Hvala!

Ze zopet slavnost! — Ta na čast je meni,

Ko solnce mi zahaja za goro.

Da dnevi niso vsi mi izgubljeni,

Naj ta slovesni dan mi porok bo;

A vendar slave to je preobilo,

Vse ni je delo moje zaslužilo.

Kako naj prav zahvalim se? — Govoril
Vam bodem, kakor mi veli srce:

Kar nameraval sem, ne kar sem storil,

To naj velja, za to mi hvala gre:

Marljivo moje rodoljubno delo

Uspeha ni mi pravega imelo. ^

Moža slavila lani je Ljubljana,

Ki je povzdignil ves slovenski rod;

Sijajna njemu bodi slava dana,

Nje žarek pozni moj obsevaj god:

Svet razsvetljuje solnca luč kraljeva,

Od meseca le solnca žar odseva.

Prešernu venec! — Mi za njim hodimo,

Hvaležni, vredni vzornega moža;

Od njega rodoljubja se učimo,

Kreposti, plemenitosti, moštva!

Prešernov duh naj krepko nas prešine,

Nas vse, in rod slovenski ne pogine!

Jos. Stritar.

o o o

Natisnil in založil Karel Gorišek na Dunaju. 44. 06.