Naši dopisi.
z Dunaja 7. sept. 1890, (Povodenj). Strašno aesrečo je previdnost božja poslala čez tla naših sevrnih dežel. Zaradi neprenehljivega, skoraj 40dnevnega deževanja, narasla je mogočna Donava s pomočjo Inna in Travne in drugih potokov ter stopila čez svoje brege in uničila sosedno mesta, kakor tudi zasula in razdrla poljske pridelke po gornjem in nižjem Avstrijskem.
Pretečeni teden sem imel priliko te žalostne katastrofe z lastnimi očmi ogledati. Peljal sem se po dovršitvi svojega posla ob Donavi iz Pasove nazaj po parobrodu in bile so nam vse postaje zginile zaradi silne Donave, Po nižje ležečih trgih molil je samo zvonik iz prepla-vajoče Donave. Zdelo se mi je, kakor da sem v Noetovi barki, ko vidim, da tu in tam sede prebivalci na strehah
294
295
mnogo oropanega blaga. Bog daj, da bi se zopet zved-rilo in da ti drage mi „Novice" prihodnjič kaj veselejšega naznanim, ako me blagovoljno sprejmeš v svoje predale, kakor si sprejela vselej poročila iz tujine od svojega poročevalca                                           Božidara Jakša.
Iz Ljubljane. — Srednje  šolska imenovanja.
Le malo dni še nas loči od začetka naših srednjih šol, ko se je v uradnem dunajskem listu razglasilo imenovanje vodij na naših gimnazijah v Ljubljani in v Novem Mestu, z nekaterimi premembami pri službah profesorjev na teh zavodih.
Imenovan je za višjo gimnazijo ljubljansko dosedajni vodja višje gimnazije Novomeške g. Andrej Senekovič; na njegovo mesto imenovan je g. dr. Franc Detela, dosedaj profesor v Dunajskim novem mestu, na novo osnovano nižjo gimnazijo ljubljansko pa je za vodjo imenovan bivši vodja razpuščene Kranjske gimnazije Fr. Wiesthaler. Vrh tega prideta v Novomesto profesorja J. F/anke in dosedauji suplent J. F on*, na ljubljansko višjo gimnazijo pa prof. Fr. Brežniij. Večinoma se je to imenovanje pričakovalo. Gotovo pa je, da ustanovitev druge gimnazije pouzročuje nezdravo na-kopičevanje dijakov v Ljubljani, med tem ko Kranj brez vspeha brezplačno ponuja šolske prostore in obilno dobrih stanovanj za profesorje in dijake in bode v kratkem gotovo tudi šolsko oblastvo prišlo do prepričanja, da tudi dve gimnaziji ljubljanski ne bodete zadostovali od leta do leta se zelo množeči šolski mladini, in da bode še rado segalo po zopetni ustanovitvi višje gimnazije v Kranj i, ako se meščani kranjski ne naveličajo, svojo prijaznost za šolo skazovati z velikodušnimi žrtvami.
—  V sosednem Celji praznovali so ravnokar minula dva praznika slovesno ustanovitev sokolskega društva z jako zanimivimi političnimi uspehi. Z jako srečno taktiko in po nepristranskem postopanji političnih oblastev preprečili so štajerski Slovenci prepoved celjskega župana glede slovesnega odtvorjenja, dosegli 80 dovoljenje štajerskega c. kr. namestništva za sijajno svečanost v celjskem mestu in so dosegli tudi, da je tisto namestništvo prepovedalo za ravno ona dva dneva nameravano nasprotno slavnost ponemčevalnega društva „Sti(imark". Po vsem iz srca čestitamo štajerskim rodoljubom k sijajnemu, veselemu vspehu!
—  Gozdarska shoda. Včeraj in danes vršita se skupno shoda državnega in pa kranj^ko-primorskega gozdarskega društva. Včeraj vršilo se je ogledavanje zasajanja Krasa v bližini Trsta, danes pa sta zborovala oba društva v Trstu, jutri in pojuteršnem pa se vrši prosto ogledavanje deležnikov postojinske jame, trnovskega državnega gozda, Idrije in pa zagradb hudournikov na Koroškem. Za pogozdovanje Krasa imajo taki shodi velik pomen.
in kličejo na pomoč, katerim je naš kapitan vselej vstregel. Srčno me veseli, da sem mogel tudi jaz malenkost pomagati ubogim sirotam, kajti rešili smo jim samo nago življenje živina, pohištvo in drugo blago poplavalo je po nemili Donavi. Plavala so tudi trupla ne-srečnežev , katere so naši matrozi skrbno ustavili in na suho ljudem izročili, da jih po kršansko izročijo materi zemlj i.
Opoludne dospeli smo vsi vtrujeni v glavno mesto gornje-Avstrije Li n C , a našli smo breg pod vodo. Voda je dregala skoraj do sredi mesta. Predmtstje Uhrfahr je bil do prvega nadstropja pod vodo in pridni pionirji mučili 80 se 8 prevažo prebivalcev od poslopja, do poslopja, kajti ni bilo suhe ceste. Tu(*i naši matrozi pomagali so z svoj imi čoloiči do pozne noči. V mestu Line bilo je vse celo noč po konci, tudi okna bile so razsvetljene, da ne bi bila tema, ako se gas pcškodi. Drugi dan peljali smo se dalje in prišli ob 1. uri v Stein pri Kremsi, a tudi to staro mestice bilo je do prvega nadstropja pod vodo. Ustavili smo se pred agentovo hišo pri prvem nadstropji in tam počakali, da nas mestni čolniči preneso do naših stanovanj. Jaz sem našel še precej suho moje stanovanje — toda okoli polnoči zbudi me neka neprijetna mokrota, pod hrbtom malo mrzleja od drugih mokrot — mogel sem se delegirat, kajti bil je že čas za odpeljatev na Dunaj. Podal sem se o 5. uri zjutraj z mojo prtljago v čolnič, kateri me iz pod okna (stopil iz okna vanj) prepelje do parnika, kateri me je pripeljal do poludne na Dunaj. Na Dunaji mogel se je parnik ustaviti še pred mostom, ker ni bib mogoče skozi most. Preplavana je bila 6000 metrov široka struga za povodojo, tudi na mestnem bregu so stale hiše in brezna železnica pod vodo. Ko smo prišli v Leopoldstadt, šumljala nam je po ulicah na desno in levo voda v kletih. Vodo imajo v kletih tudi po Rosavi, Brigittenau in Landstrassi 1\ metra. Pri Brigittenau, najbližje velike Donave, je šporn v nevarnosti, plavajo železnični švelerji, kakor muhe tu in tam po kanalu. O bregu mestnega kanala so ustavili parni tramvaj, kakor tudi ukazali premakniti vsa poslopja, kakor ribarske koče in druge navarne reči; tudi v kanali se ne prevaža z nobenem parnikom, kajti ne morejo skozi most. V Leopoldstadtu so pripravljeni s tre-pami, da jih polože po celem mestu, ako voda pridere. Povodna komisija obstoječa iz mestnih zastopnikov in državnih inženirjev je sklicana. V Brigitenau je 60 prebivalcev delegiranih. Tudi v c. kr. Prater voda skozi kanal teče. Cesta gasno-stražnega drevoreda je tekočemu potoku podobna. Pot v Freidenau je zaprta, kajti je pod vodo. Zabranjava žuga slovo dati, kaj bode s trgom. Cestni nasip čez staro Donavo pri Florisdorfu pušča na dveh straneh, mučijo se ju z peskom nasutimi vrečami rešiti, da ne bi stara Donava poiskala svojo staro strugo, katero je že večkrat poskusila obiskati. Nocoj dežvalo je celo noč s curkom, a sedaj ko to pišem se je solnce pokazalo in silnega sveta je na potu proti Donavi, da radovedno  brli  po  mogočni Donavi,   katera  seboj vlači
—   Imenik Mohorjevega društva in potrebnost njegova 86 precej živahno razpravlja v slovenskih listih in izrekoma vodstvo društva se nagiba k mnenji, da je koledar Mohorjev odveč in predragocen. Gotovo je, da bi se koledar sam na sebi lahko utrpel izrekoma zato, ker vsak odtis zahteva kolek 6 kr., imenik členov društva pa ima zelo veliko važnost enako za društvo samo, za njegovo   širjenje med   narodom,   kakor   za   društvene
poverjenike, največjega pomena pa je imenik za narodni in gcspodarsKi razvoj Slovencev sploh, ker nam enako kaže življenje naroda samega kakor vodilne osebe na drobno. Priporočamo toraj živo vsakoletni natis imenika Mothorjevega!
*  Premovanja govedi bodo v Šent Vidu pri Za-tičini v ponedeljek 29. septembra, v Kamniku v soboto 4. oktobra in v Vipavi v soboto 11. oktobra.
*  Za kmetijsko in vinarsko šolo v Grmu razpisuje Tkranjski deželni odbor ravnokar šest ustanov. Prav živo priporočamo, posebno dobrim kmečkim gospodarjem, naj dado svoje sinove v to šolo, ker prepričani naj bodo, da dandanes tudi kmet ne more uspešno gospodariti brez strokovnega pouka.
—  Prosena vešča (nemški Maisziiosler, Hirseziins-ler) se je letos pokazala na več krajih in tu in tam v tako obilnem številu, da je cele njive turščice, prosa ali konopelj močno poškodovala ali celo uničila. Živi se od stržena prosenih, turščičnih, konopljenih stebel, pa tudi hmeljne nasade ljubi. Da se nje razširjanje zapreči, je najizdatnejše sredstvo, da se bilje požetega prosa, konopelj, turščice skup spravi in sežge, kajti kadar te rastline dozore, spravi se črv (gosenica) niže v steblovje, kjer ostane čez zimo. Skrbno naj bi se to navadno na njivi ostajajoče bilje (strnišče) spravljajo na kupe in povsod sežigalo; namarnost enega soseda škoduje tudi drugim, ker imenovani škodljivec poišče  na široko   okrog ležeča  polja ter uniči pridelke.
296