Številka 46 (508) Velenje, 23. novembra 1979 Cena 4 din YLJ ISSN 0350-5561 samoupravljanje - globoko vživeto in zakoreninjeno I v naših [ ; delovnih ljudeh i 29. novembra 1943. i leta so se v osvobojenemu bosenskem mestecui Jajce zbrali demokratično izvoljeni predstavniki narodov in narodnosti Jugoslavije, da bi na zgodovinskem II. .zasedanju Antifaši-stičrnog veča narodnog osloibodjenja Jugo-s/avijje uzakonili in razglasim voljo in dejanja tjudistva, ki se je z orožjem borilo za naroidno osvoboditev, za pvopoino svobodo in enahkopravnost v bratski skuponosti, skovani v ognjiju skupnega boja. Voljja ljudstva je bila enottna Jugoslavija kot demokratična, federa-tivnea, svobodna in neocdvisna skupnost enakkopravnih narodov. Posuavljeni so bili te-meijiji REPUBLIKE, fedeerativne, sociali-stičrine. Zgocdovinska dogajanja po tistem novembru predi 36. leti, so odlo-čitevv ljudstva potrdila in uuresničila že davno za nmlade generacije in še — ne tako davno za geneeracijo, ki je v tistih letih preizkušanj človeka in narodov ustvarjala temelje prihodnosti, v kateri je bila tudi današnjost. In takratna narodna politična odločitev je bila hkrati potrditev revolucionarne poti, po kateri je KPJ pod vodstvom Tita vodila ljudstvo k svobodi in oblasti. Socialistično samoupravljanje je stvarnost, globoko vživeta in zakoreninjena v delovnih ljudeh, občanih, prav tako kot svoboda, enakopravnost, mir, neodvisnost, to je vrednote, za katere smo se pripravljeni boriti, ne le politično, ampak tudi z orožjem, kot takrat pred 36. leti. Živimo v miru; doma imamo mir, ugled v svetu. Nič bomb, strelov, brutalnosti in v spopadih ugaslih življenj, kot m nogo kje v svetu. Že davno ne za mlade in ne še tako davno za zgodovino. Vsako leto živimo bolje, imamo več — v domovih, šolah, v kul- turi in športu, ne samo zato, ker delamo več in bolje vsi, prav tako tudi zato, ker nam politični sistem socialističnega samoupravljanja omogoča, da neposredno uresničujemo svoje želje, interese, vsak in vsi skupaj. Politična oblast postaja iz dneva v dan resnična, neposredna samoupravljal ska oblast delavskega razreda, delovnih ljudi in občanov, naša usoda, naša prihodnost je v naših rokah, brez posrednikov in predstavnikov. Zato smo tudi sposobni, da vse težave, ki nas spremljajo in ki nas še čakajo na naši poti, premagamo in oču-vamo vse kar smo v narodnoosvobodilnem boju in socialistični revoluciji pridobili in s tem tudi REPUBLIKO, rojeno 29. novembra 1943 v Jajcu. JANEZ MIKLAVČIČ sekretar Komiteja OK Z K Velenje i m Dodatno spodbujati izvoz Izvršilni odbor Savinjsko šaleške gospodarske zbornice Velenje o osnutku resolucije izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 — 1980 v letu 1980 — Izdelana analiza donosnosti organizacij združenega dela na območju občin Velenje in Mozirje v letošnjem prvem polletju Osrednja točka dnevnega reda zadnje seje izvršilnega odbora Savinjsko šaleške gospo- IIUIIIKIlillllHIHIIIIIIIUIIIIIIIIlillllllllllUlHIHMM OTVORITEV NuVE KNJIŽNICE V ŠMARTNEM OB PAKI V torek, 27. novembra 1979 bodo ob 17. uri v prostorih nekdanje ambulante v Šmartnem ob Paki odprli novo knjižnico, ki bo imela okoli 3.000 knjižnih enot in bo odprta predvidoma dvakrat tedensko. Knjižnica bo spadala v upravljanje matične knjižnice v Velenju, ki deluje v okviru Kulturnega centra ,Jvan Napotnik" Velenje. Sredstva za adaptacijo, najsodobnejšo opremo in za nabavo novih knjig je v celoti zagotovila Občinska kulturna skupnost Velenje. Ob otvoritvi bo kraja kulturni program, ki ga bodo učenci tamkajšnje osnovne sole. daiske zbornice, ki je bila 14. novembra je bila obravnava osnutka resolucije o politiki izvajanja družbenega plana socialistične republike Slovenije za obdobje 1976 - 1980 v letu 1980. O predlogu resolucije se je v razpravi izoblikovalo več stališč, poglavitna pa je bila nedvomno ugotovitev, da so problemi, s katerimi se srečujemo ob vstopu v leto 1980, realno prikazani še posebej tudi tisti, ki opozarjajo na nasprotja med rastjo uvoza in izvoza. Soglasna je bila tudi ugotovitev razprav-ljalcev, daje v resoluciji razumljivo dan največji poudarek prav ekonomskim odnosom s tujino, zaposlovanju in racionalnemu gospodarjenju, prav tako pa tudi varčevanju na vseh področjih. Le tako bo mogoče željene cilje tudi doseči. Nova pota za večjo uspešnost Volilne konference 00 ZK so ugotovile, da je bil v iskanju novih poti za večjo učinkovitost dosežen največji napredek pri razreševanju tistih vprašanj, ki so komunistom v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih najbližja V vseh 134 osnovnih organizacijah zveze komuniste^ v občini Velenje so opravili do ponedeljka, 19. novembra volilne konference. Celovito vsebinsko oceno pravkar končanih volilnih konferenc 00 ZK bo obravnavala občinska konferenci ZKS Velenje prihodnji mesec. Prve ugotovitve in ocene volilnih konferenc OO ZK pa kažejo, da so se komunisti začeli vendade zavedati slabosti v nji hovem delovanju. Osnovne organizacije ZK so začele iskati pota za večjo učinkovitost njihovega dela, največji napredek pa je bil dosežen prav pri razreševanju tistih vprašanj, ki so komunistom najbližja. V večjem številu OO ZK so začeli naposled spremljati tudi delo delegatov in delegacij, za začetek samo njihovo udeležbo na sejah. Poglavitna prihodnja naloga komunistov v združenem delu ffGi V drugi polovici tedna bo prevladovalo suho vreme z jutranjo meglo po kotlinah. Sicer pa bi morali po mnenju članov izvršilnega odbora Savinjsko šaleške gospodarske zbornice tisti del osnutka resolucije, ki govori o ekonomskih odnosih s tujino, dopolniti s predlogom o dodatnem spodbujanju izvoza, plačevanje vseh stimulacij pa urediti z instrumenti zavarovanja plačil. To bi namreč omogočilo, da bi si ta del prihodka lahko temeljne (Nadaljevanje na 2. strani) bo bitka za uveljavitev dohodkovnih odnosov, da delavci visoki produktivnosti navkljub ne bodo ugotavljali izgub v poslovanju, v krajevnih skupnostih pa si bodo OO ZK prizadevale za odpravo predvsem tistih slabosti, ki zavirajo še večjo mobilizacijo krajanov. Sicer pa je bilo na zadnjih volilnih konferencah osnovnih organizacij ZK poudarjeno, da bo potrebna zdaj resnično velika odgovornost ter doslednost komunistov in osnovnih organizacij za hitro in dodedno uresničitev sklepov nalog, ki jih je sprejela zveza komunistov. Priloga slovenskih pokrajinskih časnikov Današnji številki Našega časa je priložena priloga slovenskih pokrajinskih časnikov, tretja v tem letu, ki smo jo novinarji Dolenjskega lista, Glasa, Našega časa, Novega tednika, Primorskih novic, Tednika in Vestnika posvetili letošnjim jubilejem naše partije, SKOJ in revolucionarnih sindikatov. V prilogi boste zagotovo našli obliko zanimivega branja. Bralce Našega čcea pa posebej opozarjamo na spomine Franceta Klopčiča „BIRO CK PARTIJE V LJUBLJANI IN VE-LEssJU", v katerih nam razkriva delček polpretekle zgodovine naše Šaleške doline, ki ga verjetno bolj malo poznamo, in ki ne bi smel nikoli utoniti v pozabo. Prijetno branje vam želimo. V imenu uredništev Našega časa in Radia Velenje pa vsem bralcem in naročnikom Našega časa ter poslušalcem Radia Velenje ter vsem našim delovnim ljudem in občanom čestitamo za praznik republike - 29. november! S slavnostnim koncertom jutri, 24. novembra ob 19.30 v domu kulture Velenje ter z nedeljskim srečanjem piialnli orkestrov iz Raven na Koro&em, Trbovelj in domače rudarske godbe ob 10. uri prav tako v domu kulture bodo velenjski godbenki proslavili svoj 60-letni jubilej. Več o tem pišemo na 9. strani. Dodatno spodbujati izvoz (Nadaljevanje s 1. strani) organizacije združenega dela obračunale takoj. Kar zadeva skupno porabo, bi kazalo vpeljati tak sistem zbiranja denaija da bo priliv sredstev odvisen od realne porabe oziroma od dinamike izvrševanja programov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Sicer pa naj bi republiška resolucija povzela tisto določilo iz zvezne resolucije, ki govori, da bi morala v naslednjem letu skupna in splošna poraba naraščati počasneje od družbenega proizvoda. Pri dogovaijanju o investicijah pa naj bi imeli prednost posebej še tisti projekti, ki zagotavljajo večanje izvoza blaga višje stopnje predelave, predvsem z namenom, da bi zagotovili večji izvoz in izboljšati zunanje-trgovinsko bilanco. Po mnenju članov izvršilnega odbora Savinjsko šaleške gospodarske zbornice bi morala tako rapubliški kot zvezni izvršni svet čimprej posredovati v javno razpravo tudi vse spremljajoče ukrepe, ki naj omogočijo uresničitev resolucijskih nalog. Ti ukrepi pa ne bi smeli biti deklarativni, pač pa, kolikor je najbolj mogoče, konkretni. Razumljivoje, so & poudarili člani izvršilnega odbora Savinjsko šaleške gospodarske zbornice Velenje na zadnji seji, da takorekoč čez noč ni mogoče doseči presenetljivih uspehov v prizadevanjih za stabilizacijo gospodaijenja, saj je za to potrebno resnično daljše obdobje. Vendar pa lahko s prizadevanjem vseh dejavnikov presežemo slabosti, ki jih že dalj časa ugotavljamo. Na zadnji seji je izvršilni odbor Savinjsko šaleške gospodarske zbornice Velenje med drugim obravnaval še analizo donosnosti v organizacijah združenega dela v Šaleški in Gornji Savinjski ddini v prvem letošnjem polletju. (Ma) VOLILNA KONFERENCA 00 RK Jutri, 24. novembra s pričet-kom ob 9. uri bo volilna konferenca občinskega odbora Rdečega križa Velenje. Med konferenco se bodo delegati seznanili tudi s finančnim poročilom ter sprejeli smernice za bodoče delo. DANES SEJA VSEH TREH ZBOROV SKUPSCINE Danes na ločenih sejah zaseda o vsi trije zbori velenjske občinske skupščine. Med drugim razpravljajo o osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega načrta občine Velenje v prihodnjem letu, predloge skupščinskih komisij za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, povzetek analize dosedanjega razvoja, sedanjega položaja in problematiko manj razvitih območij v SR Sloveniji s temeljnimi ugotovitvami, predlogi in sklepi Zbora občin Skupščine SR Slovenije. Na dnevnem redu je tudi obravnava osnutka odloka o ustanovitvi in organizaciji komiteja za družbeno planiranje. Posvetovanje o politiki razvoja v letu 1980 Izvršni svet skupščine občine Velenje je pripravil v sredo, 21. novembra v sejni dvorani skupščine Velenje razgovor o osnutkih republiške in občinske resolucije o politiki razvoja v prihodnjem letu. Razgovora so se udeležili poslovodni organi temeljnih in drugih organizacij združenega dela, vodje delegacij za zbor združenega dela občinske skupščine ter delegati za zbor združenega dela in zbor občin skupščine SR Slovenije. Dve pomembni odločitvi Minulo sredo so se na 38. redni seji sešli člani izvršnega sveta skupščine občine Moziije. Na seji so namenili veliko pozornosti družbenemu dogovoru o združevanju sredstev za modernizacijo in dograditev objektov specialistično-ambulantne in hospitalne dejavnosti zdravstvenega centra Celje v prihodnjem srednjeročnem obdobju, največ časa pa so namenili vsebinsko poglobljeni razpravi o izhodiščih uresničevanja družbeno-ekonomskega razvoja občine Moziije v prihodnjem letu. O obeh omenjenih točkah bodo med drugim razpravljali tudi delegati vseh treh zborov skupščine občine Moziije na skupni seji, kije sklicana za petek 23. novembra. Seja skupščine OZS Mozirje V sredo so se na 6. seji sešli delegati zborov skupščine občinske zdravstvene skupnosti Mozirje. Obravnavali so vrsto pomembnih točk, med katerimi velja omeniti poročilo o poslovanju skupnosti v prvih devetih mesecih letošnjega leta ter poročilo o uresničevanju svobodne menjave dela v tem obdobju in načrt aktivnosti za sklepanje sporazumov o svobodni menjavi dela v prihodnjem letu. Seznanili so se tudi z informacijo o pripravah srednjeročnega načrta skupnosti za obdobje 1981-1985 in razpravljali o družbenem dogovoru o združevanju sredstev za sofinanciranje naložb za splošno bolnišnico Celje. J. P. DO „ERA" VELENJE KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD PROIZVODNJA OBJAVLJA • prosta opravita in delovne naloge PROIZVODNA DELA pri p. e. Lastna proizvodnja Šmartno ob Paki. Delovno razmerje je za nedeločen čas s trimesečnim poizkusnim delom. Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: - da so KV delavci kovinske stroke s polletnimi delovnimi izkušnjami (možna tudi priučitev) Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: DO „ERA" Velenje - komisija za delovna razmerja TOZD Proizvodnja. Objava velja do zasedbe delovnih nalog. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni. Odkrito soočenje s slabostmi Prejšnji petek so se na seji sešli člani občimi konference ZKS Mozirje — Kritična ocena uresničeval vioge ZK v političnem sistemu — Nezadovoljstvo opravljenim delom je zagotovilo boljših uspehov prihodnje Občinska konferenca Zveze rezervnii vojaških starešin Moziije je v sodelovanju z občinsko konferenco ZSMS in štabom teritorialne obrambe zadnjo soboto pripravila strokovni izlet v vojašnico Franca Rozmana—Staneta v Mariboru. Na pot je krenilo 40 učencev sedmih in osmih razredov vseh štirih osnovnih šol v Gornji Savinjski dolini in 50 rezervnih vojaških starešin. Starešinam je izlet pomenil eno od oblik dopolnilnega izobraževanja, mladi osnovnošolci pa so se na pot podali v okviru akcije pridobivanja mladih za vojaške šole in poklice. Dejavnost komunistov in organizacij zveze komunistov v Gornji Savinjski dolini je v preteklem obdobju temeljila na sklepih 30. seje predsedstva CK ZKJ in predvsem na študiji tovariša Kardelja Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. V sklop dokaj obsežne aktivnosti komunistov mozirske občine, tako v temeljnih organizacijah združenega dela kot v krajevnih skupnostih, na področju uresničevanja delegatskih odnosov, je med drugim sodila tudi 6. seja občinske konference v lanskem decembru. Na tej seji so komunisti ocenili razmere pri uveljavljanju delegatskega sistema, se soočili z vsemi slabostmi in na osnovi tako kritične ocene opredelili naloge. Konec prejšnjega tedna so se člani občinske lconference ZKS Mozirje zopet sešli na seji in jo v pretežni meri namenili oceni uresni- Akcija ni šla nikoli do konca Poglobljena ocena razmer in vloge komunistov ter osnovnih organizacij ZK v samoupravnih skupnostih, v katerih delujejo — Določene velenjske ndoge za uresničevanje sklepov 5. seje CK ZKS Poročali smo že, da je občinska konferenca zveze komunistov Velenje na svoji zadnji 14. seji, bila je 15. novembra, udeležil pa se jo je tudi izvršni sekretar predsedstva CK ZKS, Emil Roje, obravnavala vloge in naloge ZK v Šaleški dolini v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Tako gradivo kot uvodni referat sekretarja komiteja OK ZK, Janeza Miklavčiča (del uvodnega referata objavljamo na 3. strani) sta poglobljeno ocenila razmere in vlogo Komunistov in osnovnih organizacij ZK v samoupravni skupnosti, v kateri delujejo. Janez Miklavčič je podrobneje spregovoril zlasti še o tistih vprašanjih, ki jih gradivo ni obravnavalo, pri čemer je nanizal več perečih vprašanj sedanjega trenutka in opozoril na nujnost, da jih razrešujemo v delegatskem sistemu in njegovih institucijah, samoupravnih organih zdiuženega dela di institucijah političnega sistema. Opozoril je nadalje na pomanjkljivosti v delovanju delegastkega sistema v Šaleški dolini in na naloge komunistov v tej zvezi, dotaknil pa se je še dela, položaja in vloge občinske konference ZKS ter njenega komiteja. Občinska konferenca ZKS v naši občini se vse boli utrjuje kot najvišji politični organ ZK v občini, je med drugim poudaril Janez Miklavčič. Z razvijanjem neposrednega delovanja članov občinske konference v osnovnih organizacijah, z neposrednim delovanjem delovnih skupin v OO ZK se krepita zveza in vpliv osnovnih organizacij in celotnega članstva v ZK na dejavnost in usmeijenost občinske konference. Še vedno pa je premalo prisotno kolektivno delo in odgovornost članov občinske konference. To nepogrešljivo kvaliteto bo treba v prihodnje načrtneje razvijati z nadaljnjo demokratizacijo dela občinske konference in utrjevanjem vpliva članov konference. Razgibana razprava, je ugotovil, da je bila obravnava vloge in naloge ZK v Šaleški dolini v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja na dnevnem redu seje občinske konference ZK Velenje ob pravem času. 2e dalj časa smo ugotavljali slabosti, sprejemali tudi sklepe, vendar akcija ni šla nikoli do konca, so menili govorniki. To pa je treba storiti zdaj. V razpravi je bilo, med drugim poudarjeno, da kaže zagotoviti objektivne možnosti za delovanje političnega sistema, da je treba poenotiti delegatsko obveščanje in zagotoviti tudi povratne informacije, da je treba ..politizira-ti" kader, ki ima neposredno na skrbi proizvodnjo itd. Nadalje je bilo slišati mnenje, da bi morale OO ZK bolj usmerjati delo delegacij in delegatov, da je iz združenega dela in krajevnih skupnosti premalo pobud za popestritev dnevnih redov sej, da je treba informiranje v temeljnih organizacijah zdiuženega dela in občini prilagoditi novim razmeram, nadalje da je treba nadaljevati s samoupravno preobrazbo temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti ter zagotoviti pogoje za delo delegaci> Samoupravnemu izobraževanju in usposobljenosti, ki sta pogoj za ddo delegatskega sistema, pa je treba nameniti le večjo pocomoct la končno je razprava tudi opccacia, da motajo organizacije ZK vnesti v akcijske programe po 5. seji CK ZKS in 14. seji občinske konference ZKS Velenje predvsem tiste naloge, ki so v sedanjem trenutku najbolj pomembne in ki jih je treba oospe&no urejati. Upoštevaje gradivo; uvodni referat sekretarja Janeza Miklavčiča in razpravo bo posebna delovna skupina pripravila predlog sklepov 14. seje OO ZK Velenje. To bodo velenjske naloge za uresničevanje sklepov 5. seje CK ZKS Velenje. Komite OK ZK Velenje pa bo sprejel poseben program uresničeva- nja teh sklepov. Najpozneje do konca meseca decembra bodo pripravili v Šaleški dolini več problemskih konferenc, ki bodo pomoč osnovnim organizacijam ZK za uresničevanje njihovih nalog v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Na seji 15. novembra je občinska konferenca ZKS Velenje sprejela tudi osnutek sklepa o organiziranosti OK ZK in tako podprla stališča za uveljavljanje kolektivnega dela in odgovornosti v občinskih konferencah ZK. Temelji prihodnjega razvoja Izvršni svet skupščine občine Mozirje je na nedavni seji razpravljal o izhodiščih razvoja občine v prihodnjem letu — Stopnja gospodarske rasti naj bi dosegla 12 odstotkov V sredini prejšnjega tedna so se na seji sešli člani izvršnega sveta skupščine občine Moziije. Med najpomembnejše točke na tej seji je nedvomno sodila razprava o izhodiščih na katerih bo temeljilo uresničevanje družbeno-ekonomskega razvoja mozirske občine v prihodnjem letu. Ob tem so člani izvršnega sveta poglobljeno ocenili tudi uresničevanje nalog sedanjega srednjeročnega načrta v letošnjem letu. Na dlani je ugotovitev, da je bila stopnja investicijskih naložb v proizvodne zmogljivosti v letošnjem letu zelo visoka, stopnja gospodarske rasti pa, ob nespremenjeni produktivnosti dela, nominalno zadovoljiva. Prav tako se nista bremenili sestava gospodarstva, saj sta gozdarstvo in lesna industrija še naprej nosilca razvoja mozirske občine ter struktura zaposlenih kjer niso dosegi željenih kakovostnih izboljšav. Ob tem velja povedati, da se stopnja zaposlovanja zmanjšuje in da tudi na tem področju v Gornji Savinjski dolini ne uresničujejo srednjeročnega načrta. Zaostrila se je tudi likvidnost gospodarstva o čemer priča prevelika rast kreditov za obratna sredstva in v povečani zadolženosti do dobaviteljev, saj je ta naraščala hitreje kot terjatve do kupcev. Tudi sredstva za reprodukcijo se povečujejo, vendar zaradi nizke osnove iz preteklega obdobja in zaradi visoke stopnje inflacije ne bodo zadostovala za lastno udeležbo pri investicijskih naložbah v prihodnjem letu. V primerjavi s prejšnjim obdobjem so v mozirski občini dosegi slabše rezultate tudi na področju izvoza in uvoza. Čeprav v stanovanjskem gospodarstvu dokaj uspešno uresničujejo naloge iz srednjeročnega načrta, pa izdatno kasnijo pri izdelavi urbanistične dokumentacije in na področju komunalnega gospodarstva. Člani iwlm(> sveta so v nadaljevanju sprejeti nekaj ukrepov, ki naj Ugotovijo boljše rezultate gospodar-Jenja ob konca leta in v prihodnjem leto. Mfeani ki namenili zmanjševanju proizvodnih stroškov in varčevanju z energijo, ob tem pa bodo morali v prihodnje veliko dela in časa nameniti raziskovalnemu in inovatorskemu delu in predvsem seveda tehtnemu uveljavljanju dohodkovnih odnosov. Ob koncu je izvršni svet skupščine občine Mozirje sprejel še temeljne razvojne cilje za prihodnje leta Stopnja gospodarske rasti naj bi dosega 12 odstotkov, stopnja zaposlovanja pa celih 7. Na tako visoko stopnjo bodo v največji meri vplivale zaključene naložbe v Elkroju, Glinu, Smreki, Kovinarstvu in v Savinji. Med ostale pomembnejše naloge nedvomno sodijo povečanje izvoza za 12 odstotkov, usmeritev vseh novih naložb v finalizacijo izdelkov, končna razrešitev dolgoletnih težav v zvezi z urbanistično dokumentacijo in izdelava srednjeročnega načrta prostorskega in družbenega razvoja občine Moziije-J. PLESNIK SEJI SKUPŠČIN SIS Prihodnji teden bosta seji skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za otroško varstvo in občinske izobraževalne skupnosti. Delegati skupnosti otroškega varstva bodo na šesti seji, ki bo v ponedeljek ob 16. uri v sejni dvorani skupščine občine Velenje, obravnavali predlog ocene izvajanja programa družbenega varstva otrok v sedanjem srednjeročnem obdobju, osnutek analize razvojnih možnosti družbenega varstva otrok v občini v naslednjem srednjeročnem obdobju. Spregovorili pa bodo tudi o uresničevanju programa in finančnega načrta skupnosti v devetih mesecih letos in obravnavali predlog ovrednotenega programa za prihodnje leta O podobnih temah bodo spregovorili na peti seji tudi delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine občinske izobraževalne skupnosti Velenje. Seja te skupičine bo v torek. 27. novembra ob 16. uri v dcupičinski dvorani. čevanja vloge m nalog zveze k« nistov v političnem sistemu soci stičnega samoupravljanja. Ko minuli seji soočili sedanje razm na področju uveljavljanja delq skih odnosov in samoupravni žaj delavcev s stališči in sklepi, jih sprejeli pred slabim letom da se posebej s stališči in sklepi 5. CK ZKS so ugotovili, da z opni nim delom ne morejo biti zadot ni. Še naprej se namreč pojavtj nekatere pomanjkljivosti tehničj in organizacijskega značaja, mnenju delegatov v velik zavirajo delovanje skupščin. Nedvoumna je tudi ugotovite*, komunisti v prenekateri sredini l dovolj storili za boljše delo dele; in skupščin in daje njihov prispe k boljšemu delu skupščinskegafl ma vse premajhen. Velja sevedil dejstvo, da so razmere v posamei temeljnih samoupravnih skupno zelo različne. V nekaterih temdj organizacijah in krajevnih skup stih so dosegli lepe uspehe področju vsebinske krepitve delegacij in njihove povezan« samoupravnimi organi in diuih političnimi organizacijami. V i terih primerih je skupna akcija i samoupravnih in družbenopolitii dejavnikov v okviru delegatske ii ščine že rodila vrsto dobrih i tov. Razprava na nedavni občinske konference ZKS Moziiji v veliki meri pokazala na uspehe pomanjkljivosti, ki so jih v obi dosegi pri prehodu od upravljal imenu delavcev v upravljanje a upravno organiziranih delavce* mih. Odkrito in kritično soočei vsemi nedorečenostmi je samo napotek za boljše prihod delo. Znotraj združenega dela se d delegacij v minulem obdobju bistveno spremenilo. Zanimanje razreševanje posameznih proble se je sicer povečalo, še vedno p očiten problem sklepčnosti na vseh ravneh. Dogaja se, da prihi delegati na seje samo zaradi udi be in seveda brez stališča deleg* ki jih predstavljajo. Tudi pora delegacij s samoupravnimi orp družbenopolitičnimi organizai je nezadovoljiva, ponekod pa sploh ni, zato dvojnost stali« r in isti sredini ni slučaj. Prav tako z ustavo dolofe nalog opravljajo v celoti delegati krajevnih skupnostih. Še vedno organ preko katerega bi kraja skupnosti uveljavljale svoje inta v občinski skupščini in v skupiti samoupravnih interesnih skupil Vzrok za to je v nepove delegacij s samoupravnimi on družbenopolitičnimi organizacj in strokovnimi službami v 1 ' skupnostih. Vsi ti dejavniki * premalo vključujejo v delo ddc| m svoje interese uveljavljajo ■ njih. Nujna posledica tega je prtost delegacij pri oblikon stališč in uveljavljanje posamii interesov. Vse preslabotna je I povezanost delegacij za skupi! družbenopolitične skupnosti t legacij za skupščine samoupm interesnih skupnosti. Posledica I so zopet dvojna stališča o i problemih. Ob tem je treba i kor poudariti, da delegacije zali krajevnih skupnosti zelo delujeja Tudi posamezni zbori obi« skupščine še vedno niso a preko katerega bi delovni ljudi občani uveljavljali svoj vpliv. 1 čitve zborov so čestokrat še foi ne, pa čeprav je njihov dniil pomen še tako očiten, prostorske stiske, časovnih kadrovskih problemov so preteklosti zasedali tudi na skup sejah, čeprav bi praviloma modi ločenih. Posebno pozornost treba na tem področju nama pristojnosti družbenopolitiii zbora, njegovim odnosom z obS sko konferenco SZDL in določi delegatov zanj. Vztrajatije trebi stališču, da se morajo mnenji predlogi družbenopolitičnega ib predhodno uskladiti v obči konferenci SZDL in da se na 0 način oblikovana stališča uvelja jo v občinski skupščini. Vd besed so člani občinske konfei na zadnji seji namenili tudii vi pristojnosti med izvršnim ! in zbori skupščine občine, V vanju skupščin samoupiavnii i resnih skupnosti v delo skupščine m metodam dela o ske skupščine. Obravnavali HI da še prenekatero po področje, ki vsako zase teijii časa in prostora, sprejeli pa »I vrsto aklepov in stališč, ki I morala zagotoviti še botifc i komunistov Gornje Savmjmdf v prihodnjem obdobju. 1 Številka 46 (508) - 23. novembra 1979 Te dni potekajo v občini Velenje še zadrge volilne konference v osnovnih organizacijah ZK, na katerih so ugotovitve 5. seje CK ZKS, posebno iz referata predsednika Franceta Popita, našle potrditev v sleherni osnovni organizaciji ter s tem omogočile, da komunisti celovito in poglobljeno ocenijo konkretne razmere in vlogo v samoupravni skupnosti, v kateri delujejo. Predlagani sklepi 5. seje CK ZKS so z aktualno vsebino in opredelitvijo nalog prispevali k akcijski naravnanosti volilnih konference.Prav tako pa so stališča 13. seje občinske konference ZKS Velenje prispevala h kritičnemu pristopu v oceni mesta in vloge osnovne organizacije kot vodilne idejno-politične sile v temeljni samoupravni skupnosti ter k sprejemanju sklepov, ki usmerjajo delovanje komunistov v razreševanju žgočih vprašanj gospodarskega položaja in razvoja družbenoekonomskih odnosov ter samoupravljanja. .. Naloga današnje seje občinske konference ZK je, da na podlagi gradiv, lastnih spoznanj in izkušenj iz praktičnega političnega dela v temeljnih samoupravnih skupnostih ter občinski dru žbenopolitični skupnosti ocenimo, do kakšne stopnje smo razvili in utrdili socialistične samoupravne odnose in institucije političnega sistema, kako ZK uresničuje svojo vodilno idejnopolitično ter družbeno vlogo v konkretnih razmerah razvitosti delegatskega sistema in institucij političnega sistemai v naši občini. Presoditi moram o, kje in kakšni so odpori in nasprotovanja razvoju socialističnih samoupravnih odnosov, kje se pojavljajo protisamo-upravni interesi in težnje po ohranjainju starega ah celo vračanja nazaj. Spoznati moramo, kje so vzroki premajhne učinkovitosti savinjsko šaleška gospodarska zboirnica velenje čestita vsem ustanoviteljem i ter vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje in Mozirje za praznik republike — 29., november in jirrn želi tudi za naprej novih i zmag! organizacij in organov ZK, na kakšni stopnji je naša idejnopo-litična usposobljenost, idejna in akcijska enotnost. Pri tem moramo ugotoviti, ali so naša organiziranost, oblike in metode delovanja takšne, ki bodo politični sistem, mesto in vlogo ZK v socialistični samoupravni demokraciji uspešno razvijale in utrjevale ter premagovale proti-samoupravne težnje, nasprotovanja in odpore pri uveljavljanju oblasti delavskega razreda ... Kot mnogokrat v preteklosti se tudi danes soočamo predvsem v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje, prav tako pa tudi v občinski skupnosti, z mnogimi žgočimi težavami. Struktura gospodarstva v občini, kakršna je, še zaostruje nekatera protislovja, o katerih smo govorili na 12. seji občinske konference ZKS Velenje. Po mesecu dni in pol lahko ugotavljamo, da se splošni gospodarski položaj slabša, da ob vse večjih naporih in delovnih uspehih večine delavcev, strokovnjakov in vodilnih delavcev v organizacijah združenega dela akumulatinost gospodarstva ne narašča, celo pada, pojavljajo se nove izgube v gospodarstvu. Zaostajanje in neusklajenost osebnih dohodkov rudarjev in tudi delavcev v precejšnjem številu tozdov za rastjo življenjskih stroškov in produktivnosti je resno in neodložljivo vprašanje. Veliko število pričakovalcev stanovanj, ki živijo v neprimernih prostorih, ob hkratnih neizpolnjenih načrtih stanovanjske gradnje, predstavlja že danes velik socialni in družbeni problem. Vse daljše vrste v ambulantah zaradi pomanjkanja zdravnikov splošne prakse, ob nenormalno visokem bolni&em staležu, dodatno zaostrujejo zdravstveno socialne in družbene probleme itd. Prav zaradi nakopičenih težav je toliko bolj pomembno, da razvijamo in utrjujemo socialistično samoupravljanje. Primeri neusklajenih cen za izdelke Gorenja ter sedanje izgube v tozdih Rudnika lignita Velenje in Termoelektrarn Šoštanj niso nič drugega, kakor posledica neuresničenih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v reprodukcijskem sistemu, ob neurejenih sistemskih zadevah, kar daje prostor za administrativno poseganje v pogoje gospodarjenja in pridobivanja dohodka in s tem v pogoje in rezultate dela delavcev. To so težave večjih dimenzij, prav take primere pa lahko najdemo v odnosih med tozdi znotraj delovnih organizacij in med -delovnimi organizacijami znotraj sozdov itd. Za vse pa je skupno in lastno, da razreševanje protislovij in usklajevanje različnih interesov še vedno ne poteka v delegatskem sistemu in njegovih institucijah, samo- Ob 29. novembru-prazniku republike iskreno čestitamo wsem delovnim ljudem iin občanom občine Mozirje Skupščina občine Mozirje Izvršni svet skupščine občine Mozirje Občinska konferenca ZKS Mozirje Občinska konferenca SZDL Mozirje Občinski svet ZSS Mozirje Občinska konferenca ZSMS Mozirje Občinski odbor ZZB NOV Mozirje Občinska konferenca ZRVS Mozirje upravnih organih združenega dela ali političnega sistema, ampak mimo njih, kar v resnici zavlačuje razrešitve težav oziroma odnose ne ureja dolgoročno. Neizpolnjen načrt stanovanjske gradnje je prav tako in predvsem posledica neuresničenih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu in neuveljavljenih delegatskih skupščin stanovanjske, komunalne m zemljiške samoupravne interesne skupnosti. Vpliv delovnih ljudi in občanov, vpliv pričakovalcev stanovanj je na stanovanjsko politiko neznaten. Interesne skupnosti s tega področja niso uveljavile svoje funkcije kot take. Razreševanje problemov stanovanjske politike ne poteka v delegatskem sistemu iz baze, temveč v izvršilnih organih in strokovnih službah, ki si prisvajajo funkcije, ki gredo edino delegatski skupščini. Seveda pa kritika pomanjkljivosti ni kritika sistema, temveč izhodišče za akcijo, za določanje nalog ZK pri uresničevanju, utrjevanju in nadaljnjem razvoju delegatskega sistema, sistema socialistične samoupravne demokracije in njegovih intitucij Že večkrat smo ugotavljali, oa sicer dobro poznamo razmere, vemo tudi, kaj bi morali spremeniti, vendar smo v dejanjih, v dejanskem spreminjanju razmer, premalo učinkoviti, prepočasni, neodgovorni in nedosledni. Ugotavljamo pomanjkljivosti delovanja delegatskega sistema, vendar storimo mrno, da stanje spremenimo. Občinska konferenca SZDL je obširno ugotavljala te pomanjkljivosti, toda temu ni sledila družbena akcija, predvsem nas komunistov, da pomanjkljivosti odpravimo ter delegatski sistem s tem hitreje usposabljamo. Ti in tudi drugi primeri, navedeni v gradivu za 14. sejo občinske konference ZKS Velenje dokazujejo, da se sami ne zavedamo dovolj pomena delegatskega sistema v političnem sistemu socialistične samoupravne demokracije ter institucij, ki so vezane na delegatski sistem ... V dejanskem spreminjanju razmer premalo učinkoviti Izuvodnega referata sekretarja komiteja OK ZK Velenje, Janeza Miklavčiča na 14. seji občinske konference ZKS Velenje, ki je 15. novembra obravnavala vlogo in naloge zveze komunistov v Šaleški dolini, v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja O načrtih za razvoj računalništva v okviru Gorenja govori generalni direktor sozda Gorenje, Ivan Atelšek: Razvoj računalništva ne pomerii samo prestrukturiranje proizvodnje v Gorenju, pač pa tudi prestrukturiranje proizvodnje na širšem področju in drugačen položaj Slovenije v mednarodni blagovni menjavi! Leta 1990 milijarda dolarjev prometa pa bi od tem poudaril, da sna Gorenje že zdaj organizirano, proizvodnjo na ravni svetovne industrije sorodne zvrsti. Prav tak cilj zasledujemo tudi pri razvoju računalništva. Resda zahteva računalniška proizvodnja povsem drugačno strukturo, kot npr. proizvodnja gospodinjskih aparatov, vendar v pristopih k osvajanju te nove proizvodnje pravzaprav ni razlik. Zraven razčiščenega koncepta sta potrebna še velika volja in angažiranost delavcev, posebej tudi tistih, ki so odgovorni za projekt Projekt pa mora biti zasnovan z zadosti velikimi dimenzijami, tako, kot je tudi zasnovan načrt razvoja računalništva v okviru Gorenja. Za leto 1990, na primer, predvidevamo 1 milijardo dolaijev prometa s proizvodnjo računalnikov, na tuje pa naj bi čez deset let že prodali za 750 milijonov dolarjev računalnikov. Pri proizvodnji računalnikov pa bo leta 1990 zaposlenih okrog 15.000 delavcev. Piva proizvodnja bo stekla v Velenju prihodnje leta Prostore za to že pripravljamo, šolamo in usposabljamo kadre. Zagotovo bo Gorenje, kar zadeva razvoj računalništva, leta 1980 med jugoslovanskimi proizvajalci najdlje. Uresničevanja tega novega koncepta sno se lotili dovolj resno, v veliko oporo pa nam je oziroma nam bo tudi partner - tvrdka Burroughs iz Združenih držav Amerike, ki je drugj največji proizvajalec računalniške opreme na svetu. KAKO JE S FINANCIRANJEM PROGRAMA? - Ko so se delavci v temeljnih organizacijah združenega dela Gorenje odločali za novo programsko usmeritev, za razvoj računalništva, so sklenili, da bodo z lastnim delom zaslužili denar za uresničitev projekta. Torej je bila odločitev prav takšna, kot je bila za vse projekte doslej. Tako zagotavljamo, da bo denar kar najbolj smotrno tudi naložen. Bančni denar paje oz. bo potreben za kreditiranje nakup? opreme in pa za obratna sredstva. Naša usmeritev je torej naslednja: novi program proizvodnje računalniške opreme se mora financirati sam, tudi devizno. Tako prevzamemo vse rizike delavci Gorenja, pa nihče dni g. "Če smo sc že1 odločili za novo programsko usmeritev, za razvoj računalništva, potem moramo tudi sami prevzeti vse obveznosti! Največja investicija pa bo prav gotovo v kadre. Veliko denarja bo potrebnega za podiplomski študij strokovnjakov, za prekvalifikacijo delavcev, pa tudi za pridobitev novih strokovnjakov. Pomembno je, da vlada za to novo razvojno usmeritev Gorenja med strokovnjaki veliko zanimanje. KAKO BO RAZVOJ RAČUNALNIŠTVA VPLIVAL NA STRUKTURO IN RAZVOJ DRUGE INDU-STRUE? — Projekt razvoja proizvodnje računalniške opreme v Gorenju je, po mojem osebnem prepričanju, najbolj dorečen med vsemi, kolikor jih je trenutno pri nas. Je neobremenjen z licencami, neomejen je leta 1990 glede izvoza, saj bosta Gorenje in Burrou^is enakopravna partnerja, skupaj bosta vlagala denar in skupaj prevzemala poslovna tveganja. To je ena od prednosti. Druga pa je v tem, da razvoj računalništva ne pomeni samo prestrukturiranje proizvodnje v Gorenju, ki bo tudi še naprej proizvajalo gospodinjske aparate, ampak prestrukturiranje proizvodnje na širšem območju, saj se bo vključevala v to novo proizvodnjo z izdelavo elementov tudi druga industrija. Zagotavlja pa končno tudi povsem drugačen položaj Slovenije v medanarodni blagovni menjavi, saj gre za oblikovanje novega proizvodnega potenciala, ki se bo na tujih tržiščih pojavljal kot enakovreden partner vsem drugim. In še to: s tvrdko Burrougis smo se dogovorili, da bomo del računalniške opreme, ki jo bomo izdelali v Gorenju, prodali na evropskih tržiščih, del pa v državah v razvoju in da bo uveljavljanje Gorenja na tujih tržiščih skupna naloga in obveznost obeh partnerjev. KAJ POMENI RAZVOJ RAČUNALNIŠTVA ZA ŠALEŠKO DOLINO? - Razvoj proizvodnje računalniške opreme v okviru Gorenja pomeni za Šaleško dolino razvoj nove dejavnosti, ki smo jo sposobni razviti in z njo vključiti v naše združeno delo se več strokovnjakov - elektronikov, matematikov, fizikov in drugih. Pomeni prestrukturi-ranjcpcoavodnje-uibis*e»o meaj*-. nje kadrovske sestave zaposlenih. Ob tem naj dodam, da bo hkrati z razvojem računalništva Gorenje moderniziralo tudi proizvodnjo bele tehnike, moderniziralo pa bo tudi druge temeljne organizacije združenega dela, ki lahko povečajo proizvodnjo za izvoz. Dogovorili smo se za naslednje: za vsak dolar investicij je treba povečati izvoz za 2 dolarja. Prednosti take usmeritve so številne, pri čemer naj omenim samo nekatere, kot povečanje dohodka, povečanje produktivnosti in seveda tudi povečanje izvoza. Naše tovarne morajo biti, kar zadeva proizvodnjo, najmanj na evropski, če že ne na svetovni ravni. To pa ne velja samo za temeljne organizacije združenega dela Gorenje v Velenju, pač pa tudi na Muti, v Slovenj Gradcu, v Radgoni in drugod. Strokovne službe že pripravljajo ustrezne načrte in računamo, da bomo v prihodnjem letu že začeli modernizirati proizvodnjo. Začetek razvoja proizvodnje računalniške opreme pa bo prav gotovo pospešil tudi selitev nekaterih programov oziroma proizvodnje iz Velenja v druge kraje. Resolucija o politiki razvoja naše republike daje takšnim našim hotenjem in načrtom vso podpora. ZA KONEC SE TOLE VPRAŠANJE: KAKŠNE SO NAPOVEDI ZA RAZVOJ PROIZVODNJE RAČUNALNIŠKE OPREME V OKVIRU GORENJA ZA LETO 1980 IN KAKŠEN BO RAZPLET TEKME Y R A ZVOJU RAČUNALNIŠTVA PRI NAS? — Burroughs je doslej prodal v Jugoslaviji nad 100 računalnikar, največ SDK. Gorenje pa je že prodalo za prihodke leto za blizu 800 milijonov dinaijev računalniške opreme, ki jo bodo kupci dobili za dinarje. Na vprašanje o razpletu tekme v razvoju računalništva pri nas pa samo to-le: na vseh tekmovanjih je več tekmovalcev. Ponavadi je zmagovalec en sam, redkokdaj sta dva. Nekateri pa odstopijo že med tekmovanjem. Tako kot je v športu, je tudi v ekonomiji, tako se dogaja v gospodarstvu. Mislim, da bo tako tudi na področju računalništva. Zmagovalec bo prav gotovo tisti, ki je oziroma bo najboljši. Prepričan .sem, , da , itiarenje.. tudi n tem »tekmovanju" ne bo razočaralo! Za 29. november rojstni dan nove samoupravne socialistične neuvrščene | Jugoslavije * * -* * * * * * * * * * + * * * * * * *. Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinska konferenca ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje * + * * * * * * * * * * * * * * * * + ♦ * * * * * * + * * * * * * * * * * * * * * * * i ******************************************** Gorenje se je v prizadevanjih za prestrukturiranje proizvodnje in za uvajanje nove programske usmeritve odločilo za razvoj računalništva. Te dni smo obiskali generalnega direk- Ivan Atelšek: Prepričan sem, dn Gorenje ne bo razočaralo torja sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, Ivana Atelška in mu zastavili več vprašanj v zvezi z razvojem računalništva v okviru Gorenja. Takole je odgovarjal na naša vprašanja: ZAKAJ SE JE GORENJE ODLOČILO PRAV ZA RAČUNALNIŠTVO? - Resolucija SR Slovenije o politiki razvoja v srednjeročnem obdobju 1976 - 1980, posebej pa še občinska razvojna resolucija za to obdobje, postavljata pred Gorenje nalogo, da poišče tako novo programsko usmeritev, ki bo imela enake svetovne razsežnosti; kot jih imata prizvodnja gospodinjskih aparatov in televizijskih sprejemnikov. In po našem prepričanju je prav računalništvo tista nova programska usmeritev, s katero lahko Gorenje znova poseže prek meja naše domovine. Kar zadeva razvoj računalništva smo v Evropi, v Jugoslaviji pa ie posebej, pravzaprav šele na začetku. Razvoj računalništva obetajo res da mnoge tovarne, tudi Gorenje. Rad Številka 46 (508) — 23. novembra 19) Cajner 21, Mardžetko 8 in Napotnik 18. N. R. Takale so v Trbovljah velenjski navijači bodrili svoje nogometaše. Bo tudi v nedeljo navijanje pomagalo? V nedeljo štajerski derbi V II. zvezni nogometni ligi zahod bo v nedeljo na sporedu zadnje prvenstveno kolo jesenskega dela tekmovanja. Na igrišču Rudarja ob jezeru bo izredno zanimivo srečanje - štajerski derbi med domačimi nogometaši in igralci Maribora. Za srečanje prevladuje v Šaleški dolini izredno zanimanje, enako pa tudi v Mariboru. Zato bo gotovo na igrišču ob jezeru rekorden obide navijačev v letošnjem prvenstvu. Zmaga je kljub trenutno nekoliko bdjšemu položaju velenjskih nogometašev na prvenstveni lestvici enako pomembna za obe moštvi. Velenjski nogometaši žehjo izpolniti na začetku prvenstva zadani načrt in pristati na sredini prvenstvene lestvice s polovico možnih točk, Mariborčani pa se bodo seveda trudili, da bi se ob ugodnem rezultatu odlepili nekoliko od repa lestvice. „V srečanju z Mariborom se želimo z lepo igro posloviti od jesenskega dela tekmovanja in od naših navijačev, ki so nas vseskozi spodbujali. Osvojitev dveh točk pa bi pomenila, da bi lahko mirneje dočakali spomladanski del, ko imamo boljši razpored," je dejal v torek ob zaključku redakcije trener Ru-daija Kemal Omeragič. Po nedeljskem porazu v Biha-ču, ko so z moštvom Jedinstva izgubili kar s 4 : 0, so nogometaši Rudarja s 13. točkami na 10 mestu, Mariborčani pa na 14, imajo 10 točk. ZAKLJUČILI Z ZMAGO Preteklo nedeljo je bilo na sporedu zadnje jesensko kolo v enotni slovenski nogometni ligi. Nogometaši Šmartnega so se od svojih privržencev poslovili s pomembno zmago nad mariborskim Železničarjem, ki jih je pred nedavnim izločil iz pokalnega tekmovanja. Šmarčani so jim vrnili dolg in jih z borbeno igro na izredno težkem igrišču povsem nadi-grali. Že od prve minute dalje so igralci Šmartnega nevarno ogrožali vrata gostov inv 25. minuti se jim je ponudila najlepša priložnost, da rvič premagajo njihovega vratarja, "ekdo od igralcev Železničarja je igral z roko v kazenskem prostoru, vendar pa Žaligu z enajstmetrovke ni uspelo doseči zadetka. Sedem minut kasneje so Šmarčani le pove-dli Po strelu s kota se je v gneči pred vrati Mariborčanov najbolje znašel Kregar in žogo poslal v vrata. Tudi po odmoru so Šmarčani igrali bolje od svojih nasprotnikov in že po štirih minutah nadaljevanja vodili z 2:0. Drugi zadetek je prav tako padel po podaji s kota, strelec pa je bil F. Omladič. Pričakovati je bilo, ?> Ni karskega kluba Topolšica v novi telovadnici osnovne sole v Topolšici. Rezultati: 1. mesto Bonišnica Topolšica, 2. mesto OS Karel Destovnik Kajuh, 3. mesto Termoelektrarna Šoštanj in 4. mesto Modni salon Velenje. KANDOLF ŠE EN USPEH TOPOLŠICE V Šestem kolu prve slovenske odbojkarske lige - vzhod je v Topolšici gostovala ekipa Stavbarja (mladi) iz Maribora. Prva dva seta so domačini zlahka dobili (15:4,15:9) v tretjem setu pa so za Topolšico nastopili mladi in še neizkušeni igralci in kljub borbenosti izgubili s 7:15. V naslednjem setu so domačini zopet nastopili v polni postavi in ga z dobrimi akcijami zaključili v svojo korist z rezultatom 15:10 in tako dobili tekmo z rezultatom 3:1. Pohvale vredna je treneijeva odločitev, da da možnost tudi mlajšim igralcem, saj si s tem pridobijo tekmovalne izkušnje. V telovadnici osnovne šole Topolšica so pred 150 gledalci za domačo ekipo igrali: Menih, Meršak, Marin-šek, Globačnik, Golob, Božič, Juvan, Žabkar, Nahtigal, K ukane in Kompan. BAKO MENIH NEPRIČAKOVAN PORAZ ELEKTRE V nadaljevanju SKL je šoštanjska Elektra igrala ze med tednom svoje 4. kolo z ekipo Cometa iz Slo-venjskih Konjic, in ga nepričakovano izgubila z rezultatom 89:80. Ze v začetku tekme je pokazal, da bo boj do konca nejasen in izenačen. V prvem delu srečanja so domači ko-i šarkaši povedli že za 13 točk. Vendar se je polčas končal dokaj ugodno za Elektro 41:37. V drugem delu igre so Šoštanjčani povedli in že je kazalo, da bo zm%a njihova. S tem porazom si je Elektra zelo poslabšala položaj na lestvici, vendar ji še vedno ostaja nekaj upanja. Igra sama je bila na povprečni ravni, pri Elektri pa so povsem razočarali centri, ki so tudi ključ tega zadnjega poraza. Jutri igra Elektra izredno pomembno srečanje z ekipo Lo-kainvest v Škofji Loki. Koše na zadnji tekmi pa so dosegli: Štefane 12, ki je bil obenem najboljši igralec Elektre, Jošt 8, Udrih 6, HHŠ 4, Trobiš 10, Breznik S. 14, Sabolčki 18, Kafedžič 8. R. N. VISOKA ZMAGA KADETOV ELEKTRE V 2. kolu republiške košarkarske lige za kadete je Elektra doma visoko premagala ekipo Cometa iz Slove njskih Konjic z rezultatom 92 : 47. Mladi košarkaši Elektre so prikazali odlično igro, tako v obrambi, kot v napadu. Koše so dosegli: Gojanovič 10, Vajdič 4, Gomboc4, Grobelnik 17, Kugonič 4, Štrigl 6, da bodo Mariborčani doživeli še hujši poraz, toda številne lepe priložnosti, ki so jih pred njihovimi vrati pripravili domačini, so ostale neizkoriščene. Nogometaši Šmartnega so po končanem prvem delu prvenstva pristali na 6. mestu zli točkami, kolikor so jih dosegli vil srečanjih. S tem so izpolnili zastavljen načrt, saj so se po spodbudnem začetku in slabšem nadaljevanju ter po uspešni zaključni seriji uspeli utrditi na sredini lestvice republiških ligašev. ZMAGA ODBOJKARIC TOPOLŠICE Letošnjega občinskega sindikalnega prvenstva žensk v odbojki se je udeležilo 11 ekip. Tekmovanja so bila izvedena v organizaciji odboj- Gnečaje bia popolna JE PRElJRAGO Smučarski klub Velenje je preteklo soboto pripravil v prostorih avle osnovne šole Anton Aškerc v Velenju sejem rabljene smučaiske opreme. Od 8. do 13. ure - toliko časa je bil sejem odprt je veliko smuči, palic, čevljev itd. zamenjalo lastnika. Ob vse dražji opremi za smučanje gotovo ni treba posebej poudarjati pomembnosti in koristnosti organiacije takšnih sejmov. Škoda je le, da v Velenju ni večjega prostora za organizacije takšne prireditve. Kajti avla osnovne šole je bilo v soboto dobesedno nabita in kupovanje v takšni gneči seveda ni nič kaj prijetno. Ko smo zapisali, da v Velenju ni večjega prostora za smučarski sejem, seveda nismo mislih dobesedno. Rdeč dvoranaje kot nalašč za to. In zakaj torej ni bilo sejma v njej? !„Odšteti bi morali nekaj več kot dva stara milijona. To je pa za nas vendarle predrago." Tako nekako se je glasil odgovor predstavnika smučarskega kluba. KONČNO ZMAGALE Odbojkarice Ljubnega so v tem kolu tekmovanja v republiški ligi prvič slavile. V petih nizih so premagale dobro ekipo iz Mislinje. Domačinke so prva dva niza gladko dobile, potem pa močno popustile in dvakrat zapored so slavile gostje, v četttem nizu celo s 15:0. V odločilnem petem nizu so se mlade igralke Ljubnega le zbrale in si z borbeno igro uspele pridobiti prvo zmago. Z njo so zadnje mesto na prvenstveni lestvici le prepustik Kočevju, v naslednjih kolih pa se bodo skušale povzpeti še za kakšno mesto više. Nekaj takšnega tudi ni nemogoče, če bodo le zaigrale tako kot znajo. Pred 50 gledalci sta srečanje v telovadnici osnovne šole vodila Božič in Sedovšek, za Ljubno pa so tokrat igrale: M. Jeraj, J. Jeraj, L. Mori, M. Mori, Orlovič, Cerar, Orešek, Pod-meninšek in Petemelj. J. P. INVALIDSKI ŠPORT Pretekli teden so v Velenju gostovati člani Zveza za šport in rekreacijo invalidov iz Skopja- V prijateljskem srečanju s člani Sekcije za rekreacijo in šport invalidov DI Velenje so se pomerili v kegljanju, streljanju, šahu in namiznem tenisu. Prosti čas pa so gostje izkoristili za ogled mestnih znamenitosti in zgodovinskih krajev. Tako so bili v Zavodnjah, na Graški gori, na gradu in v galeriji. Bili so navdušeni nad lepoto kraja in njegovim nenehnim razvojem. Doseženi pa so bili naslednji rezultati: kegljanje Velenje : Skopje 1561:1395, streljanje - Velenje : Skopje 520:387, šah - Velenje : Skopje 2:2 in namizni tenis - Velenje : Skopje 0:4. -Trih- šport telesna kultura rekreacija rdeča dvorana velenje vas vabi na v ponedeljek 31. decembra 1979 ob 20. uri. Zabavali vas bodo: TOMISLAV IVČIČ z ansamblom PLATANA in ŠALEŠKI INSTRUMENTALNI KVINTET Za gostinske usluge bo poskrbela DO Gostinstvo Velenje. Vstopnina 250,00 din. Vstopnice lahko kupite v Rdeči dvorani od 3. decembra 1979 naprej vsak dan od 6. do 14. in od 17. do 19. ure. gostinstvo velenje, p.O. poslovne enote:, velenje, rudarska 1 * pakHa ve'enje <06?> ^Vf ° .i. ,nco\ oc-fioon • kajuhov dom šoštanj (063) 881-356 telefon: (063) . pod gradom velenje (063) 850-132 telegram: gostinstvo velenje • rekreacijski center velenje (063) 850-572 SILVESTROVANJE ZA VSAKOGAR HOTEL PAKA, Velenje Slavnostna večerja, ples, diskoteka. Cena 450 din. Rezervacije po telefonu 851-220. RESTAVRACIJA JEZERO, Velenje Novoletna večerja, igra TRIO PAKA. Cena 450 din. Rezervacije po telefonu 850-170, od 18. do 23. ure. KAJUHOV DOM, Šoštanj Bogata večerja, zabaval vas bo TRIO PESTNER. Cena 400 din. Rezervacije po telefonu 881-356 od 8. do 14. ure. V svojih obratih vam ob prijetni glasbi nudimo predpraznične pogostitve za skupine, kolektive in zaključene družbe. Izberite po svoji želji: SVEČANO, DOMAČE, SPROŠČENO ŠPORTNO VZDUŠJE! Zahtevajte pismene informacije! GOSTINSTVO Velenje, Rudarska 1, VELENJE Za dan republike lačrtujejo 4.090.000 ton premoga denjski rudarji napovedujejo, da bodo kljub težavam, s katerimi se ubadajo, izpolnili ni delovni načrt — Se večja prizadevanja za posodabljanje proizvodnje — Sedaj nakopljejo na mehaniziranih celih 55 odstotkov premoga ndi presegli, Velenjski rudaiji so v prvih stih mesecih letos nakopali .000 ton premoga. To je er za 53.000 ton manj, kot je edvideno v letnem delovnem črtu za to obdobje. Vendar so ob upoštevanju vseh ttivnih razlogov s tem Rezultatom zadovoljni. Med te ^rjektivne razloge sodi na prvo sto pomanjkanje delavc % so imeli v tem obdobju prečno 180 delavcev manj, so načrtovali. II temu pa je eba dodati še povečano bolni-saj je bilo v prvih desetih cih jpovprečno 200 delavna dan več v bolniški, kot i so predvidevali. Ne glede na te težave, pa so jldarji prenričani, da bodo delov.u načrt za letos -lili. Upajo pa, da ga bodo epji. V zvezi s tem je že ružbenopolitič-organizacij rudnika za akci-da bi do dneva republike Icopali 4.090.000 ton premo-ter da bi do konca leta egli načrtovanih 4.500.000 nakopanega premoga. Re-iltati te akcije se že kažejo, ) so še toliko bolj prepriča-da tudi tokrat ne bodo verili. Trenutno je za potrebe šo-ijskih termoelektrarn na za-nekaj nad 700.000 ton emoga, kar je tudi nekoliko l, kot so načrtovali za sedanji čas. Tudi potrebe široke rošnje* po premogu so v nem zg zadovoljili. Za širo-so letos predvideli O.OOO ton premoga, vendar ga bodo v ta namen letos kar 300.000 ton. Pri tem i je treba povedati, da je cena noga za široko potrošnjo nb nedavnemu zvišanju, za ajset odstotkov, še vedno za odstotkov nižja od energet-i premoga. so lahko izpolnili potrebe "likov po premogu, so morali znova vključiti med delovne dni tudi predvidene proste sobote. Torej v teh letošnjih zadnjih mesecih rudarji spet ne bodo poznali počitka, saj morajo znova delati več kot 42 ur. (»Storiti moramo vse," je v zvezi s tem dejal predsednik kolegijskega poslovodnega organa dipl. ing. Slavko Janežič, „da bomo zadostne količine premoga nakopali v 42-urnem delovnem tedniku, in da bomo končno dosegli to, da bodo imeli tudi rudaiji proste sobote. V velenjskem premogovniku se zavedajo, da bo to mogoče le s posodabljanjem proizvodnje. Zato vlagajo že nekaj let v to velike napore. Prizadevajo si, da bi čim več lastnih sredstev namenili za modernizacijo proizvodnje, pomoč pa iščejo tudi v Elektrogospodarstvu Slovenije, in sicer, da bi pri sredstvih za razširjeno reprodukcijo dobili tudi sredstva za mehanizacijo. V zvezi s tem so dosedaj dobili odobrena sredstva za eno mehanizirano čelo v dolžini 100 m. Seveda pa računajo, da bodo lahko tudi v prihodnje koristili ta denar za posodabljanje proizvodnje in do konca leta 1981 že v celoti posodobili pridobivanje premoga. Zelo pomembna za ta prizadevanja je tudi pred dnevi podpisana pogodba o poslovno tehničnem sodelovanju med angleško firmo Dowty in delovno organizacijo Elektrostrojna oprema o poslovno tehničnem sodelovanju pri izdelavi celotnega samohodnega hidravličnega podporja in pogodba o dolgoročni proizvodni kooperaciji pri izdelavi hidravličnega krmilnega mehanizma. Seveda je podpis te pogodbe tudi zagotovilo, da bo posodabljanje proizvodnje v rudniku še hitrejše kot doslej. Kljub vsemu že sedaj približno 55 odstotkov premoga pridobijo iz mehaniziranih odkopov. Že na začetku tega sestavka smo omenili, da velenjski rudnik pesti pomanjkanje delavcev. Pred nedavnim pa so tudi opazili, da snubijo njihove delavce nekatere organizacije, ki izvajajo dela v tujini. To velja za rudarsko gradbeno podjetje Vrdnik, ki je nagovorilo okrog trideset delavcev, da so zapustili rudnik. Nekateri so se že vrnili zaradi neizpolnjenih obljub. Poskus snubljenja rudarjev pa so opazili tudi s strani Geološkega zavoda Slovenije. Na velenjskem premogovniku se zavedajo^ da bo treba rudarjem nuditi ne le večji dohodek, ki bi moral biti veliko bolj spodbuden, kot je sedaj, ampak bo treba rudarjem nuditi tudi večji družbeni standard, saj bodo le s še hitrejšim posodabljanjem proizvodnje napravili rudarski poklic bolj privlačen. V prvih devetih mesecih letošnjega leta so temeljne organizacije Rudnika lignita Velenje, ki pridobivajo premog in Skupina rudarjev eno izmed zadnjih sobot ^ ob oko pod zemljo ustvarjajo svoj prihodek iz skupnega prihodka od prodaje premoga za široko potrošnjo, industrijo ter električno energijo, poslovale z izgubo v višini 116 milijonov dinaijev. Vzroki so predvsem v tem, ker v okviiu Elektro gospodarstva Slovenije doseženi skupni prihodek za to obdobje znaša le 95,5 odstotkov načrtovanega, poleg tega pa je slabša tudi kakovost premoga, ki zaradi intenzivnejšega odkopavanja znaša samo 2273 Gcal, namesto predvidenih 2350. Tudi delo ob sobotah ter povečana prodaja premoga široki potrošnji sta nekoliko prispevala k tej izgubi. Vendar v velenjskem premogovniku pričakujejo, da bo do konca leta dosežen v Elektrogospodarstvu primeren prihodek, in da bodo dobili polno izplačano proizvodnjo v višini 169,87 din za Gcal. Prav tako pa jim je interesna skupnost elektro-' gospodarstva Slovenije zagotovila, da bo pokrila stroške, ki nastajajo s proizvodnjo ob sobotah in izpadom dohodka zaradi nižjih cen premoga za široko potrošnjo. Le tako, in ob iskanju notranjih rezerv pri stroških, velenjski rudaiji upajo, da bodo letošnje leto končali brez izgube. Bojijo pa se, da ne bodo mogli oblikovati vseh potrebnih sldadov. Uspešno poslovanje velenjskega Vegrada Z devetmesečnimi poslovnimi rezultati so zadovoljni — Vsi tozdi poslovali pozitivno dohodkov niso dosegli zaradi previdnejše politike - Planirane rasti osebnih Z devetmesečnimi poslovnimi rezultati so v gradbeno industrijskem podjetju Vegrad Velenje zadovoljni Ustvarili so za 934,207.223 dinarjev celotnega prihodka in tako plan realizirali z nekaj več kot 90 odstotki. Imajo pa še precej zalog ne dovršene proizvodnje. Če upoštevajo tudi neplačano realizacijo, so plan presegli za štiri odstotke. Posebej pohvalno je, da so porabljena sredstva rasla nekoliko počasneje kot celotni prihodek. To se seveda pozitivno odraža na dohodku, ki je v primeijavi z enakim obdobjem lanskega leta višji za več kot 21 odstotkov. Osebni dohodki so se v tej delovni organizaciji v primeijavi z enakim obdobjem lanskega leta povečali za 4,7 odstotka, glede na plan pa so jih realizirali 97,3 odstotno. Vzpodbudno je tudi, da so v Vegradu v letošnjih devetih mesecih ustvarili 51.633.309 dinaijev za sklade, iEK uspešen na razstavi RAST YU 79 ii REK posvečajo izredno skrb inventivni dejavnosti - Izredno uspešna na tem področju je delovna organizacija ESO - O uspehih, ki so jih na letošnji razstavi na Reki dosegli s predsednikom komisije za inventivno dejavnost v delovni organizaciji ESO Draganom čelofigo in inovatorjem Antonom Dražem Inovacije in racionalizacije so pnv gotovo izrednega pomena za Včanje produktivnosti, poenostavitev in pojcenitev proizvodnje ter MČjo humaanizacijo dela. Tega se ob JNHtreni (gospodarski situaciji, ob We težjem jprodiranju na tuja tržišča ter naglem i tehnološkem napredku tih driSav vedno bolj zavedamo pri mas. To je prav gotovo :ala trudi sedma tradicionalna a izuimov, tehničnih izboljšav novitet, RAST YU - 79, ki je konec (oktobra na Reki. : Razstava! je pokazala, da tudi ije organi iz acije združenega dela v i občimi uspešno uresničujejo Očrtano pra dnje komunalnih naprav ter splošne podražitve gradnje so povzročile višanje izhodiščnih stroškov, katerih pa pristojni organi niso priznavali. Z dograjevanjem soseske so se razlike med priznanimi in dejanskimi stroški večale in nastajalo je resno vprašanje pokritja stroskov že izvršenih in še nedokončanih nekaterih komunalnih naprav (parkirni prostori, telefon, dovozna cesta, itd.). Odbor za urejanje zemljišč je imel z ureditvijo stavbnega zemljišča te soseske 52,042.713,03 din stroškov priznanih pa le 41.577.560,80 din. Pri tem so ostajali nekriti stroški 10.465.152,23 din. Za ugotovitev dejanskega stanja je bila določena arbitražna komisija, ki pa ni predlagala konkretne rešitve nastalega problema Ta nerešena problematika kritja stroškov je pogojevala odločitev, da se dokončanje soseske preloži do rešitve finančnega vprašanja. Tako še danes ni v tej soseski zgrajen telefon, niso zgrajeni vsi potrebni parkirni prostori in ni dokončana cestna povezava na Celjsko cesto. Izvršilni odbor SISZS je na svoji zadnji seji tudi sklenil, da nekrite stroske te soseske izterja preko pristojnega sodišča. Za strokovno službo SISZS: VLADIMIR BAŠKOVIČ PROIZVODNJA MODNE KONFEKCIJE MOZIRJE P. O. Vsem delovnim ljudem in občanom Mozirja ter Velenja čestitamo ob 29. novembru — prazniku republike! TOZD Tovarna usnja Šoštanj Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo za 2y. november — praznik republike in jim želimo veliko uspehov pri nadaljnji graditvi naše samoupravne socialistične skupnosti! C komunalno podjetje mozirje Vsem koristnikom komunalnih uslug, istočasno pa tudi delovnim ljudem in občanom občine Mozirje, čestitamo za praznik republik« — 29. november! n LJUBLJANA povedal še polno = nama rojstno ime. Naj zaključim: 1. Tov. Logar Jože je bil pregle- = dan po vseh načelih medicinske = etike - brez povišanega tona in = hitro, saj sem delo opravil v 18. = minutah. 2. Tov. Logar ni imel na moje = delo nobenih pripomb. 3. Po zahtevku iz napotnice sta = bila slikana oba hemitoraksa in des- = no koleno in kot radiološki tehnik = trdim, da so slike popolnoma dosto- = pne pravilni analizi in diagnostiki. 4. Rok nisem slikal, ker to na |j napotnici ni bilo zahtevano, kar pa 5 ne želim komentirati, kako in zakaj! 5 Kar je napravljeno in ugotovljeno v = bolnišnici dr. Petra Deržaja mi ni = poznano. 5. Razumem, da je bil spremlje- = valeč tov. Logarja, kot soudeleženec S prometne nesreče psihično prizadet, = ne razumem pa, da je lahko samo = zaradi glasnega govora (sem iz Like) 5 ter povedane resnice - malice, lah- = ko tako burno reagiral. Naj pouda- = rim še to, da je logično, da se skozi = okenca govori glasneje. Iskreno mi je žal za interpretacijo = tov. Novaka, s katero se popolnoma 5 ne strinjam, ker so zame osebno 5 udeleženci NOV, predvsem pa nosil- = ci spomenic,-ne ljudje, temveč le- = gende, ki me vračajo v resničnost = 1941. leta; legende, živi tolmači H moje lastne bede kot otroka VUJNOVIČ VLADIMIR | radiološki tehnik, = ZZO Velenje I TOZD VELEBLAGOVNICA VELENJE Vsem ter vsem (Mtovnint in ČESTITAMO zai GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE LJUBLJANA TOZD GRADBENA ENOTA CELJE Poslovnim sodelavcem ter vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ISKRENO ČESTITAMO za praznik republike - 29. november! Številka 46 (508) - 23. novembra 1979 gorenjefj© tovarna gospodinjske opreme, n. sol. a, Velenje DELAVSKI SVET TOZD GRADBENI ELEMENTI razpisuje deta in naloge individualnega poslovodnega organa VODJA TOZD GRADBENI ELEMENTI Za vodjo TOZDje lahko imenovan kdor izpolnjuje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori; — da je moralno in politično neoporečen; — da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji TOZD kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti; — da ima srednjo ali višjo izobrazbo; — da ima 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih — odgovornih delih in nalogah. Izbrani delavec bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah v 20 dneh po razpisu na naslov: GORENJE TGO VELENJE, kadrovski sektor, z oznako „Razpisdel in nalog vodja TOZD GE", Celjska 5/a, 63320 Velenje. O izidu imenovanja bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku razpisnega roka. NARODNOOSVOBODILNA VOJNA NA OBMOČJU ŠMARTNEGA OB PAKI Prvi borci, aktivisti in zavedne domačije OZD INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ Glavni trg 2,63325 Šoštanj Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarna usnja Šoštanj OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge VODENJE KROM ODDELKA i: — viišja ali visoka izobrazba usnjarske ali kemijske smeri, —5 Met delovnih izkušenj na enakih ali p odo bn ti delovnih mestih, — znanje enega tujega jezika, — izpit iz VPD. Kandidati naj pismene prijave na razpis z ustrezno dokumentacijo pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Kadrovska služba TOZD TUS, Glavni trg 2, 63325 Šoštanj. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 10 dni po poteku razpiisnega roka. Sredi decembra 1942 je prišla h Kumrovim patrulja Pohorskega bataljona, ki je 9a v Juvanje pri Radmirju po skrito municijo. To municijo so ob razsutu Jugoslavije skrili aktivisti v Gornji Savinjski dolini v Kolenčevem (Jerman ovem) mlinu v Juvanju. Patruljo je vodil Vlado Letonja-Mirko Janez. V patrulji pa so bili Franc Brezovnik-Djuro, Janko Vincenc-Harkov in Janez Strigl-Zuti. Patrulja se je zadrževala pri Kumrovih pet dni Ivan Štrig)-2uti pa je ostal za zvezo na javki pri Kumrovih do 30. decembra 1942. , , Javka pri Kumrorih v Slatinah je delovala do osvoboditve. V Podgori so se v letu 1941 in spomladi leta 1942 partizani večkrat zadrževali pri Letonjevih, p. d. pri ..Zaleški Lenčlti". Partizansko ime hiše je bOo „Pri puži". Tukaj je gospodarila Helena Letonja, teta prvoborcev Jožeta in Vlada Le ton je, zato je bila povezava s partizani toliko lažja in zanesljiva. V njeni drvarnici poleg hiše so do njene aretacije 10L aprila 1942 imeli partizani skladišče, kjer so diranjevali hrano in druge potrebščine, ki so jih nujno potrebovali V smrekovem gozdičku nad hišo so imeli partizani priložnostno taborišče. Tam so bili vedno vami, ker sta mati Helena in njena hčerkica Ivica skrbno pazili in vedno pravočasno obveščali borce o gibanju Nemcev v Šmartnem ob Paki Mala Ivica je bila tudi partizanska kurirka. Hodila je v Šmartno in drugam po poročila. Nekoč je obesila zgodaj zjutraj partizanski letak na vrtna vrata žandarmerije v Šmartnem ob Paki Po njuni aretaciji je ta partizanska postojanka propadla. Mati Helena je umrla v koncentracijskem taborišču Ravensbrueck, hčerka Ivica pa se je po osvoboditvi taborišča vrnila domov. Pred vojno je imel v Podgori, na pol pota med Šmartnim in Polzelo, Martin SteUovnik gostilno, ki so ji pravili „Pri Kodretu". Ta samotna gostilna, ki je bila tudi izletniška točka, je bila partizansko zavetišče. Mimo te domačije je vodila partizanska pot gore Oljke na Dobrovlje in narobe. Sam gospodar je bil partizanom za vodnika, posebno prek Savinje, ker je dobro poznal njen tok in vse plitvine. V bližini gostilne so partizani večkrat minirali železniško progo. V Gavcah so bili pivi sestanki aktivistov in simpatizerjev Osvobodilne fronte v Šumljakovi zidanici Organizirali so jih Ivan, Franc in Anton Šumljak. Povezani so bili s prvoborcem Jožetom Letonjo-Kmetom. Po njihovi aretaciji 10. maja 1942 so sestanki prenehali Najboljša aktivistka Osvobodilne fronte v Gavcah je bila v letu 1941 in do poletja 1942 šivilja Fanka Pokleka. Takoj se je povezala z Elo Letonjo, Atena Po njenih navodilih je organizirala za narodnoosvobodilno borbo druge mladinke. Za partizane je zbirala na terenu hrano in druge potrebščine. Opravljala je tudi obveščevalno službo za Šoštanj in Žalec. Izdana je bila avgusta 1942 in v Celju ustreljena. Po odhodu članov partijske celice v Rečici v partizane dne 22. julija 1942 je bil eden izmed najagflnejšSi aktivistov Edvard Albert, ekonom, ki je širil komunistično literaturo. Sodeloval je s prvimi aktivisti in borci Pomagal je s hrano, pridobival aktiviste za narodnoosvobodilno gibanje in se udeleževal tajnih sestankov. Prevzete naloge je uspešno opravljal. Po izdaji so ga Nemci aretirali in v celjskih zaporih mudili Pri zasliševanju 31. maja 1942 ga je v Starem piskiu ubil bivši jugoslovanski orožnik, izdajalec Lazič. Na meji med bivšo občino Šmartno Ob Paki in Mozirjem, sta v Preteki na Butejevi domačiji, št. 55, gospodarila Ivan in Marija Kovač, ki (ta Ma od poletja 1942 povezana s partizani Hiša je imela ilegalno ime Jki baronu". Butejeva mama Marija je skrivala v listnjaku partizan ko Elo Letonja-Ateno, ko je ranjena prišla tja po boju na Kumrovem kozolcu v Slatinah 6. januarja 1943. V bližini Butejeve domačije so imeli partizani zasilno taborišče. STANE TERČAK (Iz knjige „OD VSTAJE DO ZMAGE" -narodnoosvobodilna vojna v šaleški dolini in Šmartnem ob Paki) REK VELENJE DO ELEKTROSTROJNA OPREMA Komisija za doloma Minerja DSSS objavlja prosta dela in naloge za nadomeščanje delavke v času porodnSkega dopusta: STROJEPISKE Poleg splošni zakonskih pogojev morajo kandidatke izpolnjevati še naslednje: — dokončan strojepisni tečaj, — zaželene delovne izkušnje Ddo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Rok prijave je 15 dni od objave, kandidatke bodo obveščene 30 dni po opravljeni izbiri. Vloge z dokazili prejema kadrovsko 3>lošni sektor DO Elektro strojna oprema, Preloge n. h., Velenje SSUTDIUB TOVARNA MERIL SLOVENJ GRADEC, n. sol. o. 62380 slovenj gradec • francetova 16 • jugoslavija Komisija za delovna razmerja pri TOZD LES Slovenj Gradec objavlja delovne naloge oziroma opravila za delo na delokrogu 1. VODENJE PROIZVODNJE V TOZD Za opravljanje delovnih nalog in opravil tega delokroga zahtevamo od kandidatov: — končano visoko ali v$o šolo lesne smeri, — najmanj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, — smisel za organiziranje dela in vodenje ljudi. 2. VODENJE SUŠILNICE IN SUŠENJE LESA Za opravljanje tega dela zahtevamo od kandidatov izpolnjevanje naslednjih pogojev: — končana 4-letna šola lesne smeri, — najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju tovrstnega dela, — za moške odslužen vojaški rok- Rok za prijavo pod 1. in 2. je 15 dni po objavi tega oglasa na naslov delovne organizacije oziroma TOZD-a. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končani objavi. VELIKA POLOMIJA Piše: Milan Zrinski Riše: Jelko Peternelj 88. , „Z nama pojdeš", je ukazal Apis. Simo se je nagonsK umaknil. ,JCaj mi hočete? " »Omahljivost je mati neuspeha , je tipko < odvrnil Apis in potegni iz žepa tanko najlonsko vrvico. 'Fantu ji je bla zda usoda najbrž 2e jama, kajti zahibtom je začutil ^ijlj- _! ud- n---1 « L. M I/ lahi ntl-nil Anica Ja se ir zid. IzVbiie ni bio. Pognal se je in v letu udaril Apisa, da se je prevrnil po tieh. Bli*ovito te je popial proti vratom, a ni imel sreče. 89. Joco mu je mcjstisko p odstavil nogo, daje zgnnel po tleh. Medtem se je Apis nenavadno hitro pobral, Joco pa je že sedel na stokajočem telesu. Grozovita je bla kretnja, s katero je Apis takorekoč kot rok, diget stokajočega telesa. 90. Pripetljaj je nenavadno močno deloval na vse prisotne, ki s obstali kot okameneli. Onemeli so bii vse dodej, dokler se nis zapri a vrata. Po opravljenem dejanju sta Joco in Apis hladnokrvn odnesla trupli. Glas Mire, oster kot britev, jih je zdrami ponavljam, z glavo odgovaijate za svoje početje .. .** Odhajali t brez besed. Tudi Stanko se je počutil mučno. Bi je poitei zmeden. Na ulici, kamor je prišel takorekoč podzavestno, ga dohitela Mira. Domovina vfrrj in danes Bil je lep sončen dan. Ker nisem imela nobenega dela, sem začela premišljevati o moji domovini. To ni le moja domovina, to je domovina vseh Jugoslovanskih narodov, ki smo združeni v bratski SFRJ. Bili so težki časi, ki se jih nihče ne spominja rad. Mnogo ljudi je umrlo za svobodo, za to da bi bili mladi srečni. Koliko otrok, mlajših od nas, se ni balo sovražnih zased! Ravno zaradi teh hrabrih ljudi smo zdržali in leta 1943 so se v Jajcu zbrali borci in domoljubi, ter imenovali novo Jugoslavijo. Po vojni se je na tisoče mladih odločilo pomagati in kmalu je zablestela v svet sobodna Jugoslavija. Moderna industrija, ceste mostovi ter naša politika in neuvrščenost so pripomogli, da imamo velik ugled v svetu. Že leta 1961 so se v Beogradu zbrale neuvrščene dežave, ki jih je bilo še malo. iudi to število je hitro naraščalo, vse so verjele tovarišu Titu in njegovim besedam. Danes smo že razviti, poglavitno pa je to, da se vsi narodi in narodnosti med seboj razumemo. Upam, da bo vedno tako. Želim si, da bi nas še dolgo vodil tovariš Tito, da nikoli več ne bi prišlo do vojne. Toda če bi le še prišlo do tega, bi tudi mladi segli po orožju in branili svojo domovino. Bolj ko se bliža 29. november, bolj sem srečna. Takrat ima rojstni dan naša domovina, in to je najlepši praznik, saj ga praznujemo vsi Jugoslovani. Ob 29. novembru želimo vsem narodom in narodnostim v Jugoslaviji kar najboljše delovne uspehe, tako v tovarnah kot drugod. KLEMENC IRENA 8. a Osnovna šola Gustav Šilih Pripovedoval mi je očka Zgodbo iz NOB mi je pripovedoval moj očka. Dogajalo se je leta 1944, pozimi. V Poljanski dolini, v vasi Volča, je bila partizanska šola. V njej je učila-tovarišica Angela. Nekega jutra so prišli v vas Nemci. Bili so ogrnjeni v bele halje. Vaški otroci so jih kmalu opazili, zato niso odšli v šolo. V partizansko šolo so hodili, tudi otroci, ki so stanovali izven vasi. Ti niso vedeli, da je sovražnik v vasi, zato so odšli v šola Med potjo jih je ustavil nemški stražar in jih vprašal, kam greda Povedali so mu, da v šolo. Nemec jim je pregledal torbice in našel slovensko čitanko. Na prvi strani je bila slika tovariša Tita. Učence je takoj odpeljal v Poljane, kjer so Nemci imeli svojo postojanka Tam so otroci morah povedati, kdo jih uči. Ta čas pa so vaščani obvestili učiteljico, da jo Nemci zasledujejo. Zbežala je v gozd. Pozneje se je priključila partizanom. Nemci pa je niso našli. Danes tovarišica Angela živi v Kranju. TATJANA ČELIK, 5. b OŠ Veljko Vlahovič Velenje Koraki Težke stopinje v snegu, stopinje poguma in zadnjih moči. Kaplje krvi na betih tleh svetijo se kakor odsev v njegovih očeh. Kaplje krvi, ki sejejo seme, seme življenja in hrepenenja. Zadnja kaplja krvi, kot zadnji žarek njegovih oči! Zadnje, a vendar odločno, močno hrepenenje pomeni novo življenje. Življenje! Koraki v globokem snu! Kam gredo? Zakaj to počno? Zato, da mi mladi uživamo življenje radi! Kdo hotel je težke korake te? Tisti, ki ne ve, kaj Človek je. Mi mladi pa se imamo radi! Pa vendar še nekje na svetu prostor je, kjer gredo, čeprav ne v snegu, čeprav ne med krvjo gredo, gredo, s stisnjeno pestjo, da dobijo to, kar za njih še ni prišlo. NATALIJA HUŠ, 5. b OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki Kaj mi pomeni svoboda Svoboda, to je beseda, ki mi pomeni velika to je veselje, radost in sreča, o je beseda, ki jo vsak ima rad n še veliko več o je nekaj takega,.kar se ne da povedati to; to mi pomeni SVOBODA. MAJCEN LIDIJA 7. b, O. Š. Anton Aškerc Velenje To stran so napisali naši mladi bralci z osnovnih šol velenjske ter mozirske občine Veliko prispevkov so nam poslali o tem, kaj je za njih praznik naše republike, svoboda, domovina Njihovi prispevki najbolje govorijo o tem, kako cenijo vse to, kar so nam priborili naši starši v težkih dneh našega boja in revolucije Prispevkov je bilo toliko, da vseh seveda nismo mogli objaviti. Potrudili se bomo in jih objavili v naših prihodnjih številkah. Obenem pa si želimo, da bi nam tudi v prihodnje pisali o vašem življenju na šoli, o delu v raznih krožkih, in o drugem. VAŠ UREDNIKI Domovina, ti si kakor zdravji Lepo je, veš, mama, lepo je za kar sem umri, bi hotel še V našo deželo so prihrumeli tujci. Po njej so grabili s koščenimi rokami in s štirih strani. Nas pa so stiskah v pest in nas hoteli zmleti. Zapirali so nedolžne ljudi, pretepali žene, otroke, požigali hiše ... Takrat sem se odločil. Podal sem ti roka Jokala si, obenem pa si bila ponosna, saj si vedela, da se bom boril za to, o čemer si lahko do sedaj le sanjala. Odšel sem v gozd k partizanom. Dan za dnem smo bojevah s sovražnikom hude boje. Poganjati smo jih v beg, toda z eno zmago še ni osvobojena država. Prihajali so vse številnejši vojaki Tudi na naši strani so bile izgube. Takrat so se nam zlobno posmehovali in nečloveško ravnali z ujetniki. Marsikdo je skoraj obupal zaradi nenehnih bojev in hudih ran, kajti sovražnik je pomnoževal svoje moči. Z ofenzivami je hotel uničiti to sovražno drhal, kakor nas je imenoval, toda ni mu uspelo. Drug drugemu smo vlivali upanje ter pogum in nismo klonili. Vem, mama, tudi ti si trpela zaradi mene, zaradi nas vseh. Pod udarci nisi upognila hrbta in si hrabro prenašala bolečine. Upala si, da se nekoč vrnem in bova skupaj uživala svobodo, toda to se ti ni izpolnilo. Mama, „Lepo je v naši domovini biti mlad", prepeva del neke pesmi. Res, lepo je nam mladim zdaj, lepše kot nekoč. Takrat, ko so ti ob ušesu švigali streli iz številnih pušk, ko si se zadnji hip rešil iz sovražnikove zasede; takrat prav gotovo mladost ni bila tako brezskrbna in polna vedrine, kot je sedaj. Mnogi so odhajali v partizane kot otroci živeti, toda, enkrat umreti nikar ne bodi žalostna in ne jokaj za menoj. Pomisli na svoboda Zanjo smo žrtvovali življenja, čeprav smo jih še tako ljubili. MILENA HRASTNIK, 8. b OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki Bila si njihov sen in njihov up v viharju. V metežu in mrazu je grela misel nate. In potlej si se rodila iz njihove krvi in skeletov in vedeli so, da poslej ni druge poti kot naprej. Vedeli so, da morajo priti k Svobodi. Tam boš ti, z njimi, podati ti bodo svoje močne roke, v štirih letih so ojeklenele, niso več iz lesa, ki trohni, in iz kamna, ki se drobi; dali ti bodo svoja srca, ki krvavijo zate: potlej bodo jokala od sreče. Da, prišli so tja, postala si močna in ljubljena, domovina. Vedno novi in novi so ti podajali roke, zgladili so tvoje lice, da je postalo mlado in lepo in na njem je zaigral nasmeh. Srca so se zlila v eno, kako bi te sicer zgradili in obdržali tako, Naša šola Naša šola je velika in lepa. Rad hodim v šolo. Vsak dan se naučim kaj. Najraje imam likovni pouk. Znam že veliko pesmic. Sodelujem tudi pri pevskem zboru. ANDREJ CENTRIH l.a O. Š. bratov Letonje Šmartno ob Paki kot so želeli, kako bi se uprli njim, ki so bili toliko močnejši in so te hoteli spremeniti v lutko, kako bi te zgradili iz nič? Tudi danes ti vsi pomagamo in želimo pomagati k napredku, v socializmu in samoupravljanju, v gospodarstvu, želimo stopati po novih, še boljših poteh. Hočemo, da si trdna in napredna, zato glej, domovina, mladi ti podajamo svoje roke, prepletajo se in verjemi, postale bodo močne; podajamo ti svoja srca, nikoli te ne bodo razočarala. BRINA ORNIK 8. a Osnovna šola Gustav Šilih Velenje SVOBODA -KAJ JE TO? Ko sem bUa majhna, mi je svoboda pomenila igro, danes mi pomeni knjige, šolo in dom Svobodo cenim, ker ne maram vojn. ANDREJA JANIČ, 7. c - nagajivi in neugnani. Tod trdi dnevi, ko niso imeli hram in niso vedeli, kje bodo preno čili, so marsikomu zarisali na I skoraj otroški obraz grenki poteze moža ali žene. Z zagri» no odločnostjo so se borili a to, da bi imeli lepše mladost« dneve mi — njihovi potomci Borili so se do zadnjega dihaic tudi zmagali. Sovražnik je H leta 1945 pregnan z našej ozemlja, prav tako pa tudi vlad s kraljem na čelu. Vodstvo je prevzel tovariš Josip Broz -Tito, ki je bil vsa vojna leti bodrilec trpinčenemu narodu in branitelj našega ozemlji Prejšnja kraljevina se je zdi preimenovala v SFRJ. Od strahotnih časov vojne j minilo že 34 let Mi, ki snu rojeni v svobodi, ne vemo, la je vojna; ne poznamo njem grozot, pa čeprav poslušani skoraj vsak dan novice o njej Naše otroštvo in mladost st brezskrbna, mi ne vemo, kaj j lakota. Naša edina in največj naloga je učenje. „Le kdor b kaj znal, bo kaj veljal!" prat pregovor, in res je to. Večje h naše znanje, lepše bo nai življenje! To naj nam bo ko nauk, pa tudi kot načelo našeg življenja, če hočemo, da bomo še naprej tako srečni, kot bili doslej. MARTINA ŽAGER 8. b Osnovna šoli Biba Roeck Soši Pohod po poteh XIV. divizij V počastitev dneva republike prireja osnovna organizacija Zveze sindikatov Postaje Milice Velenje v soboto 24. novembra patrolni pohod po poteh Štirinajste divizije. Na pohodu bodo sodelovale postaje milice sosednjih občin ter postaje milice z območja celjske UJV. Pohov bodo organizirali tako, da bodo udeleženci na njem uporabljati veščine, katere uporabljajo pri vsakodnevnem delu v organih za notranje zadeve t JLA. Hodili bodo po terei kjer se je gibala in zadrte Štirinajsta divizija in tako j spevali svoj delež obujaj tradicij narodno osvobc vojne. Z doseganjem čim ših rezultatov pa bodo pok tudi pripravljenost in spo nost, da ohranijo in svobodo ter jo branijo kad li in pred komerkoli. M. Z 29. november v o« Naša šola v Šmartnem ob Paki je nova in lepa. Imanuje se po prvoborcih bratih Letonje. Učenci radi hodimo v šolo. Naučimo se mnogo koristnega. GABERŠEK IVAN, 1. a O. Š. bratov Letonje Šmartno ob Paki Približuje se 29. november, dan, ko se je v Jajcu začrtala pot, po kateri bo stopala naša domovina, svobodna, neodvisna Jugoslavija. Lahko smo ponosni na ta dan, saj je začrtal našo bodočnost in bodočnost naših staršev. Ponos vseh ljudi na 29. noveber se kaže v vsakoletnih proslavah, ki jih urejamo na ta dan. Vsi ga častimo kot enega najponiembnejših obletnic naše zgodovine. Praznik moje domovine Vsakdo praznuje enkrat v letu svoj rojstni dan, ki običajno mine v ožjem krogu domačih in znancev. Vsi skupaj pa praznujemo rojstni dan naše domovine, ki je bila rojena v trpljenju in velikih žrtvah vseh jugoslovanskih narodov. Številni sinovi so med življenjem in suženj- stvom raje izbrali smrt in tako v svojo odločno borbo za svobodo pričevali nepozaben delež za uresničitev rojstva svobodne domovine, ki je kot dobra mati, enako naklonjena vsem svojim sinovom in hčeram. Zlasti mladi smo srečni v njenem naročju in se zato s DELEGATI NA POTI V JAJCE NA ZASEDANJE AVNOJA Jože Kaligaro, 8. r - O. Š. Gustav Šilih, Velenje hvaležnostjo vsako leto znova spominjamo dogodkov, ki so botrovali velikemu rojstvu. To je bilo 29. novembra 1943. Takrat so se zbrali v mestecu Jajcu v Bosni in Hercegovini odposlanci jugoslovanskih narodov. Te odposlance je na poti do Jajca oviralo mnogo nemških straž, domači izdajalci so jim pretili na vsakem koraku. Ceste, železnice, reke vse je bilo težko prehodno. Kljub vsem težavam in preprekam pa so prispeli v Jajce, kjer so na drugem zasedanju AVNOJA proglasili Jugoslavijo za demokratično, zvezno državo AVNOJ pa za najvišjo oblast. V tej državi bo ljudstvo samo odločalo o življenju in delu. Vsi ljudje bodo enakopravni. V spomin na te dogodke se veselimo uspehov pri delu v tovarnah in drugod. Otvarjamo nove objekte, šole, tovarne ... Tudi mi mladi se moramo čim bolj truditi, da bomo zmožni ohraniti in graditi naprej domovino, ki so jo zgradili naši starši. Najpoglavitnejse pa je to, da poskušamo graditi mir in svobodo med vsemi narodi sveta. Srečni smo lahko, da imamo voditelja, kije svetel vzor vsem naprednim silam sveta, posebno pa še nam mladim, ki želimo hoditi po njegovih stopinjah. Upamo, da bomo svoje domovine vredni sinovi in hčere, in da bomo s svojim delom in učenjem sposobni darovati svoji veliki materi nadaljni napredek in razvoj. HELENA VRATANAR 8. a. Osnovna šola Ljubno ob Savinji Mladi moramo biti ve dogodkov tega dne. Odloč našo zgodovina našo srečo to, da živimo v svobodni dd) brez večjih težav. Če pomisli na naše vrstnike po svetu;r so tako brezskrbni, le red dana možnost izobraževanja šolanja. In v kolikih deželi sveta danes divja vojna! Ko naših vrstnikov po svetu dani trpi lakoto, koliko jih je I staršev! Velik del sreče je i mladim prinesel 29. novemta leta 1943. In s kakšnim ponosom srečo si privežejo rutico oh vratu in posadijo na čepico naši prvošolčki, ki tega dne sprejeti v pioniii organizacija Na ta dan prvič obvezo, da bodo v 1 stvareh koristili in služili i domovini Jugoslaviji. Tudi i njih je 29. november pomea ben praznik in mejnik. NaT očetom in materam, dedom babicam, pa je 29. novem poseben spomin. Najbrž se i marsikdo spomni, kakšen čen, sončen žarek je pomenila novica, da bo država republika. Ta vest razžarila tiste težke, mrzle i tizanske dni, katere so ravi takrat preživljali naši bon Mladi moramo ceniti in neg ti to misel in spomin na ta ( saj je to dan vseh pravili mislečih ljudi Jugoslavije. 29. november sicer ni bil dan, bi odloč fl vojno, toda b3 pomemben mejnik: vlival je moči poguma vsem borcem in pari nom, saj so sedaj vedeli, zaka borijo. In zato je 29. november d vseh mladih in starih ljudi Juga URŠA KOLENC, OŠ Ljubno ob Savi vitka 46 (5U8) - 23. novembra 1979 Oletnica Rudarske godbe Velenje njski godbeniki bodo jutri in v soboto proslavili nadvse slovesno svoj visoki jubilej — Ob obletnici so izdali tudi svojo pno ploščo ter knjižico o dolgoletnem delovanju več kot 70 članski pihalni rudarske godbe boju-ojutrišnjem pomemben Proslavili bodo 60. svojega delovanja. Pra-tega jubileja bo nadvse saj je delovanje rudar-tesno povezano z velenjskega premogov-in z izgradnjo Velenja, godbeniki pa so glas mesta in rudarskega živ-v njem ponesli prek svojih tudi širom naše domo-tujine. Od časa, ko se je 19 zbrala peščica rudar-in naprednjakov, ki so v srcih čutili več kot samo codnevno borbo za skopo aegeno skoijico kruha in pri njskem rudniku ustanovili na pihala, pa do danes, i člani rudarske godbe dosegli eKko uspehov, največjega pa v letu pred 60. letnico, na tovnem prvenstvu pihalnih strov na Nizozemskem, so se pozlatili in se tako stili med najboljše pihalne stre na svetu. Na praznovanje tega viso-ega jubileja se velenjski godbe-pripravljajo že zelo dolgo, o je prav v teh dneh izšla nova velika plošča PO-)RAV VELENJU. Ploščo so neli aprila letos v prostorih enske filharmonije v Lju-i, na njej pa je šest skladb, i pivi strani sta dve koračnici na Marina st. Pozdrav Velen-ttn ju. Po njej so tudi poimenovali ploščo. Na plošči je še Koračnica rudarjev ter Desant na Drvar Vinka Savnika. Na drugj strani pa je Resavka Vilima Markovi-ča, Ohridska legenda Stevana Hrističa in Potrkani ples Rada Simone tija. Na ovitek prve plošče velenjskih godbenikov je znani slovesni skladatelj Marjan Ga-brijelčič zapisal: „Za trajnejši spomin na 60-letnico so izdali spored skladb, različnih po uporabljenih sredstvih, tehniki, oblikah in glasbenem izrazu. Večina se jih obrača k ljudskim glasbenim virom: Resavka V. Markoviča, Potrkan ples R. Si-monitija in nedvomno najbolj znan odlomek iz Hrističeve Ohridske legende. Druga dela, med njimi I. Marina st. in V. Savnika, sežejo po naslovu, kot tudi po sredstvih in zvrsti k neglasbenim dogodkom, ki jih zvočno ponazarjajo, kolikor je glasbo sploh mogoče uporabiti za slikanje ah ponazarjanje, dejanj zunaj nje. Rudarska godba iz Velenja se torej domačim in tujim ljubiteljem glasbe želi predstaviti z repertoarjem, ki je sprejemljiv za širok krog poslušalcev, in sicer v kakovosti, izvsgalski in poustvaritveni sporočilni smeri." V teh dneh so natisnili tudi posebno brošuro, v kateri je MPZ Gorenje V domu kulture v Velenju je bila eteldo soiboto medobčindca revija evskih zb>orov. V dveh delih je utopilo pietnajst zborov celjskega ■bmočja, imed njimi tudi dva iz Telenjske občine, in to mešani pev-' i zbor Swobode Šoštanj pod vodom Dan lice Supovec ter mešani rski zborr Gorenje, ki ga vodi Ciril ertačnik. Tako se je v soboto ne inn zvečer v domu kulture stavilo poslušalcem nad šesto »cev, ki sso s svojim petjem navdu-i gledalce: v dvorani. Nil obmnočju celjske regije je Icog 70 reegistriranih zborov, ki so v spomlaadanskih mesecih predsta-na obččinskih revijah. Posebna kovna žžirija jih je 22 izbrala za edobčinskko revijo. To so bili zbo-fci so po ssvoji kvaliteti, interpreta- podrobno predstavljeno delo godbe v zadnjih desetih letih, vsebuje pa tudi kratko kroniko prvih petdeset let. Delo godbe v prvem desetlelju so namreč podrobno opisali v knjižici, ki je izšla ob praznovanju zlatega jubileja leta 1969. Velenjski godbeniki pa so pripravili tudi dva koncerta. Jutri zvečer (24. novembra) bo ob 19.30 v domu kulture v Velenju slavnostni večer godbenikov. Zaigrali bodo simfonično pesnitev Bela Krajina Marjana Kozine ter Simfonično kdo Jakova Gotovca. To sta deli, ki predstavljata skrajni vih dosegljivosti amaterskih orkestrov. Med slavnostnim koncertom bodo godbenikom podelili tudi zlate, srebrne in bronaste Gallusove značke, upravni odbor pa bo godbenikom podelil še posebna priznanja za dvajsetletno članstvo v pihalnem orkestru. Izredno zanimivo pa bo tudi naslednji dan. Ob 10. uri bodo v domu kulture v Velenju nastopili Pihalni orkester ravenskih železarjev z Raven na Koroškem, ki ga vodi Lojze Lipov-nik, Delavska godba Trbovlje, dirigent Miha Gunzek in Rudarska godba Velenje pod vodstvom Ivana Marina. To srečanje seveda ne bo tekmovalnega značaja. Za poslušalce pa bo to tudi pomemben dogodek, saj se jim bodo predstavili trenutno naši najboljši orkestri, ki so lani na svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov na Nizozemskem vsi trije prejeli zlate medalje. Ob koncu naj dodamo še to, da skupaj z godbo slavi pomemben jubilej tudi njen dirigent prof. Ivan Marin. Letos mineva trideset let, ko je postal član godbe ter petnajst let, ko je prevzel dirigentsko palico svojega očeta. s. VOVK Sedaj razstavlja flristid Zornik Prva samostojna razstava v galeriji kulturnega centra Aristid Zornik se zahvaljuje za izkazano pozornost Petkov kulturni večer pred tednom dni je bil namenjen domačemu dikarju Aristidu Zorniku ter otvoritvi njegove prve samostojne razstave v velenjski galeriji. Slikar Aristid Zornik se je rodil leta 1913 v Kopru, v Velenje pa je prišel leta 1966, se zaposlil na velenjski gimnaziji, Iger je delal do upokojitve. Pravi slikarski zagon je dobil Zornik prav v Velenju, ko je začel delati v klubu licovnih ustvarjalcev Šaleške doline. Udeležil se je vseh klubskih razstav in tudi razstav likovnih skupin Slovenjje, kjer so bila razstavljena dela še posebej skrbno izbrana. V tem času je Zornik slikarsko dozorel, pridobil si je znanje ter izkuše- galeriji, enega pa kolektivu velenjske gimnazije, kar je bil. gimnazije, katerega dolgoletni član Lep kulturni večer so z nastopom izpopolnili dijaki velenjske gimnazije. ciji in glasovni kulturi izstopali. V Velenje je priSo 15 zborov. Vsak je moral na začetku zapeti obvezno pesem, nato pa še dve pesmi po lastni izbiri. Njihovo petje je ocenjevala strokovna žirija, ki so jo sestavljali glasbeni pedagogi Egon Kunej, Marjan Gabrgelčič, Branko Rajšter in Ivan Marin. Med njimi so člani žirije še posebej pohvalili petje zborov, ki so nastopili v večernem delu revije. To so bili: ženski zbor iz Slovenskih Konjic, mešani zbor svobode Šoštanj, moški zbor zdravilišča Rogaška Slatina, mešani zbor France Prešeren Cielje, komorni moški zbor Celje in mešani zbor Gorenje. Omenjeni zbori bodo nastopili tudi na republiški reviji v Mariboru. S. V. MPZ Svoboda Šoštanj V preteklem tednu smo bili v galeriji knjižnice kulturnega centra Ivan Napotnik priča dvema pomembnima kulturnima dogodkoma. V četrtek je bil znova gost velenjske galerije slikar Božidar Jakac. Tega dne so namreč zaprli razstavo njegovih del in mojster slovenske krajine, portreta ter grafike se je rad odzval vabilu in se enkrat popeljal gledalce med svojimi deli ter kar dobro uro odgovarjal na vprašanja predvsem mladih obiskovalcev o svojem slikarskem delu. Zelo zanimivo je bilo njegovo pripovedovanje o srečanju s tovarišem Titom in njegovim prvim portretiranjem našega predsednika. To razstavo, ki si jo je od 6. oktobra ogledalo okrog 8 tisoč ljudi iz občine in dragih krajev, so delavci Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje organizirali v počastitev Jakčeve 80 - letnice. Na slovesnosti ob otvoritvi razstave pa je predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun izročil temu velikemu umetniku tudi srebrni grb občine Velenje. V zahvalo za veliko pozor nost, ki jo je bil Jakac deležen ob svojem življenjskem jubileju v naši občini, je podelil ob otvoritvi razstave velenjski galeriji sliko Velenjski grad, ki jo je naredil lani, v četrtek ob slovesnem zaprtju razstave pa še svoje edine Kurente. Po končani proslavi so v prepolni dvorani nastopili gledališki amaterji iz Šmartnega. Uspešno opravljeno poslanstvo Gledališki amaterji iz Šmartnega ob Paki so se z uspehom predstavili našim delavcem na začasnem delu v zahodnem Berlinu — Popestrili praznovanje Dneva republike. nost, ki sta mu bila potrebna, da se je v sorazmerno kratkem času povzpel v sam vrh ljubiteljskega likovnega ustvarjanja v občini Tudi sedanja razstava jasno pokaže, da se je Zornik slikarsko izobraževal ob vsakodnevnem delu in zlasti ob skrbnem opazovanju narave, je med drugim zapisano v katalogu izdanem ob otvoritvi razstave. Zornikova razstava olj in temper bo odprta do 19. decembra. Na slovestnosti ob otvoritvi razstave je tudi Zornik poklonil enega izmed svojih del velenjski Jakčevi sliki velenjski galeriji Preteldi teden so v Velenju zapiti razstavo Jakčevih del. Tudi ob tej priložnosti je slikar obiskal galerijo Minuli ponedeljek so se s svojega »mednarodnega" gostovanja vrnili igralci amaterji Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega od Paki. Štiri dni so se mudili na obisku pri naših delavcih, začasno zaposlenimi v zahodnem Berlinu, s pomembnim poslanstvom, ki so ga opravili uspešno in odgovorno. Z igrano slovensko besedo so jim prinesli košček domovine in praznovanje dneva republike, ki so ga pripravili Slovenci v Berlinu, s tem naredili še šlovesnejše, bolj pestro. Kako je do tega obiska pravzaprav priSo? Na letošnji skupščini Združenja gledaliških skupin Slovenije, ki je bila po zaključni reviji slovenskih amaterskih skupin v Ljutomeru in na kateri so z uspehom nastopili tudi šmarški gledališčniki, so se odločili, da njihovo uprizoritev Musical za dobro jutro poSjejo na ogled tudi našim delavcem v Berlinu. Gre le za del uresničevanja naloge, ki si jo je združenje zastavilo, da bi tudi amaterska gledališča obiskovala kraje, kjer živi in dela večje število naših rojakov. Takšni obiski pa ne pomenijo samo ene izmed oblik negovanja stikov z domovino, marveč imajo tudi namen spodbujevati gledališko oziroma kulturno dejavnost naših delavcev v tujini. Taka gostovanja pa so Se posebej namenjena njihovim otrokom, ki bodo morda že jutri spodbujevalci in oblikovalci še pestrejše kulturne dejavnosti Slovencev v tujini Kot so ob zaključku obiska skupno ocenjevali predstavniki republi&e konference SZDL Slovenije, Združenja gledaliških skupin Slovenije in Zveze kul- turnih organizacij občine Velenje, ki so spremljali gledališke amateije iz Šmartnega ter igralci sami in njihovi gostitelji, je bil namen v celoti dosežen, gostovanje pa zelo uspešno. Naši delavci na začasnem delu v zahodnem Berlinu so delegacijo iz Slovence sprejeli izjemno gostoljubno. Tudi oni so jim z nepozabno domačnostjo in toplino ponudili del domovine, ki ostaja z njimi kljub veliki oddaljenosti. Kako jim je draga, so pokazali ob praznovanju Dneva republikejci so ga pripravili v prostorih, kjer se redno zbirajo in delujejo na najrazličnejših področjih. V dvorani, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička, so izvedli prisrčen kulturni program, namenjen prazniku republike. Praznični večer so ob koncu s svojim gledališkim delom popestrili še šmarski amaterji. Občinstvo jih je navdušeno pozdravljalo in v prijetnem domačem razpoloženju so ostali skupaj še dolgo v noč. Ob tej priložnosti je Slovence v zahodnem Berlinu pozdravil tudi predstavnik Zveze kulturnih or-ganizacih občine Velenje Vinko Smajs in jim izročil spominsko darilo. . i Naslednji dan so člani gledališke skupine iz Šmartnega ob Paki predstavili Musical za dobro jutro še delavcem iz drugih naših republik in se v ponedeljek nato poslovili od prijaznih gostiteljev. Nepozabno štiridnevno bivanje med našimi delavci v zahodnem Berlinu ji izzvenelo v obojestransko željo, da bi se ob podobnih priložnostih še srečevali. Pravo prijateljstvo, ki se je stkalo ob tem pa bo nedvomno pripomoglo, da ne bo ostalo le pri željah. J. K. Petkov kulturni večer - Drevi ob 19. uri bo v knjižnici Kulturnega centra ,Jvan Napotnik" Velenje predavanje z barvnimi diapozitivi,Spomini z gora', ki ga bo imel znani planinec JAKA ČOP. Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje, vsem članom delovnega kolektiva, vsem delavcem drugih delovnih organizacij združenega dela sozda REK Velenje čestitamo za 29. november - dan republike! RUDNIK LIGNITA VELENJE ************************************************************ SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje DOESO Elektrostrojna oprema n. sol. o., Preloge p. Velenje 63320 Velenje REK Elektrostrojna oprema n. sol. o., Preloge, p. Velenje TOZD Strojni obrati TOZD Elektro obrati TOZD Vodovodno-toplovodni obrati TOZD Krovsko-ključavničarski obrati Delovna skupnost skupnih služb Delovna organizacija ELEKTRO STROJNA OPREMA VELENJE - PRELOGE beleži v letu 1979 nov, velik napredek v doseganju proizvodnih rezultatov, v dokončanju investicij« nadomestnih proizvodnih prosto- rov svojih TOZD, v uveljavljanju samoupravljanja in družbenopolitične aktivnosti ter pri širjenju proizvodnih zmogljivosti in osvajanju novih programov — kooperacijski program z angleško firmo „Dowty", ki Vsem delovnim ljudem in občanom, članom delovnega kolektiva in vsem poslovnim partnerje čestitamo za praznik republike — 29. november! pomeni ostajanje proizvodnje hidravličnih krmih elementov v sklopu samohodnega hidravličnega podi porja za podzemno pridobivanje premoga in ostali | rud. V prizadevanjih, da bi nakopali kar največ lignita in tako zadostili potrebam naše skupnosti po tem energetskem viru, dosegamo tudi letos pomembne proizvodne dosežke! ' " . i i t Uka 46 (508) - 23. novembra 1979 |iini iiiimiiiiminiiiuiiiiiiniiHiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiHiii gorenjetfp ! tozd kuhalni aparati ! tozd štedilniki itozd pralna tehnika !tozd hladilniki !tozd zamrzovalniki itozd elektronika j tozd galvana ITOZD POHIŠTVO itozd PLASTIKA itozd vzdrževanje itozd orodjarna itozd embala2nica i tozd gostinska enota ITOZD AVTOPARK itozd mali gospodinjski aparati nazarje itozd gradbeni elementi gorenje i tozd kondenzatorji rogatec itozd elektronika ptuj delovna skupnost skupnih slu2b I ISKRENO ČESTITAMO OB PRAZNIKU RE- j \PUBLIKE - 29. NOVEMBRU VSEM DELOVNIM j l LJUDEM IN OBČANOM I DELAVCI GORENJA i iiimiiiiimmmiil SILVESTRA PIKL Pozdravljamo rojstni dan republike - 29. november! rail ^■g^HKj „V se skozi se izobražujem ob ............delu". SILVESTRA PIK L je zaposlena v tovarni gospodinjske opreme kot pravnica. Tudi ona praznuje isti dan kot republika. „ Vesela sem, da praznujem skupaj z republiko. V,Gorenju nisem dolga Zaposlila sem se leta 1977. Prej sem delala v Krškem. Vseskozi se izobražujem ob delu. Najprej sem opravljala svoje naloge v tozdu Servis in maloprodaja. Delo je bilo precej raznoliko in zanimiva Kasneje sem delala v Servisu, sedaj pa sem na skupnih službah. V.delo samoupravnih organov se moram že po naravi poklica precej vključevati. Sem v komisiji za ekonomska vprašanja, v ZK, vedno pa sodelujem kot strokovni svetovalec. Tudi v delo krajevne skupnosti Salek-Gorica se vključujem, saj sem predsednica poravnalnega sveta. Sprašujete, kakšne so moje želje ob dnevu republike? Gotovo so takšne, kot vseh delovnih ljudi. Za praznik republike čestitam vsem delavcem Gorenja, da bi se v tej sredini dobro počutili in še naprej dosegali takšne rezultate pri delu, ki ga opravljaja Zase pa želim, da bi še naprej opravljala poklic, ki me veseli. MARIJA PORT1Č Hi „Naše roke so morale krep-BR ko prijeti za vsako delo." FRAf.NC PECNIK - praznuje rojstni dan takrat kot domovina. Vendar dve leti kasneje zgodovinskega zasedanja v Jajcu. Zaposlen je v tovarni gospodinjske opreme Gorenje, in sicer opravlja delo glavnega tehnolopga. Svoje mladosti se takole spominja: „Časi so se čisto spiemennili. Otroci se sedaj vozijo v šolo z avtobusi. Mi smo se še s kolesi tudi v GOelje. Najprej sem obiskoval vajeniško šolo v Celju in se vseskozi ob delu i izobraževali. S 24 leti sem se zaposlil v Gorenju.' Torej j se zelo dobro spominjate razvoja tovarne gospodinjske opreme? »Ja, ( dobro sem sledil razvoju tovarne. Sam sem najprej delal pri pralnih « strojih, in sicer v emajlirnici. Prešel sem skozi mnoge postopke dela, da a sem prišel na to delovno mesto, ki ga opravljam sedaj. V letu 1978 setem postal inovator. Precej so se spremenili pogoji dela. Naše roke so moraale krepko prijeti za vsako delo. Danes pa vse to opravljajo stroji • . in kakakškne so vaše želje za praznik republike? „Vjerem delavcem Gorenja želim veliko delovnih uspehov. Zase pa, da -bi bflo tstako, kot je bilo dosedaj". „Rodil sem se 29. novembra leta 1945. Veselim se tega dne, saj J nikoli ne praznujem sam, ampak skupaj z domovino, | samoupravno socialistično Jugoslavijo". Ali se spominjate svoje mladosti in prihoda v Gorenje? „Svoje mladosti se kar dobro spominjam. Vem, da nisem bil | nikoli lačen, pa tudi vseh stvari nisem imel na pretek. Z 22 leti | sem se zaposlil v Gorenju. Začetki so bili precej drugačni. | Spremenil se je način dela in delovni pogoji. Začel sem delati i pri pralnih strojih, nato sem nekaj let delal pri hladilnikih, j lansko leto pa sem prišel na delovno mesto mojstra specialista J zmizovalnih omar. Vključujem se v delo samoupravnih organov § delovne organizacije, angažiran pa sem tudi v krajevni i skupnosti. Ob prazniku republike pa si želim veliko zdravja, sodelavcem pa mnogo delovnih uspehov. „Naše roke so zamenjali stroji." V osebni izkaznici MARIJE PORTIČ je zapisano, da praznuje rojstni dan 29. novembra. Torej takrat, kot naša domovina. Zaposlena je v Gorenju, na delovnem mestu komisionarke v režijskem skladišču nabave. Razvoja tovarne gospodinjske opreme se takole spominja: „V Gorenju sem se zaposlila že leta 1962. Vendar sem morala zaradi bolezni otrok delo za nekaj časa prekiniti. Ko sem prišla v Gorenje, sem delala za trakom. Razvoj tovarne je bil nenehno prisoten v naši zavesti. Celo udarniško smo delali in gradili to, kar sedaj imamo. Tehnologija napreduje iz dneva v dan, naše roke so zamenjali str oji*'- Svoje mladosti se dobro spominja. Bila je rojena tik pred vojno v Robanovem kotu. Iskrica spominov jo vleče nazaj v tiste težke vojne čase, v leto 1944. V krogu staršev je s strahom v očeh gledala v mračen oktobrski večer. Oči so ziie po ozki dolini proti Solčavi, odkoder je prihajala svetloba ognja. Sovražnik se je maščeval tako, da je vas do zadnje hiše požgal. Požgane so bile tudi domačije pod Olševo, v Matkovem kotu in Logarski dolini. Prebivalce teh vasi je okupator odpeljal v taborišča. Njen rojstni kraj, Robanov kot, je bil zatočišče številnih partizanov. Kot v sanjah se spominja ranjencev, ki so prenočevali v njihovi hiši in čakali, da jih poneso v bolnišnica Bili so res težki časi." Ob prazniku republike pa želim svoji delovni organizaciji še v prihodnje veliko delovnih uspehov, vsem delovnim ljudem pa mir na svetu". Ko m l«t ji minilo od zgodovinskih sklepov AVNOJ a. Jugoslovanski narodi in v hMmn boju združili in postavili li, socialistični, samo- nad fašizmom, so se novih nalog. Domovina je nova tamalje tovarn, šol, mostov« pa ni lahko delo. pred šestindvajsetimi leti podjetje, v katerem je izdelovati sadne mline in ti zeleno glino. Enotni in II vse težave. Leta 1958 so začeli likov na trda goriva. Leta 1960 so m k barak v Garanju preselili v Velenje. Kolektiv se je it dneve v dan. Leta 1964 so postavili prostore Proizvodnja se je razširila na vse vrste peči In štadHnikov. Ob prvi lastni tovarniški zgradbi portevijo v naslednjih letih nove in nove hale. Tovarna gospodnlnjske opreme GORENJE postane velikan. Vsak dan prihaja na tržišče tisoče in tisoče izdelkov bele tehnike za dom ter opreme za industrijo in družbeni standard. Gorenje se povezuje s številnimi delovmimi organizacijami v domovini in ustanavlja lastnai podjetja v tujini. Ob prazniku republike je primeren čas, da se ozrenno v bližnjo preteklost in znova ocenimo uspehe. Ob takšnih uspehih, kot jih je doseglo Gorenje, se lahko ustavimo dalj časa. In danes smo se ustavili ob delavcih Gorenja, ki slavijo svoj rojstni dan 29. noveimbra. Praznik republike je tudi njihov praznik. Zato smo jih povabili na razgovor in z veseljem so spregovorili. FRANC PECNIK IVAN MAROLT 4 i ANDŽELKA VIŠNAR H „Vesela sem, da delam v IH^^^^I organizaciji druženega dela, ^IklPS^tiflMHIHH ki se hitro razvija". ANDŽELKA VIŠNAR - „Ponosna sem, da praznujem rojstni dan takrat, kot domovina. Moji spornimi na mladost so skromni. Zelo zgodaj sem se zaposlila v Gorenju. Spominjam se, da je bila takrat, ko sem se zaposlila v tovarni gospodinjske opreme, samo ena hala. Danes pa jih je nešteto. Tudi ljudi je bilo manj. Vse se je spremenilo. Napredovala je tehnologija, ročno delo so zamenjali številni stroji. In prav je tako. Vesela sem, da delam v takšni organizaciji združenega dela, ki se hitro razvija. Sama sem najprej delala v emajlirnici, kasneje v kontroli in nabavi. Napredovala sem na delovno mesto korespondenta. V delo samoupravnih organov se ne vključujem tako, kot bi se morala. Kot vsako mamo, tudi mene čakajo družinske obveznosti". Kakšne pa so vaše želje ob dnevu republike? Ob dnevu republike si želim še boljše napredovanje v službi, svojim sodelavcem pa čestitam za praznik in želim veliko delovnih uspehov. Številka 46 (508) - 23. novembra 191 ■ \ 1 i j I -■.*..' S. ■■■■Mi TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ — V prvih desetih mesecih je bilo proizve- Skoraj ves velenjski premog gre v šoštanjske termoelektrarne deno 2 milijardi 74.500 KWh električne energije. ES t e rmoelektrarne šošl tozd termoelektrarna šoštanj i TOZD TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ II tozd vzdr2evanje tozd investicijski INŽENIRING delovna skupnost skupnih slu2b delovna skupnost družbena prehrana Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje iskreno čestitamo za 29. november — praznik republike Delavci TERMOELEKTRARN ŠOŠTANJ s Kotel s kotlovnico bloka 4 - 275 MW it--m«« __ Šoštanjski gigant je največji proizvajalec termoelektrične energije v Sloveniji tozd Integral n.sub.o. 63320 velenje celjska cesta telefon (063) 850 138, 850 410 tozd Galip n.sub.o. 63320 velenje celjska cesta telefon (063) 850 138, 850 410 TOZDINTEGRAL PROIZVODNI PROGRAM - čelade za motoriste -navijalci za rolete — natron in perforirani papir — kovinska in plastična galanterija - storitve sitotiska in ekonomska propaganda PROIZVODNI PROGRAM - izdelava vseh vrst gumbov in z^jonk - izdelki iz armiranega poliestra - kadi in drugi pripomočki za podvodno masažo Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo za 29. november - praznik republike! Poslovnim sodelavcem ter vsem delovnim ljudem in občanom Velenja iskreno čestitamo za praznik republike — 29. november! t velenjska plastika n.sub.o. 63320 velenje celjska cesta telefon (063) 850 138. 850 410 komerciala 851 017 računovodstvo 881 011 telex 33570 veplas velenje Del proizvodnih prostora" Veplasa Stanovanjski objekt D - 3 v soseski ŠALEK II V VELENJE DELOVNA ORGANIZACIJA ZA PRENOS IN DISTRIBUCIJO TOPLOTNE ENERGIJE »TOPLOVOD« VELENJE 20 let toplovodnega ogrevanja v Velenju 29. XI. 1959 - 29. XI. 1979 Na dan republike pred dvajsetimi leti je bila dobavljena prva toplotna energija za ogrevanje mesta Velenja. To je bila prelomnica tradicionalne, klasične preskrbe s toplotno energijo v rudarskem mestu. Smeli odločitvi takratnega kreatorja mesta Velenja — rudnika lignita Velenje se lahko občani Velenja zahvalimo, da imamo edinstveno čisto in ekološko ohranjeno okolje. Ta cilj bo tudi v bodoče osnovno vodilo naše delovne organizacije pri nadaljnji izgradnji toplovodnega sistema. Razvoj v letih 1959 1979 priključna moč 3,72 MW 158 MW dolžina omrežja 5 km 72 km število podpostaj 8 162 poraba energije / leto 12.800 MWh 330.000 MWh število delavcev 3 96 stopnja toplifikacije mest Velenje in Šoštanj - 92 % Ob tem pomembnem jubileju čestitamo delavci delovne organizacije Toplovod vsem občanom in poslovnim sodelavcem občine Velenje za dan republike. Vir toplotne energije leta 1959 TE Velenje s cevovodi za mesto Velenje Foveečanje zmogljivosti v centralni energetski postaji Velenje od 42 MW na 91 MW v letu ' 1979 {.- 14r£ Številka 46 (508) — 23. novembra /J Delovni ljudje delovne organizacije ERA VELENJE TOZD Maloprodaja TOZD Veleprodaja TOZD Kmetijstvo TOZD Proizvodnja in DSSS ČESTITAJO OBČANOM ZA PRAZNIK REPUBLIKE -29. NOVEMBER TER PRIPOROČAJO S V OJE USLUGE IN PROIZVODNJO: — v blagovnicah in drugih trgovinah nudimo širok sortiment trajnejših potrošnih dobrin in dobrin za osnovno rabo; — gospodinjske stroje, keramiko, les in gradbeni material na veliko, ter za reprodukcijo; — kmetijske pridelke; — izdelke plastike, kovine in lesa ter gradbene usluge iz obrtne kooperacijske proizvodnje. MLADINSKA KNJIGA TOZD KNJIGARNE IN PAPIRNICE KNJIGARNA VELENJE Vsem poslovnim partnerjem in ostalim kupcem čestitamo za praznik republike ter se priporočamo! SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje DO Avto park p. o., Velenje 63320 Velenje Koroška 64 AVTOPARK VELENJE čestita vsem delovnim ljudem in občanom Velenja za praznik republike — 29. november! i I 1 TOZD ZA PTT PROMET VELENJE Za 29. november - praznik republike iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje in Mozirje, posebej še koristnikom Ptt storitev, in jim želimo v prihodnje veliko novih delovnih zmag! ZDRUŽENE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE VELENJE Delavci združenih zdravstvenih organizacij TOZD Savinjsko — šaleški zdravstveni dom Velenje TOZD Bolnišnica — zdravilišče Topolšica Delovna skupnost skupnih služb ČESTITAJO vsem uporabnikom zdravstvenih storitev za rojstni dan republike — 29. november! •Sv^p^JjT _ ______ 5teiijSž! Delovna organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš V E L E N J E Šaleška 19a Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje, posebej pa še stanovalcem hiš, s katerimi upravljamo, čestitamo ob 29. novembru — prazniku republike. RDEČA DVORANA VELENJE Organizacija za izvedbo sejmov, gospodarskih razstav, športnih in kulturnih prireditev,turistična agencija. Telefoni: (063 852-500, 851-195, 850-835) Vsem delovnim ljudem in občanom, posebej pa tudi sodelavcem, čestitamo za 29. november — praznik republike! JO ljubljanska banka Temeljna banka Velenje Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo ob praznovanju dneva republike - 29. novembru! SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje DO TISKARNA p. o., Velenje 63320 Velenje Celjska cesta TISKARNA VELENJE Za 29. november — praznik republike čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje! REK VELENJE DELOVNA ORGANIZACIJA PLASTIKA VELENJE TOZD Plastični izdelki TUZD Kovinski izdelki Delovna skupnost skupnih služb Čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje, posebej še poslovnim partnerjem, za 29. november — praznik republike! BRIVNICE IN ČESALNICE VELENJE ČESTITAJO OBČANOM Za DAN REPUBLIKE - 29. nov l DANSKI SOLSKI CENTER VELENJE \ / neomeiena subs.d.an I U G O S L a odgovornost k V I i A 63320 Velenje Piez.hos < 3 tel 850422 mm ain Dom učencev RŠC Velenje RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE Delavci, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije posameznih tozdov v sestavi delovne organizacije TOZD Rudarski praktični pouk • TOZD Teoretični pouk TOZD Elektrokovinarska šola TOZD Dom učencev TOZD Inštalacije TOZD Tehnološka oprema TOZD Serijska proizvodnja Delovna skupnost skupnih služb ČESTITAJO in želijo novih delovnih zmag vsem delavcem v OZD, družbenopolitičnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in društvih za 29. november - rojstni dan republike! RŠC Velenje - iz proizvodnje RUDARSKI SOLSKI CENTER VELENJE \ -S / neomejena subs.d.an a odgovornost I U G O S L A V t J A. < 83320 Velenje Prei.lVA 4 3 t«l «90422 l - 23. novembra 1979 ilka 46 (508) h- mali oglasi VOZNIH ZASTAVA 101 Montir amo vzvratne luči in meglemke na 101 z vašim ali našim materialom. Avto-dektro> servis Pelko, Dušana Kvedrat 12, Velenje. ZASTAVO 101, letnik 74, prodam.. Informacije po telefonu 850-030, interna 419 (dopoldan).. AVTO RADIO - kasetni rtereo ujgodno prodam. Bajerič, Jenkova 123, Velenje. PRODAM sedežno garnituro s kavčeim. Naslov v uredništvu. PRODAM dobro ohranjen osebni awto Ford Taunus, letnik 1979, pjrevoženih 77.000 km. Plačilo (delno na kredit. Jožica Dermol,, Lokovica 34, Šoštanj. UGODNO PRODAM črno-beh TVr znamke EI NIŠ, cena 1.000,OCO din. Alojz Bedjanič, Šaleška 2 b (drugo nadstropje Standarcd) Velenje. PROEDAM pomivalni stroj EI Niš, stsar 1 leta Naslov v uedništtvu. PROEDAM osebni avto PEUGEC0T 304, letnik 1975. Naslov v r uredništvu. SOBOO išče preprosto in nimo ddekle. Naslov v uredništvu. KRZhNENO jakno, avstralska ma, itrtev. 4244 prodam. Na-ior v unredništvu. DEKLE išče sobo v Velenju ali okolici. Naslov v uredništvu. NUJNO POTREBUJEM sobo za lokal s posebnim vhodom in toaleto. Naslov v upravi lista. FILMSKI SPORED KINO VELENJE prireditve Gledališče V domu kulture v Šoštanju bo v petek ob 19JO. uri gostovalo Mestno gledališče ljubljansko z ljudsko igro Cvetka Golaija: VDOVA ROŠLIN-KA. OPRAVIČILO! V prejšnji številki Našega časa je pri zahvali Jožici Glinšek—Ašenberger pomotoma izpadel podnapis Glin-škovi. Prosimo za razumevanje. Ure pravljic URE PRAVLJIC ZA OTROKE v starosti 5, 6 in 7 let so vsak četrtek ob 16. uri v knjižnici Velenje. kronika IZSILJEVALA PREDNOST Voznica osebnega avtomobila CE 514 - 84 Metka Kodre je peljala 16. novembra po cesti od TGO proti cesti Velenje — Šoštanj. Ko je pripeljala do prednostne ceste, je zapeljala nanjo, ne da bi se prepričala, če to lahko stori. Po prednostni cesti je pripeljal voznik kolesa z motorjem Peri Simič. Prišlo je do trčenja. Voznik kolesa z motOijem se je telesno poškodoval. gibanje prebivalstva MATIČNI URAD VELENJE POROKE Franjo PRTENJAK, roj. 1942, mizar iz Plešivca in Mirjana LJEPO-VIC, roj. 1953, učiteljica iz Ku-mrovca; Milan STOPNIK, roj. 1955, kmetovalec iz Plešivca in Ida KLAN-CNIK, roj. 1958, šivilja iz Skomega. SMRTI: Ana Pečnik, gospodinja iz Bevč 34, rojena 1901; Anton Lukner, upokoj. Velenje, Kidričeva 23, roj. 1910. MATIČNI URAD ŠOŠTANJ POROKE Ramadan KRASNIC, roj. 1950, usnj. delavec, Šoštanj, Cesta talcev i\*1S 15 in Olga Vajksler, roj. 1959, gospodinja, Šoštanj, Cesta talcev 15. SMRTI Janez BRAČUN, kmet, iz Celja, UL 29. nov. 55, star 84 let; Anton Pergovnik, upokojenec, Topolšica 95, star 87 let; Franc SENICA, upokojenec iz Celja, Tkalska 7, star 85 let; Marjan TRAUNER, strojni tehnik, Velenje, Ul. Vmj. Banje 7, star 39 let; Helena ACMAN, upoko jenka, Šoštanj, Partizanska 5, stara 86 let; Jožef UNEK, upokojenec, iz Celja, Kersnikova 4, star 65 let; Franc PECIGOS, inv. upokojenec. Log pri Rogatcu, star 69 let; I ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, hčerke in sestre JULI JANE DREV roj. ČUDA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom ter stanovalcem Kersnikove 3-7 ter TomSčeve 55, znancem in prijateljem, ki so jo tako številno spremili na zadnji poti in zasuli njen grob s cvetjem. • Iskrena hvala govorniku t«. Zlodeju in Blažu Jelenu za poslovilne besede, hvala duhovniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Darinka, an Jože in hčerka Majda z družinami ter ostalo sorodstva BS t e rmoelektrarne š o š t a rt i DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ TOZD VZDRŽEVANJE KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Objavlja razpis za dela in naloge 1. Referenta za kotlovske naprave Pogoji: — višješolska izobrazba strojne smeri in 2 leti delovnih izkušenj, ali — srednješolska izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj. 2. Gradbenega delovodje Pogoji: — delovodska šola gradbene smeri in 2 leti delovnih izkušenj v gradbeni operativi kot delovodja. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 2 mesečnim poiskusnim delom. Stanovanj ni I Pismene prijave z ustrezno dokumentacijo pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Termoelektrarne Šoštanj, Lote Ribarja 18, kadrovska služba. Prijavljene kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 30 dneh od objave razpisa. koledar itek, 23. novembra — Klemen bota, 24. novembra — Flora delja, 25. novembra — Kata-a ledeljek, 26. novembra -urad 'prek, 27. novembra — Virgil da, 28. novembra — Jakob Četrtek, 29. novembra — Dan lepublike Pfctek, 30. novembra — Andrej tobota, 1. decembra — Natalija fedelja, 2. decembra — Blanka onedeljek, 3. decembra -!ranc rorek, 4. decembra - Barbara Sreda, 5. decembra — Stojan Četrtek, 6. decembra — Miklavž dežurstva 5EZURSTVA ZDRAVNIKOV V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE 23. 11. 1979 dr. B. Zinaič (dnevni), dr. O. Popovič (nočni) 24. 11. 1979 dr. I. Kralj (dnevni), dr. M. Seher (nočni) 25. 11. 1979 dr. I. Kralj (dnevni), dr. M. Seher (nočni) 26. 11. 1979 dr. P. Grošelj (dnevni), dr. N. Hribar (nočni) 27. 11. 1979 dr. M. Seher (dnevni),dr. P. Kopitar (nočni) 28. 11. 1979 dr. O. Popovič (dnevni), dr. 0. Popovič (nočni) 29. 1.1. 1979 dr. O. Popovič (dnevni), dr. M. Natek (nočni) 30. 11. 1979 dr. O. Popovič (dnevni), dr. M. Natek (nočni) 1. 12. 1979 dr. A. Žuber [dnevni), dr. B. Kolšek (nočni) 2. 12. 1979 dr. A. Žuber [dnevni), dr. B. Kolšek (nočni) i. 12. 1979 dr. B. Pustovih [dnevni), dr. M. Seher (nočni) REDNI KINO VELENJE 23. 11. - petek ob 18 in 20 uri VRNITEV TIGRA -honkonški karate 24. 11. - sobota ob 18 in 20 uri MOŽ PAJEK - ameriški. Režija E. W. Swachamer. Igrajo: Nicholas Hamond, Lisa Eilbacher. 25. 11.-.nedelja ob 18 in 20 uri MOŽ PAJEK - ameriški 26. 11. - ponedeljek ob 18 in 10 uri SAFARI RALLY -italijanski. Režija: Albert Tho-mas. Igrajo: Robert Duval, Joe Dallesandro 27. 11. - torek ob 18 in 20 uri SAFARI RALLY - italijanski 28. 11,. - sreda ob 18 in 20 uri MOŽ, KI JE LJUBIL ŽENE — francoska ljubezenska komedija. Režija: Fransoa Trifo. Igrajo: Charles Denner, Brigjtte Fossey 29. 11. -r četrtek ob 18 in 20 uri GOREČI OTOK -domači vojni. Režija: Vladimir Tadej. Igrajo: Boris Dvornik, Ružica Sokič KINO DOM KULTURE VELENJE 26. 11. - ponedeljek ob 20 uri FILMSKO GLEDALIŠČE GOREČI OTOK - Domači vojni KINO ŠOŠTANJ 24. 1,1. - sobota - FILMSKA PREDSTAVA ODPADE 25.11. nedelja ob 17.30 in 19.30 VRNITEV TIGRA -hongkongški karate 26. U. - ponedeljek ob 19.30, MOŽ PAJEK - ameriški 28. 11. - sreda ob 19.30 SAFARI RELLY - italijanski KINO ŠMARTNO OB PAKI 23. 1.1. — petek ob 19 uri AVTO MORILEC - ameriški avanturistični 27. 11. - torek ob 19 uri VRNITEV TIGRA - hongkongški karate ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, stare mame Vincencije Verdev se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, TGO Gorenju, prijateljem in znancem, govorniku Zajcu za poslovilne besede ter duhovniku za opravljen obred. Hvala tudi vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala še dr. Stuparju za zdravljenje pri dolgotrajni bolezni. Žalujoči: hčerke Hedvika, Anica in Vincencija ter sinovi Viktor, Franc, Drago in Tone z družinami. V SPOMIN i 15. novembra je minilo deset let, od kar je po dolgotrajni bolezni preminil naš dragi sin in brat Franc Delenjak Ni mu bilo dano dočakati tridesetega rojstnega dne, ko seje moral posloviti od nas. Za večno so zamrli tudi zvoki njegove harmonike, s katero je razveseljeval prijatelje in znance. Spomini nanj so živi še danes! DELČNJAKOVI "ZAHVALA Ob izgubi dobrega moža Alojza Špitala se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izraze sožalja. Posebno se zahvaljujem pevcem, častni straži RLV, rudarski godbi, govornikoma, duhovniku za opravljen obred ter vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti! Žalujoča: žena Pepca V/- Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje, Prešernova 9 TOZD ZAKLJUČNA DELA Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Zaključna dela OBJAVLJAMO prosta dela in naloge 1. FINALNA TLAKARSKA DELA - 2 delavca, pogoj: poklicna šola za parketarje ali plastičarje in najmanj 2 let delovnih izkušenj pri polaganju talnih oblog — predvsem parketa, ali priučen delavec z najmanj 4 leti prakse pri polaganju talnih oblog; 2. SLIKOPLESKARSKA DELA - 4 delavci, pogoj: poklicna šola za slikopleskarje, dve leti delovnih izkušenj. Nudimo: sobo v samskem domu in celodnevno prehrano. Za delavce pod št. 1 bi v doglednem času po želji zagotovili stanovanje. Kandidati naj se oglase osebno ali pismeno v roku 20 dni od dneva objave oglasa v kadrovski službi Vegrada Velenje. objavlja dela in naloge DISPEČERJA TOPLOTNE ENERGIJE Pogoji: — elektrotehnik šibkega toka — najmanj dve leti delovnih izkušenj ter — odslužen vojaški rok Vloge*pošljite na naslov delovne organizacije v roku 15 dni po objavi v časopisu. kino OBVESTILO NAROČNIKOM IN BRALCEM! Zaradi praznikov bo izšla prihodnja, 48. številka tednika Naš čas v petek, 7. decembra. Naročnike razpisov, obvestil in malih oglasov naprošamo, da nam dostavijo gradivo za željene objave najpozneje do ponedeljka, 3. decembra 1979. Uredništvo in uprava ■■H j T*. T Vodna ujma pretekli teden ni prizanesla tudi velenjski in mozirski občini — Grozile so sicer še večje poplave, vendar je tudi sicer škoda velika — Pripadniki enot civilne i narodne zaščite so se ponovno izkazali KMETJE • VRTIČKARJI PRODAJALNO /N 11 ARI U KMETIJSKEGA letaj Velenje vhdi v REPRODUKCIJSKEGA flRNm/l IFNfl MATERIALA TOZD MALOPRODAJA udiluvljlilu naceuskicesti32vvelenju ko so narasle vode resnično grozile z večjimi poplavljenji. Večji in manjši pritoki Savinje in Drete so močno narasli in voda se je razlila po poljih in travnikih. Napolnila je preneka-tero klet in poplavila večje število odsekov na lokalnih, krajevnih in drugih cestah. Seveda sta močno narasli tudi Savinja in Dreta. Pripadniki enot civilne zaščite so bili v vseh krajevnih skupnostih v nenehni pripravljenosti, v nekaterih primerih so priskočili na pomoč, predvsem pa so se povsod izkazali pri zavarovanju mostov in pri uš-" merianju prometa na poplavlje-ljenih cestnih odsekih. Do jutra so se vode na sreče umirile in nevarnost večjih poplav je minila. Reke in potoki so se kaj kmalu umaknili nazf v struge, škodama je kljub temu precejšnja, zlasti na poljih in t kletnih prostorih, voda pa jei poškodovala tudi precej cestni odsekov na krajevnih in lokal nih cestah. Ob vsem tem nepomemben podatek, da sob pripadniki enot civilne in n» rodne zaščite ter drugi dejavni ki v posameznih krajevnih skupnostih znova izkazali. Dokaa li so, da so dobro usposobijo in da nanje lahko z vso gotovo^ tjo računamo ob vseh takšni in podobnih primerih. J, i, m/ trgovska delovna organizacija mozlrje p. o. OBIŠČITE NAS-ZADOVOLJNI BOSTE! a„NAŠ CAS", glasilo Sc tične zveze delovnega ljud mrtf?*' izdaja Center za informiranje propagando in založništvo Veto nje, Velenje, Foitova 10, p. o. „NAŠ CAS" je bil ustanovlji 1. maja 1965; do 1. janu , 1973 je izhajal kot štirinajs dnevnik »ŠALEŠKI RUDAR* kot tednik pa izhaja „NA CAS" od 1. januarja 1973 i prej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Sti Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plešnik, Mira Tai Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična ured Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Foiti 10, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni našlo Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 180 dinai (za inozemstvo 360 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 5 2800-603-38482. Grafična priprava ČZP »Dolenjski list" Novo mesto, tisk ti! »Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ CAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega I sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarji | 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. Pančurjevim v Lokovici je plaz napravil precej škode na novogradnji. Takole je pustošila Velunja v Družmiiju. Čeprav je Novakova domačija na nišnem področju in so na njej že nekaj časa vidne razpoke, takšnega nenadnega konca vendaile ni nihče pričakoval. V Selu je Paka odnesla precejšen dd regulirane struge saj je na več mestih prestopila bregove oziroma na več mestih odtrgala zemljo. Najhuje je bilo v Družmiiju, kjer se je morala družina Novakovih, katerih domačija leži na rušnem področju, izseliti iz stanovanjske hiše, saj je zelo narasla Velunja odnesla celotno dvorišče in odtrgala del vogala hiše. Poleg tega je deroča voda odnesla tudi drvarnico polno drv in premoga ter uto z orodjem. Ogrozila pa je tudi gospodarsko poslopje. Iz hleva so morali umakniti tudi živino. Novakovi so morali noč prespati pri sosedih, ki so jim skupaj s pripadniki civilne zaščite in gasilci iz Šoštanja, Lokovice ter Gaberk prvi priskočili na pomoč. Iz hiše so morali izseliti tudi vso opremo, saj je tako poškodovana, da v njej ni več varno živeti. Zaradi razmočenosti zemljišča se je utrgalo tudi več plazov. Cesta pokopališče - Podkraj -domačija Klavž je bila zaradi plazu nekaj časa neprevozna. Plaz se je utrgal tudi pri domačiji Zapušek v Lokovici 67 in ogrozil stanovanjski objekt. Pri domačiji Pančur, v Lokovici 54, pa je Paka zalila spodnje stanovanjske prostore. Nad hišo pa se je utrgal plaz. Nekaj metrov stran od stare hiše, v kateri sedaj živijo, si Pančuijevi gradijo novo. Narejena je bila do prve plošče, na njihovo veliko nesrečo, pa se je tudi nad to novogradnjo utrgal plaz ter porušil zadnjo steno. Poplavljena je bila tudi železnica proga Šoštanj — Šmartno ob Paki. Vlaki so tam vozili z zmanjšano hitrostjo. Narasle vode so preplavile tudi precej zemljišča med Gorenjem in Šmartnim ob Paki, reka Paka pa je odnesla tudi stari lokoviški most v Penku, tako da so krajani Lokovice in Velikega vrha sedaj povezani v Velenjem le preko Šmartnega ob Paki in delno preko Lokovice. Vode so precej škode naredile tudi v Skornem, v Florjanu in v Belih vodah. Zaliti so bili mnogi kletni prostori v hišah ob potoku Toplica v Pohrastniku. Deževje je povzročilo precej škode tudi drugod v občini, na srečo pa je v četrtek zvečer vendarle nekoliko prenehalo deževati, tako da potoki in Paka niso več naraščali. Mnogi so si oddahnili, saj bi bila v nasprotnem primeru materialna škoda gotovo še večja. * * * Nekajdnevno deževje je zlasti konec prejšnjega tedna povzročilo nemalo težav tudi prebivalcem Gornje Savinjske doline. V višjih legah so se poleg tega stopile velike količine prej zapadlega snega in povodnji so bile neizogibne. Najteže je bilo v -četrtek popoldne in ponoči, Deževje, ki nam že nekaj časa greni novembrske dni, ni prizaneslo tudi velenjski občini. Po hudem nalivu sredi preteklega tedna, je tudi reka Paka, kot tudi mnogi potoki prestopila bregove in povzročila precejšnjo gmotno škodo, ki jo je takoj začela ocenjevati posebna komisija Izvršnega sveta skupščine občine Velenje ter sprejela tudi ustrezne ukrepe. Reka Paka je povzročila precej škode, saj se je na mnogih mestih izlila iz struge. V krajevni skupnosti Paka je preplavila cesto Velenje — Slovenj Gradec tako, da so jo morali zapreti za nekaj časa. Voda je vdrla v Paki tudi v dve stanovanjski hiši. Na Selu pri Velenju je narasla reka ogrozila proizvodne prostore Vegrada, vendar so z obrambnimi nasipi Dreore-čili poplavitev. Nekoliko nižje je odtrgala več kot devet metrov reguliranega brega. Prizanešeno tudi ni bilo Šoštanju. Voda je poplavila del Primorske ceste in ogrozila sta- novanjsko hišo ob njej. Vdria je tudi v več hiš v Pohrastniku. Močno pa je narastla gladina vode v šoštanjskem ježem, saj je kar za 15 centimetrov presegla optimum. Vendar pa na srečo do izliva vode iz jezera ni prišlo. Gladina šoštanjskega jezera je znašala v kritičnih trenutkih 2,75 metra. Veliko škode je povzročila ob svojem toku tudi Velunja, reka Paka. Več kot 20 let smo že tu, Paka je v tem času velikokrat poplavljala, vendar takšne škode nam še ni prizadejala. Zelo smo se veselili in si želeli, da bi si čimprej naredili novo hišo. Plaz nam je naredil ogromno škode in sploh ne vem, če bomo lahko gradnjo nadaljevali," je v petek dopoldne pripovedovala Frančiška Pančur od našem obisku.