Ustavoznanstvo. (Spisal Fr. Orožen.) N. Državno denarstvo. 2. Proračuni. azun skupnega državnega proračuna ali budgeta (glej str. 50.) razločujemo še tri proracune in sicer: proračune za avstrijske dežele, za dežele ogerske krone, za Hrvatsko in Slavonijo. Denarno stanje naše države je razmerno ugodno, ker imajo imenovani proračuni nekaj prebitka. Do zadnjih let so imele avstrijske in ogerske dežele v proračunih precej primankljeja ali deficita vsled vedno večjih stroškov, nastalih po zboljšanju in povečanju vojske in raznih drugih naprav. Odpravili so priraankljej po večjem z izdatnirn povišanjem davkov. Dvorovina (Civilliste) našega cesarja znaša na leto 9,300.000 gld. To svoto placujeta obe državni polovici po enakih delih. S tera denarjera plačujejo stroške za osebje cesarskih gradov in letovišč, c. kr. dvorne knjižnice, dvornih rauzejev in drugih dvornih naprav. Iz dvorovine dobivajo tudi znatne podpore dvorna gledališča, in plačujejo dvorne funkcijonarje. Tudi stroške za dvorne veselice, potovanja inpogoščevanje tujih vladarjev plačujejo iz te svote. Pri teh velikih stroških pač ni mogoče, da bi kaj prihranili. Znana pa je tudi velika radodarnost vladarjeva, ki daje vsako leto znatne svote v dobrodelne svrhe in posameznikom velike podpore, o katerih v javnosti ničesar ne izvemo. Držarni proračun avstrijskih dežel za leto 1898. a) S t r o š k i: gld. 1. Najvišji dvor 4,650.000 2. Kabinetna pisarna Nj. Veličanstva . . 78.864 3. Državni zbor 1,306.262 4. Državno sodišče 23.300 5. Ministerski svet 1,330.021 6. Prispevek k skupnim stroškom .... 122,656.440 - 7. Ministerstvo za notranje reči .... 26,623.441 8. , „ deželno brambo . . . 24,072.681 9. „ „ bogočastje in nauk . . 29,177.140 10. „ „ denarstvo 112,651.806 11. „ „ trgovino 49,445.049 12. „ „ železnice 96,525.500 13. „ „ poljedelstvo 18,585.231 14. „ „ pravosodje 28,065.087 15. Najvišji racunski dvor 176.600 16. Pokojninski zaklad 22,898.800 17. Podpore in dotacije 6,449.505 18. Državni dolg 170,553.910 19. Uprava državnega dolga 650.190 Svota vseh stroškov . . 715,920.827 b) Dohodki. gld. Ministerski svet 791.300 Ministerstvo za notranje reči 1,379.996 „ „ deželno brambo 408.679 „ „ bogočastje in nauk . . . 6,851.733 „ „ denarstvo 518,889.842 „ „ trgovino 52,452.150 „ „ železnice 118,829.800 „ „ poljedelstvo 14,572.718 „ „ pravosodje ."S 1,073.231 Pokojninski zaklad 1,311.297 Podpore in dotacije 6,449.505 Državni dolg 1,048.286 Uprava državnega dolga 10.850 Dohodki iz prodaje nepremičnega drž. posestva 170.000 Južna železnica plača svoj delni dolg . . 1,846.100 Svota vseh dohodkov . . 719,900.282 Iz proračuna torej razvidirao, da iraajo avstrijske dežele za leto 1898: Dohodkov 719,900.282 gld. Stroškov 715,920.827 „ Prebitka ~ 3,979.455 gld. Državni proračun ogerskih dežel za leto 1896. a) Dohodki. gld. 1. Neposredni davki 97,434.000 2. Zamudne obresti 1,336.000 3. Zaostali davki in iztirjatev 250.000 4. Posredni davki . . '. 176,639.756 5. Dohodki od lastnine in državnih naprav . 62,796 248 6. Dohodki drugih rainisterstev 124,188.096 7. Prehodni dohodki 10,420.398 Svota vseh dohodhov . . 473,064.398 b) Stroški. gld. 1. Najvišji dvor 4,650.000 2. Kabinetna pisarna Nj. Veličanstva . . 78.185 3. Državni zbor in delegacije 1,754019 4. Upravno sodišče 40.335 5. Ministersko predsedništvo 398.610 6. Ministerstvo na Najvišjem dvoru . . . • 71.592 7. „ za Hrvatsko in Slavonijo . 42.840 8. „ „ notranje reči . . . . 15,870.734 9. „ „ deželno brambo . . . 14,469.537 10. „ „ bogočastje in nauk . . 10,957.694 11. „ „ pravosodje 15,563.075 12. „ „ poljedelstvo 16,832.693 13. „ „ trgovino 91,002.116 14. , „ denarstvo 78,619.990 15. Uprava Hrvatske in Slavonije .... 8,139.078 16. „ Reke 38,150 17. Upokojnine 8,113.059 18. Ogerski državni dolg 91,259.838 19. Zemljiška odveza 10,280 585 20. Donesek k skupnim stroškom .... 27,306.034 21. Donesek k avstrijskemu državnerau dolgu 41,141.805 22. Državni računski dvor 145.249 23. Odkup desetine od vinogradov .... 53.000 24. Obrestni predujem železnicam .... 558.008 25. Prehodni stroški 9,447.219 26. Investicije 19,580.921 27. Izredni skupni stroški 6,628.307 Svota vseh stroškov . . 473,043.173 Iz tega proračuna torej razvidimo, da so imele ogerske dežele za leto 1896: Dohodkov 473,064.398 gld. Stroškov 473,043.173 „ Prebitka '. \ 21.225 gld Proračun Hrratske in Slavonije za leto 1893. a) Dohodki. gld. 1. Delež skupnih dohodkov ....... 7,572.000 2. Oddelek za notranje reči 99.000 3. „ „ bogočastje in nauk 276.000 4. „ „ pravosodje 68.000 Svota . . 8,015.000 6) Stroški. 1. Deželni zbor 88.000 2. Ban in njega urad 36.000 3. Notranje reči 3,881.000 4. Bogočastje in nauk 1,468.000 5. Pravosodje 2,145.000 Svota . . 7,618.000 Hrvatska je torej imela 1. 1893. prebitka 397 000 gld. 3. Državni dolg. Ako državni dohodki ne zadostujejo v pokritje državnih stroškov, treba zmanjšati stroške, kar se pa le redkokedaj dogaja, ali pa povišati dohodke. Povišanje dohodkov pa v nemirnih in slabih časih ni vedno mogoče, država si torej izposojuje denar in zakoplje v dolgove, katere imenujemo državni dolg. Oblika državnega dolga je različna in se deli v posoj ilo, anuitete in državne papirje. Posojilo je po svojem bistvu enako posojilnim pogodbam med zasebniki. Država namree si izposojuje denar s pogojem, da obrestuje dolžno svoto in jo vrača o svojein času. Državna posojila so prav za prav predujem na prihodnje dohodke ter razdeljujejo zlasti o vojnem času na prihodnje zarode breme, katerega ne morejo pokrivati v hudih časih z doneski državljanov. Pogoji za državna posojila so različni in kakor pri zasebnikih ,zelo odvisni od kreditne zmožnosti dotione države. Ima li država malo kredita, tedaj mora žc pri sprejemu posojila plačevati provizije in večkrat dobiva od glavnega podvzetnika dotičnega posojila za 100 gld. glavnice menj kakor 100 gld. Včasih pa jemlje država posojila, pri katerih ni moči odpovedati glavnice, arapak upniki dobivajo vsako leto določen dohodek ali rento. Anuiteta je plačevanje dolga ali njega obrestovanje v letnih obrokih. Kakor zasebniki se poslužuje tudi večkrat država anuitet ter odplačuje nekatere dolgove v obrokih n. pr. v petdesetletnih obrokih. Državni papirji pa so obrestonosna ali brezobrestna državna dolžna pisma, od katerih je looiti papirnati denar. Sern prištevarao državne srečke in obligacije. A tudi papirnati denar je prav za prav dolžno pismo, ki nadomestuje kovinski denar in nima vrednosti po svoji tvarini ampak le kot dolžno pisino, katero dobe državljani kot upniki države. V naši državi je v 19. stoletju že dvakrat in sicer 1. 1848. in 1859. nadvladal papirnati denar in doslej se še ni posrečilo zopet izključno uvesti kovinski denar. Državni dolg naše države vedno narašča in se je pričel o priliki španske nasledstvene vojske s prisilnim posojilom leta 1703. V sedemletni vojski je država najela sedern posojil. Veliko so stale državo francoske vojske in trebalo je več novih posojil. Leta 1803. je narastel državni dolg na 792*7 rnilijonov gld., od katerega so plačevali 23'5 milij. gld. letnih obresti. To neugodno denarstveno stanje je povzrooilo 1. 1811. bankrot ali denarni polom, država ni bila zmožna plačevati dolgov in dotičnib obresti; pri tej priliki so državni dolg zraanjšali za polovico. Do 1. 1848. je močno narastel državni dolg in sicer na 11763 milij. gl'd. z 477 milij. gld. letnih obresti. Od 1. 1848. do 1859. so bili burni časi, ki so podvojili državni dolg in letnih obresti je bilo 109'8 milij. gld. Po pogodbi med Avstrijo in Ogersko 1. 1868. je prevzelo Ogersko del državnega dolga na se, eden del je pa ostal skupen obema državnima polovicama. Stanje skupnega državnega dolga in vsaki državni polovici pripadajočega posebnega državnega dolga je bilo dne 1. malega srpana 1. 1896. to-le: I. Skupni nezaloženi državni dolg . 192,846.145 gld. II. Splošni dolg. 1. Ukoreninjeni starejši in novejši dolg 2.702,287.042 „ 2. Nezaloženi dolg 947.376 „ 3. Odškodna renta 11,880.957 „ 4. Renta Bavarskemu kraljestvu 1,750.000 „ III. Državni dolg avstrijskih dežel . 1.435,327.590 „ IV. Zemljiškoodvezni dolg avstr. dežel 8.484 „ V. Zajamčeni galicijski deželni dolg 20 » VI. Državni dolg ogerskih dežel . . 4.201,528.949 , Skupna svota . 8.544,836.523 gld. Od državnega dolga se računa na vsakega prebivavca 200*3 gld. Od evropskih držav imata le Francija in Portugalsko odnosno večji državni dolg kakor naša država. Sedaj imajo vse evropske države skupaj 53.000 rnilijonov gld. državnega dolga. 4. Finančne oblasti in uradi. C. kr. ministerstvozadenarstvo ali finance vodi in upravlja v obče vse državno premoženje, državne dohodke in stroške, kolikor take reči ne spadajo v delokrog kakega drugega ministerstva. Glede na razdelitev opravil je razdeljeno tninisterstvo v prezidijalni uiad in štiri sekcije, katere se zopet ločijo v razne oddelke (departemente). Sekcijam naeelujejo sekcijski načelniki, oddelkom pa višji konceptni uradnik (ministerijalni svetnik, dvorni svetnik, sekcijski svetnik, višji finančni svetnik, ministerijalni tajnik). Pinančno deželno oblast ima vsaka kronovina, da je kolikor raogoče združeno vodstvo za neposredno obdačbo in druge finančne oddelke in blagajništvo. Deželna finančna oblast je neposredno podrejena ministerstvu za finance. Finančne deželne direkcije so na Dunaju, v Pragi, Brnu, Levovu, Gradcu, Innsbrucku in Zadru. Pinančne direkcije pa imajo Grnovice, Ljubljana, Celovec, Trst, Opava, Linz in Salzburg. Finančne deželne direkcije in finančne direkcije so druga instanca v zadevah neposredne in posredne obdačbe za dotično kronovino. Vrhno vodstvo finančnih deželnih oblasti imajo c. kr. cesarski namestniki ali deželni predsedniki. Voditelji finančnih deželnih oblasti so: Podpredsedniki na Dunaju, v Pragi in Levovu; dvorni svetniki v lnnsbrucku, Gradcu, Zadru, Brnu, Linzu in Trstu; višji finančni svetniki v Salzburgu, Celovcu, Ljubljani, Opavi m Crnovicah. Okrajne oblasti. Najnižja uprava fmančnih reči je ločena za neposredno in posredno obdačbo. Prva instanca za neposredno obdačbo so okrajna glavarstva. Dunaj in vsa deželna glavna mesta iraajo posebne davčue administracije, ki oskrbujejo neposredno obdačbo za dotično raesto. Vsako okrajno glavarstvo ima v to svrho posebnega finančnega uradnika, višjega davkarskega nadzornika ali davkarskega nadzorni ka. Davčne administracije pa vodi višji finančni uradnik, kateremu je podrejenih nekaj finančnih uradnikov. Najnižjo upravo posrednih davkov imajo finančne okrajne direkcije, katerih delokrog obsega več okrajnih glavarstev. Na Štajerskem so finančne okrajne direkcije v Gradcu, Mariboru in Brucku ob Muri. Na Kranj- skem in Koroškem ni finančnih okrajnih direkcij. V nekaterih kronovinah imajo namesto finančnih okrajnih direkcij za upravo posrednih davkov finančne višje nadzornike in finančne nadzornike tako n. pr. za Primorsko v Trstu, Gorici, Kopru in Polju. Za odmerjenje nekaterih pristojbin, ki ne spadajo v delokrog c. kr. davkarij, so posebne pristojbinske oblasti tako n. pr. v Ljubljani, Celovcu, Trstu, Gorici itd. Najvišji računski dvor na Dunaju ima prigled vsega državnega gospodarstva in je neposredno podrejen Nj. Veličanstvu, neodvisen od ministerstev in tem enaka oblast. Najvišji računski dvor pregleduje vse račune državnih oblasti o dohodkih in stroških, vso državno imovino razun denarja. Na Dunaju je c. kr. osrednja državna blagajnica za vse v državnem zboru zastopane dežele; vsaka dežela pa ima posebno glavno blagajnico za državne dohodke in stroške v dotični deželi. Glavne blagajnice imajo različne naslove tako n. pr. imajo Gradec, Trst in Gorica finančno deželno blagajnico, Ljubljana in Celovec pa deželni plačilni urad. Deželne blagajriice in plačilni uradi so podrejeni finančni deželni oblasti dotične dežele. Razun naštetih upravnih oblasti so še podrejene ministerstvu za finance posamezne oblasti, ki upravljajo posamezne državne dohodke. Take oblasti so: Ravnateljstvo državnega dolga, blagajnica vsega državnega dolga, glavni novčni urad, glavni puncevalni urad, glavni poskuševalni urad, loterijsko ravnateljstvo, ravnateljstvo c. kr. dvorne in državne tiskarne na Dunaju, ravnateljstvo dikasteri•jalnih poslopij, uprave solin, generalno ravnateljstvo tobačne uprave. Finančne prokurature so podrejene predsednikom finančnih deželnih direkcij in finančnih direkcij ter vodijo pravde in imajo sploh sodnijska zastopstva, zadevajoča državno premoženje in temu enake zaklade. Nadalje naznanjajo pravno mnenje v vseh rečeh, ki se tičejo državnega premoženja in terau enakih zakladov, in sodelujejo pri pravnih opravilih po zahtevi državnih oblasti. Okrajne flnančne oblasti in uradi. D e ž e 1 e Dolenja Avstrija .... Gorenja Avstrija .... Salzbursko  Tirolsko in Predarelsko Koroško  Štajersko  Kranjsko  Primorsko  Dalmacija  Geško  Moravsko  Slezija  Galicija  Bukovina  Skupaj . ed .S.J B _\ 4 3 10 4 3 17 3 61 cS C« ~ "~ '_ _"Ł¦%. 79 46 15 72 28 63 31 28 33 217 77 23 152 14 878 .5 « _ 1 19 6 56 4 3 1 31 61 91 4 25 27 9 338 a> c "5* 25 17 7 32 10 7 5 23 20 100 24 22 89 14 395 Oblasti za trgovino in obrt. Dezele Dolenja Avstrija .... Gorenja Avstrija .... Salzbursko  Tirolsko in Predarelsko Korosko  Stajersko  Kranjsko  Primorsko  Dalmacija  Cesko  Moravsko  Slezija  Galicija  Bukovina  skupaj . . Trgovinske in obrtne zbornice Dunaj Linz Salzburg Innsbruck, Bolcan, Roveredo,Peldkirch Celovec Gradec, Leoben Ljubljana Trst, Gorica, Rovinj Zader,Spljet, Dubrovnik Praga, Budejevice, Heb, Plzen, Reichenberg Brno, Olomuc Opava Levov, Krakov, Brody Crnovice 29 G. kr. merosodna nadzornistva Dunaj Linz Innsbruck Gradec Trst Zader Praga Brno Levov Crnovice 10 C kr. mero sodni uradi 26 17 4 38 9 23 9 12 14 87 28 10 33 7 317 C. kr. mornarska oblast v Trstu. Pristanski- in mornarski-zdravstveni-uradi. Kapitanati 1.) Za Primorsk o Trst  Rovinj  Pulj  Lošinj Mali ^  2.) Za Dalmacijo Zader  Splet  Dubrovnik  Melin __ . Skupaj . 17 ifi < 14 15 6 2 48 13 Z o S-% o o ¦- _ i/i o tn —I w tn 4 2 8 12 36 Javni zarodi za kreditna podjetja, obrt, zavarovanje, trgovino in promet. Dezela Dolenja Avstrija Gorenja Avstrija Salzbursko . . . TirolskoinPred- arelsko .... Korosko  Stajersko .... Kranjsko .... Primorsko . . . Dalmacija . . . Cesko  Moravsko .... Slezija  Galicija  Bukovina .... Skupaj . . kredit 20 4 — 1   5 — 6 4 15 14 4 7 1 81 z trgovino in obrt 72 14 — 10   10 3 9 — 55 62 9 10 254 a v o d i in rudarstvo in poljedeljstvo 11 — — — 1 — — 3 7 7   — 29 zeleznice 37 — — 3 1 13 2 4 — 29 5 _ 2 96 d r u 2 stavbena podjetja 10 1 — —   1 1 — 2 2   — 17 b e z a hranilnice 74 39 6 15 10 53 6 9 2 149 57 21 27 1 469 zavarovanje 72 1 9 34   — — 24 — 170 7   2 — 319 .d -5.2. _ CO i- —t -o.-JS s 10 5 8 —   — — 8 1 54  . 2 88 (Dalje prih.)