388 Politične stvari. Sloga. ,,Slov. Narodu" se spoljubi, kazati nas v svojih poslednjih številkah svojemu občinstvu kot tiste, ki slogo podirajo. To je že tako njegova navada, da svoje lastne grehe na tuje rame vali. Naše nepremakljivo domoljubje je pa le predobro znano, kakor da bi ga taki manevri osumiti zamogli. Mi smo bili vedno za slogo, mi je nismo razdirali nikoli, toraj lahko preziramo take pisarije. Tudi prav lahko to prenašamo, če nam „Narod" očita, da „otrobe vežemo", ker jih noben list toliko vezal ni, ko „Narod"; naj le pomisli, kako je še pred letom , ali še pred pol leta pisal, — tako namreč, da ga nihče več od „Tagblatta" razločiti ni mogel. Pa pustimo vse to, bodimo veseli, da je pri vseh Slovencih prodrla srečno naša misel: da brez sloge nič ne opravimo. Ako bi bil „Narod" nam nasproti vedno tako mirno pisal, kakor zdaj, in posebno, ako bi bil vedno tako odločno naroden, kakor je zdaj, — nikdar ne bi bilo prišlo do tistih burnih besedi med njim in med nami. Mi bi ne bili domoljubi, kar vendar hočemo biti, ako bi v tem važnem trenutku, ko se tuje nam nem-štvo ravno najbolj napenja, vničili našo narodnost in našo bodočnost, — ko bi v tem trenutku iz samoglav-nih in strankarskih vzrokov razdirali slogo , katera se je začela — hvala Bogii! — med mislečimi rodoljubi povdarjati. Ako premislimo, kako lojalno pišejo Nemci o Srbih in Hrvatih v primeri s pisavo o nas, če vidimo, kako drugim Jugoslovanom priznavajo pravico napredovanja in otresenja turškega jarma, — in kako nasprotno nam zanikujejo sedanjost in pribodaost, ne moremo trenutek dvomiti o zadnjih namenih, katere z nami imajo, — če vidimo silovite poskušnje, katere se delajo za našo ugo-nobljenje in ponemčevaaje v zadnjem času, ne smemo ne eno minuto dvomiti, da so nas vzeli v svoje kombinacije, in da so nam odkazali vso drugo bodočnost, ko drugim Jugoslovanom: poslednjim samostojnost, nam pa — vtelesenje v „rajhu po geslu: ,,deutsch vom Belt bis zur Adria". Kdor tega se ni sprevidel, ne moremo ga šteti med resne in jasnoglede politikovalce. Kaj je naša bodočnost? Vsakega rodoljuba najslajše čutilo je — misel in upanje na našo lepšo bodočnost, kakor že Preširen poje: „da bode Kranjcem vreme se zvedrilo, jim milši zvezde, kakor zdaj sijale." Slabega 389 dečka najlepši up je, da postane enkrat krepak, učen mož, da razvije vse telesne in duševne moči, in to je tudi njegov naravni namen. Taka je s celim narodom: mi upamo v lepšo bodočnost, mi upamo, da bomo razvili krasne cvete junaške slave, znanosti in umetnosti, to nam veli naše srce, in Gothe nekje pravi: „des Her-zens Drang iat Pflicht." Mi upamo, da bomo kedaj za-vzimali slavno mesto med narodi tega sveta; in če tega upanja ni, kaj ima potem rodoljub in domoljub še upati? To rodoljubje, to domoljubje, to poželjenje srca, to upanje na našo bodočnost — to ni nič nenaravnega, to je klic srca, to je naravni zakon, in narava je delo božje, toraj bi delali mi le proti volji božji, ako ne bi branili svoje domovine , svoje narodnosti do slednjega zdihljeja. Ne razumemo toraj, kaj hočejo nekateri ka toliški listi, ki govorijo o „paganski narodnosti". Ako bi ^narodnost" v božjih očeh kaj „paganskega" bila, ne bi bil Bog vstvaril toliko različnih narodov, in ne bi jim bil dal toliko jezikov in drugih posebnosti. On ni vstvaril samih smerek, ampak tudi hraste, jelše, lipe itd. in pusti vsako rastlino po svoje rasti in cve-teti in sad donašati. Tako je tudi naravni, toraj božji zakon, da so različni narodi, da po svoje rastejo in cveto; vsaki živali je dal orožje, da se brani in svojo različnost, svojo sorto ohrani in množi; narodom pa je položil čut domoljubja v srce, kateri jih naganja , da svojo domovino, svojo narodnost in svoje posebnosti branijo. Ni resnica, da je ideja ,,narodnosti" nova. Cir je osvobodil svoje rojake Perzijane pod zastavo narodnosti"; Mojzes je povzdignil v Egiptu na božje povelje zastavo narodnosti, in je Jude iz sovražne jim dežele peljal; Grki so se sijajno vbranili Perzijanov pod pra porom narodnosti itd. Re3 je, da ima krščanska vera namen, združiti vse narode v medsebojni ljubezni, pa o tem ni nikjer go vora v sv. pismu, da morajo vsi narodi en jezik govoriti. Bog je dal aposteljnom dar, da so zamogli v vseh jezikih govoriti; a njemu, ki je vsegamogočen, bi bilo lahko storiti, da bi vsi narodi en jezik govorili, da bi jim bili aposteljni Jabko v tem jeziku pridigovali; pa on tega ni storil, ampak pustil je aposteljne v vseh jezikih govoriti, ker hoče, da je več različnih narodov. Da so to katoliški duhovni že davno pred nami spoznali , se vidi po tem , ker so bili ravno duhovniki v vseh deželah najiskrenejsi rodoljubi; nam vsem je še v spominu pater Haspinger, ki je peljal svoje Tirolce proti ošabnim tujcem ;vslavni škof Talleirand je bil iskren francoski rodoljub. Ca pogledamo v sedanjost, kdo je prvi rodoljub Hrvaški, če ni škof Strossmajer? Iskren rodoljub je Ceski škof Jirsik, in da navedemo še en izgled, slovenski škof Slomšek je zvezda naših škofov, on je bil pravi rodoljub; Rusko, Ce3ko, Hrvaško, Rusinsko, Slovaško duhovstvo je skozi in skozi narodno; pri Slovakih in Rusinih je duhovstvo skoraj edini steber, ki narod po konci drži — upamo, da slovensko duhovstvo, ki se je dozdaj v tem tako odlikovalo, tudi zanaprej ne bo zaostalo. Naj ne posluša tistih, ki govorijo o „paganski" narodnosti, ampak na) sprevidi iz izgledov, ki smo jih zgoraj navedli, da so bili najboljši duhovniki vedno tudi najboljši domoljubi; naj pozabi psovke, ki jih je moralo v zadnjih časih pretrpeti tudi od slovenske strani, ki je pa zdaj svojo zmoto spoznala, naj pomisli, da je njegova sveta dolžnost, storiti to, kar mu srca velevajo, in braniti domovino, katero kruti sovražnik pogaziti hoče. Pa tudi vsem posvetnim domoljubom, kateri nam zaupajo, kličemo: važen je trenutek, zdramite se, dokler je še čas! Pustimo osobnosti jaa strani in služimo domovini z vsemi močmi! (Kon. prih.) 398 Politične stvari. Sloga. (Konec.) Večno prepričanje naših želj ia zahtev, ljuto po-nemčevanje, preganjanje domačih uradnikov in slednjič razpuščenje narodne trgovinske zbornice nam mora biti opomin, da je zadnji čas, da se zdramimo iz svoje zaspanosti in nemarnosti, da opustimo vse domače prepire, in se oklenemo sloge. Naša bodočnost je v nevarnosti, ubiti, umoriti nas hočejo kot narod, in podjarmiti vse do sinje Jadre. Rekel mi je nekdaj strasten Nemec: ,,wenn ich Regent ware, dieser Bleiweis und dieser Costa mussten Schnee schaufein , um sich zu ernahren." To se mi je zdelo tako znamenito, da tega do danes nisem pozabil; Nemec je prav iz srca govoril mnogim rojakom: Slovenec je rojen le za hlapca in delavca, in Nemec za gospoda; in če pridemo pod Nemčjo, mislim, ne bi se nam dosti bolje godilo. Branimo se toraj z rokami in nogami, dokler je se čas! In če smo enkrat vsi ponemČeni, kaj je postalo iz nas? Bastard, ki ni za druzega ko za industrijo! Vse naše upanje ni lastno, duševno življenje je proč, bili smo le gnoj, na katerega se tuja rastlina sadi, ker doma je zemlja že izpita, in vsa rast izumira! Pa naša domovina ni ugodna zemlja za tuj element; tudi mi kot gnoj ne spravimo ovenele germanske rože več k cvetu; bastardi so nerodovitni, vsaj v duševnem pomenu. Alzasi nimajo pesnikov, ne drugih slavnih ge- 399 nijev; v ponemčeni Prusiji ni genijev: Pomorjani (Pom-mern), Poruši (Provinz Preussen), kraji nekdaj slovanski, govorijo zdaj nemški, a pesnikov, genijev, lastnega duševnega življenja nimajo, Kopernik v Konigs-bergu je bil še rojen Poljak. Taki rodovi bastardi prevzamejo duševno življenje od tistih, ki so jih po-tujčili, a sami vstvariti ne morejo ničesar. Ali ni to žalostno?! Kdor bi to taji!, naj le premisli, kje so vsi veliki nemški geniji rojeni, in našel bo , da vsi tam, kjer je nemški živelj čist: 8chiller, Riickert, Uhiand (Schvvaben), Gothe (Frankfurt), Friedrich II., Bismark (Brandenburg), Lutherv (Sachsen) ; v ponemčenih deželah, kakor Koroško, Stajarsko, blezko boš zastonj iskal genijalnih mož; te le prežvekujejo, kar so jim Nemci čiste krvi (Svabi in Saksonci) ustvarili. Te poaernčene dežele nimajo ne preteklosti, ne prihodnosti, kar se namreč duševnega življenja tiče, to je kazen božja, ker so se dale po tujci ti! Te in druge nezgode in britkosti nas Čakajo , ako se damo ponemčiti. Ako pa se vbranimo, ako ostanemo Slovani, kaže se nam vsa druga prihodnost: ves sla-venski jug nam je odprt; do črnega in grškega morja prebivajo Jugoslovani, ki so nam po jeziku sorodni, tako, da se razumemo, in bi se po oži zvezi vedno bolj razumevali; tam so lepi in rodovitni kraji, in marsikateremu delavnemu Slovencu se bo tam plodno polje odprlo za vsako stroko: učeni strokovnjak in prosti delavec našel bo tam kruha v obilnosti, in kupec bo prevažal razno blago iz kraja v kraj; slovenski obrtnik bo svoj izdelek imel kam prodajati. Ravno na to poslednje moramo polagati posebno važnost: slovenska zemlja ni posebno rodovitna; mnogo več prebivalcev, kakor jih zdaj ima, ne more rediti; Slovenci bodo pri-morani, ako se pomnožijo, poprijeti se rokodelstva in razne obrtnije; in kam bodo svoje izdelke prodajali? Nemška, Laška ste sami do3ti obrtni: slovenski obrtnik ima le eno pot, kamor bo svoje blago oddajal, in ta je: slavenski jug. Mi smo toraj že materijalno navezani na naše južne brate. In že iz teh materijalnih ozirov kaže se nam srbo hrvaščina neobhodno potrebna, treba je, da ostanemo Slovani, da se s tistimi razumemo, ki smo materijalno na-nje navezani. Vsak pozna trivijalno-nemčursko frazo, da Slovenec brez nemškega jezika nikamor ne pride; če pa tej frazi na dno pogledamo, spoznamo, da nima nič v sebi: Slovenec ostane najrajši doma in od tistih, ki gredo na tuje, jih gre prostovoljno gotovo trikrat toliko na Hrvaško, kakor na Nemško. Mi potrebujemo nemščine le za to , ker so uradi in šole nemške, ker se vojaki nemško komandirajo; ako se vse te krivice odpravijo, ne bo nemščine drug potreboval, ko učenjak, ki se bo hotel iz nemških znanstvenih knjig učiti; ljudstvo samo pa nemščine ne potrebuje, to je le nemška laž; Slovenec ne tržuje z Nemcem dosti; če pride Nemec vino kupovat, naj se slovenski nauči, ne sprevidjamo, zakaj bi moral zato Slovenec nemški znati? Druge kupčije z Nemci pa skoraj nimamo. Pač pa kupčuje Slovenec s Hrvatom in s Trstom, in Trst je vendar-le slovensk in bo sčasoma še bolj slovansk , naj se Lahi še toliko branijo; kruh služit Slovenec ne gre na Nemško, saj Nemci sami nimajo kaj jesti; le ubogi uradnik mora tje, da nemškemu prostor naredi, da se ta pri nas široko vsede in gospoduje; ko bi pa vsa mesta na Slovenskem s slovenskimi uradniki nastavili, ne bi trebalo nobenemu Slovencu na Nemškem bivati. In če se obrnemo do viših ozirov samostojnega duševnega razvitka, moramo pač reči, da obdarjeni Slovenci v zvezi z drugimi Jugoslovani lahko dospejo do najviše stopinje znanosti in umetnosti; lepe slovenske in srbske narodne pesmi so nam temelj krasnega pes- ništva, ki se bo na slavskem jugu razvilo; sposobnost Jugoslovanov za godbo in slikarstvo je že davno dokazana, in lepo število učenjakov, ki so naše gore listi, kaže dovolj, da bomo tudi v znanostih vse druge narode vsaj dosegli. Ob vso to bodočnost, ob vso to upanje nas hoče spraviti nemška slovnica, ako se je ne vbranimo. Sami sebi in naši bodočnosti, našim potomcem smo dolžni braniti svetinjo svoje slovanske narodnosti, ki ima najlepšo prihodnost. Zato radi pozdravljamo klic po „slogi", ki se je zadnje tedne zaslišal v raznih narodnih krogih, in ki smo ga mi vedno povdarjali — dosti dolgo brez vspeha. Slovenci, delajmo, žrtvujmo, ohrabrujmo se, ne vdajmo se! Bodimo složni! Od naše stranke pričakujemo, da tega našega klica ne bo prezrla. Od „mladoslovenske" stranke pa se nadjamo, da bo nam nasproti lojalna, da opusti nepotrebno liberaliziranje, ki je popolnem tuja rastlina ; za nas sam „luxus", in to drag „luxus", ker nas stane naš nekdanji politični vpliv in nas znd stati našo bodočnost; pri nas ultramontoncev ni, naši duhovniki so narodnjaki, in ne iščejo druge domovine „onkraj gora", kar beseda ,,ultrarnontanec" pomeni; edini ultramontanci so pri nas nemškutarji, ki jim bije srce za domovino „onkraj gora", za Nemčijo. Le kdor bi krščanstvo hotel odpraviti, moral bi naše duhovstvo napadati; to pa tako trdno stoji v slovenskih srcih, da bi bile vse take po-skušnje neplodne in smešne. Zatoraj ni nobenega vzroka, zakaj bi Slovenci ne mogli složni biti, vsaj smo bili složni do 1872. L, saj je to neslogo zasejal le nemški sovražnik, in mladoslovenci so se mu na limanice vsedli. Toraj, Slovenci, na tem se bo pokazalo, ali imamo prihodnost, ali je nimamo, če bomo znali složni biti; ako tega ne znamo, potem nismo vredni druzega, ko da nas potlačijo, da bomo spoznali, kako abotni smo bili, ko smo se pogubili po svoji neslogi, kakor to sprevidijo sedaj Poljaki, pa je prepozno! Omeniti pa moramo, da to ni nobena sloga, če ne smemo nikomur nič očitati, ki se pregreši, ali nas celo izda. Tako se huduje „Narod" nad nami, da smo napadli dr. Razlaga. A če pomislimo, kako se je Razlag v deželnem in že prej v državnem zboru obnašal, potem mu pač ne moremo več zaupati; in pregreši se le „Narod", ki take omahljivce brani, ker protežira polovičarsko omahovanje, ki je dostikrat bolj škodljivo, ko očitno nasprotovanje, ,,Kdor ni z nami, je zoper nas", govori pismo; Razlag je dosti jasno pokazal, da ni & nami, ergo! — Pa prepirati se danes nočemo. Danes kličemo: Bodimo složni, Slovenci, „Sloga jači, nesloga tlači."