#58 /goja izob
„„..IZKUŠNJE IZ PRAKSE
Nataša Kostanjevec, Gimnazija Ptuj
VPELJEVANJE ELEMENTOV FORMATIVNEGA SPREMLJANJA V POUK NEMŠČINE NA GIMNAZIJI PTUJ
Na Gimnaziji Ptuj smo formativno spremljanje začeli vpeljevati šele ob koncu šolskega leta 2012/2013, tako da smo dejansko v fazi pridobivanja prvih izkušenj. Elemente formativnega spremljanja pouka smo vpeljevali v skupini, ki sicer šteje le 16 dijakov, dijaki pa imajo nemščino kot prvi tuji jezik. Skupina je po predznanju in motivaciji za učenje jezika izjemno heterogena. Približno polovica jih ima izjemno dobro predznanje, z veseljem pa usvajajo tudi nova znanja in spretnosti, medtem ko druga polovica v predznanju močno zaostaja, poleg tega pa so se vsi dosedanji poskusi, da bi jim pomagali nadoknaditi zamujeno, izkazali kot neuspešni. Dijaki so »krivdo« za svoj »neuspeh« iskali pri drugih, bili so nemotivirani in niso prevzemali odgovornosti za lastno učenje. V vpeljevanju elementov formativnega spremljanja v pouk smo tako videli priložnost zlasti za te dijake.
V prvih mesecih uvajanje elementov formativnega spremljanja v pouk smo zasledovali naslednje cilje:
Dijaki:
•	naredijo načrt lastnega učenja,
•	ozavestijo proces usvajanja znanja,
•	aktivirajo lastno predznanje,
•	se učijo drug od drugega,
•	realizirajo zastavljen načrt učenja,
•	razvijajo veščine samoocenjevanja,
•	razvijajo veščine vrstniškega ocenjevanja.
Uresničitve teh ciljev smo se lotili v učnem sklopu Počitnice, v ta namen pa smo oblikovali dvoje orodij:
•	osebni načrt učenja: dijaki razmislijo o tem, kaj že znajo, in izdelajo strategijo učenja še neznanega. Načrtujejo tudi, kako bodo naučeno predstavili;
•	kriteriji za vrednotenje predstavitve: ker naj bi dijaki na koncu sklopa svoje znanje pokazali s kratko predstavitvijo, so skupaj z učiteljem razmišljali o tem, kaj je potrebno, da bodo uspešni - postavili so kriterije. Tako so lahko tudi sami podajali sošolcem povratne informacije o uspešnosti njihove predstavitve.
Izkazalo se je, da so bili zelo motivirani za delo, delo v skupinah so si dobro razdelili, veliko so komunicirali znotraj skupine, občasno so pomoč poiskali tudi pri drugih skupinah. Predstavitve so precej presegle pričakovanja.
Po začetnih pozitivnih izkušnjah z vpeljevanje elementov formativnega spremljanja v pouk smo si v šolskem letu 2013/2014 zastavili ambicioznejše cilje:
Dijaki:
•	samostojno preberejo daljše besedilo v tujem jeziku,
•	samostojno poiščejo pomen neznanih besed,
•	nove besede uporabijo v novem kontekstu,
•	razumejo besedilo in se o njem lahko pogovarjajo,
•	napišejo kratek povzetek prebranega besedila,
•	napišejo podobno, vendar povsem novo besedilo,
•	aktivirajo lastno predznanje,
•	se učijo drug od drugega,
•	razvijajo veščine samoocenjevanja,
•	razvijajo veščine vrstniškega ocenjevanja.
5-6 - 2014 - XLV
IZKUŠNJE IZ PRAKSE #59
Vsak učni sklop smo načrtovali tako, da so se dijaki na koncu soočili z daljšim besedilom, pri tem pa so jim pomagali učni listi. Ti so bili sprva zasnovani tako, da so dijake zelo usmerjali v njihovem delu (glej prilogo), pozneje pa so dijakom dajali vse več svobode v njihovi poti do zastavljenega cilja. Dijakom so pomagali tudi kriteriji za vrednotenje povzetka, ki so jih oblikovali skupaj z učiteljem. Ti so jim pomagali tudi pri vrstniškem vrednotenju.
tabela: Kriteriji za vrednotenje povzetka
KRITERIJI ZA VREDNOTENJE POVZETKA:			
Kriterij/točke	1	2	3
Zgradba	Členitev besedila je slaba, misli niso povezane, temveč le navržene.	Povzetek ima uvod in jedro. Je členjen na odstavke. Misli niso vedno v logičnem zaporedju.	Povzetek ima uvod in jedro. Je smiselno členjen na odstavke. Misli si sledijo v logičnem zaporedju. Besedilo deluje kot celota.
Vsebina	Povzetek je zelo skromen in/ali vsebuje nebistvene informacije. Dijak slabo pozna izhodiščno besedilo.	V povzetku je zajeta večina bistvenih informacij in/ ali nekatere informacije so odveč.	V povzetku so zajete vse bistvene informacije izhodiščnega besedila, povzetek ne vsebuje nepotrebnih informacij. Dijak zelo dobro pozna izhodiščno besedilo.
Besedišče	Dijak uporablja izključno besedišče, uporabljeno v izhodiščnem besedilu.	Dijak del povzetka poda z besediščem iz izhodiščnega besedila, občasno uporabi svoje besede.	Dijak vsebino članka poda s svojimi besedami.
Jezikovna in slovnična pravilnost	Veliko jezikovnih in/ali slovničnih napak.	Nekaj jezikovnih in/ali slovničnih napak.	Besedilo je jezikovno in slovnično pravilno.
SKUPAJ: 12 točk			
Kot največje uspehe prvega leta vpeljevanje elementov formativnega spremljanja lahko navedemo izgubo »strahu« pred daljšimi besedili v tujem jeziku, več vrstniške-ga sodelovanja ter več samostojnosti in samoiniciativnosti pri dijakih. Dijaki so zlasti motivirani, ko pripravljajo naloge za vrstnike ter ko imajo možnost po vnaprej znanih kriterijih dajati povratne informacije vrstnikom. Na dober odziv pri dijakih so naletele tudi povratne informacije učitelja; komentarji, ki jim pokažejo, kaj so že naredili dobro, hkrati pa jih usmerijo na stvari, ki jih je še treba izboljšati.
5-6 - 2014 - XLV
#60
«.KUŠNJE IZ PRAKSE
PRILOGA
IZZIV: SAM proti OBSEŽNEMU BESEDILU V NEMŠČINI (Schell Jugendstudie; Ausblick 2, S. 14,15)
Cilj: Samostojno preberem daljše besedilo, ga razumem ter naredim povzetek.
1. Podčrtaj izraze, ki se nanašajo na »mlade«
Junge Menschen	Leute mittleren Alters
Junge Leute	Heranwachsende
Säuglinge	Erwachsene
Teenager	Neugeborene
Greise
Rentner
Nachwuchs
2. Naslov besedila (Schell Jugendstudie: eine pragmatische generation unter Druck)
- Na spletni strani http://www.duden.de/rechtschreibung/Studie poišči naslednje informacije:
a.	Katera definicija besede »Studie« ustreza v tem primeru?
b.	Množinska oblika samostalnika »die Studie«:
c. Kateri glagoli se najpogosteje povezujejo s samostalnikom »die Studie«? Naštej jih, tri pa uporabi v stavku.
-	Wer wurde in dieser Studie untersucht?
-	Pragmatisch: ist das anwendungsbezogen, handlungsbezogen oder unrealistisch, theoriebezogen? (unterstreiche)
-	Wer hat diese Studie gemacht?
-	Stehst du auch manchmal »unter Druck«? Wann?
3. Preberi uvodno besedilo članka in naslove odstavkov. O čem predvidevaš, da govori besedilo? Napiši 5 domnev.
Richtig Falsch
1. 2.
3.
4.
5.
4.	Preberi besedilo. Katere od tvojih domnev iz prejšnje naloge so se izkazale za pravilne? Označi.
5.	Poišči ustrezne prevode v besedilu:
Slovensko	Nemško	Slovensko	Nemško
družba	die G s	vzgajati	e
trg dela	der A	vzgornik, vzgonski veter	der A
izziv	die H	vrednostni sistem	das W
vzpon	der g	usmerjenost, usmeritev	die r
izgled	die A	lastna odgovornost	die Eigen
izobrazba	die	stremljenje	das S
zaposlitev	die B	vrlina	die
prehitevalni pas	die	odstotek	der
podpora	die	pogled	die Be
5-6 - 2014 - XLV
IZKUŠNJE IZ PRAKSE #61
6. Kateri glagol manjka - izpiši iz besedila:
1.	eine Lösung
2.	in die Zukunft
3.	Angst
4.	das Abitur
iskati rešitev zreti v prihodnost bati se
delati/narediti maturo
5. an (einen persönlichen) Gott
6.	sich im Aufwind
7.	Der Prozentsatz ist von 34 auf 39 Prozent
verovati v (osebnega) Boga
biti v vzponu
Delež je narastel s 34 na 39 %
7. Dopolni grafe:
Die Beziehung zu Gott/
Religion		
		
		
		
		
		
8. Kaj pomenijo podčrtani deli besedila? V okvirčku poišči izraze, ki imajo enak ali podoben pomen.
a.	Sie sind sich der großen Probleme bewusst.
b.	Sie stellen sich den Herausforderungen.
c.	Die Aussichten erscheinen düsterer als früher.
d.	Vielleicht finden sie keine adäquate Beschäftigung.
e.	Bemerkenswert ist der geschlechtsspezifische Trend.
f.	Harmonie ist angesagt.
g.	Die meisten Jugendlichen kommen gut mit ihren Eltern aus.
h.	Die Jugendlichen haben eine nur mäßige Beziehung.
eine Arbeit, die ihrer Ausbildung entspricht ■ sich useinandersetzen mit I charakterisiert Frau, bzw. Mann ■ dunkler aussehen kennen keinen engen Kontakt haben, Abstand halten zu ■ in Mode sein, im Trend liegen ■ sich verstehen
9. Kaj pomenijo naslednji izrazi? Ustrezno poveži.
Die Herausforderung (Einleitung Zeile 3)
Auf der Überholspur sein (Zeile 14)
Der Rückhalt (Zeile 25)
Die Hochbetagten (Zeile 35)
Der Ehrgeiz (Zeile 60)
Das Streben (Zeile 65)
Die Tugend (Zeile 68)
sehr alte Menschen Wunsch / das Ziel positive Eigenschaft der Reiz / die Provokation die Unterstützung etwas hinter sich lassen viel erreichen wollen
10.	Preberi besedilo še enkrat. Podčrtaj besede, ki jih ne razumeš.
11.	Izpiši podčrtane besede in jih s pomočjo slovarja prevedi.
12.	Besede, ki si jih v nalogi 10 podčrtal, uporabi v smiselnih stavkih.
5-6 - 2014 - XLV
#62
,„,....,.KUŠNJE IZ PRAKSE
13.	Sestavi nalogo, s pomočjo katere bodo sošolci ponovili ključne besede iz prebranega besedila.
14.	Napiši kratek povzetek prebranega besedila (150 do 200 besed).
ZA TISTE, KI ZMOREJO VEČ:
15. Such im Internet unter: http://www.shell.de/aboutshell/our-commitment/shell-youth-study.html weitere Informationen zu der Jugendstudie. welche Informationen zu den einzelnen Abschnitten findest du noch? welche Themen wurden noch angesprochen, die aber im Text nicht erwähnt wurden? Schreib zu diesen Themen zwei Abschnitte, die als Erweiterung des Textes im Buch stehen könnten.
SAMOOCENA
Cilj	Poskušal, vendar neuspešno	Deloma uspešno	Zelo uspešno
Samostojno preberem besedilo. Poiščem pomen neznanih besed. Nove besede uporabim v drugačnem kontekstu.			
			
Razumem besedilo in se o njem lahko pogovarjam.			
Napišem kratek povzetek prebranega besedila.			
Produciram podobno, vendar povsem novo besedilo (za tiste, ki zmorejo več).			
Rešen delovni list oddaj do: KOMENTAR UČITELJA:
5-6 - 2014 - XLV