VNvha nfi Vpvim -AS BqznjQ IB S Bonaventura 10 Č Karmelska M.B. 17 P Aleksij + 18 S Kamil © 19 N 7. pobink. 20 P Hleronim 21 T Praksed 22 S Maria Magd. 23 C Apolinar 24 P Kristina <£ 25 S Jakob, apost. 26 N 8. pobinlT g 27 P Krištof, muč. 28 T Victor 29 S Marta SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmagel. GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA Yi CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. ^ , ~ (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. §TEV. (NO.) 142. CHICAGO, ILL., SOBOTA. 18. JULIJA — SATURDAY, JULY 18, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Odbor delavske federacije Lewisa ni izključil, marveč je pozval njega in njegove pristaše na zasliševanje, ki se bo pričelo 3. avgusta. — Lewis se ne namerava pozivu odzvati, češ, da odbor nima za to dovolj oblasti. Washington, D. C. — Le- Wisa načelnika premogarske organizacije, in 12 unij, ki so potegnile z njim, končno vendarle niso izključili iz delavske federacije. Pretežna večina članov glavnega odbora federacije, ki se je na tukajšnjem zborovanju bavil z vprašanjem teh ''upornikov," je bilo za to, da se jih vrže da se je končni sklep odbora glasil drugače. Možno je, da je zmagala pamet, veliko bolj verjetno pa je, da je odbor občutil od strani lokalnih unij tak pritisk, da se ni upal izreči obsodbe, s katero bi se organizirano ameriško delavstva razcepilo na dva nasprotna tabora. VROČINA NE POJENJA Kraji ob Velikih jezerih deležni olajšave. Dqčim so v sredo in v četrtek prinesli vetrovi od jeze- . , . , v.. . ra Chicagi in drugim krajem ven, m je torej ze o značilno* območju Velikih jezer znat- no olajšavo od strahovite vročine, so pa drugi, oddaljenejši kraji trpeli v nezmanjšani meri. V nekaterih illinoiških mestih je v sredo dosegla temperatura svojo rekordno višino. Tako so se na pr. v Kankakee pekli v vročini 119 stopinj. Dolgo napovedojvanega in željno pričakovanega dež-Kar se tiče glavnega odbo- ni bJlo od nikoder in tudi ni bilo izgledov zanj ta teden. -o- 4 ra federacije, zadeva še ni končana. Znova jo namreč namerava pričeti obdelovati 3. avgusta in za ta dan je poklican Lewis in z njim vsi drugi 'iiiporniki" na zasliševanje. ^ kolikor pa se nasprotno tiče Lewisa, je stvar bržkone rešena, kajti pozivu na to zasliševanje se enostavno ne bo odzval in bo pustil glavnemu odboru vso svobodo, naj stori z njim in njegovimi pristaši, kar mu drago; on sam bo nadaljeval s svojo propagando, da bo še več unij pridobil za svoj načrt za unijoniziranje po industrijah namesto dosedanjega sistema po strokah. Iz izjav, ki jih je Lewis podal v četrtek, se razvidi, da po njegovem mnenju glavni odbor nima pravice in oblasti, da bi ga mogel pozvati na obravnavo Zaradi uporništva. V obtožnici, ki jo je glavni odbor izrekel proti Lewisu in enajstim drugim voditeljem, Se povdarja, da so ti voditelji, organizirani v odbor za indu-strijalno organizacijo, ustvarili s tem dvojno organizacijo, ki naj bi obstojala v delavski federaciji; kot taka pa je v konkurenco federaciji in zato Nedopustna. Dalje se navaja točka pravil, po kateri se m,o-taka organizacija suspendirati in nje čarter preklicati. Končno obdolžnica tudi trdi, je industrijalni odbor kršil določbe zadnje konvencije federacije, ko ta industrijalnega organiziranja ni priznala -o- Kooseveltov podpis ga spravil v ječo New York, N. Y. — Skozi 1(> let se je neki Ignazio Saiet-veselil prostosti, ko je bil leta 1920 pod parolo izpuščen ječe, v kateri bi bil imeti 8edeti 30 let, a jih je od teh °dsedel od 1919 le deset. Za-frt je bil zaradi ponarejanja denarja. Leto pozneje se je njegova kazen po ukazu predsednika Tlardinga ' izpremeni- napad na kralja Anglijo pretreslo poročilo o atentatu. — o-— London, Anglija. — Le du- haprisotnosti neke ženske se ima angleški kralj Edvard zahvaliti, da je v četrtek ušel rievarnosti, ki bi ga utegnila stati življenje. Kralj se je vračal z neke slavnosti iz Hyde Parka, ko je neki moški mea gledalci dvignil samokres in ga naperil proti njemu. Pred-no pa je imel čas sprožiti, mu je neka ženska izbila samokres iz roke in v naslednjem trenotku so tudi čuvaji že padli preko napadalca in ga odvedli v zapor. Napadalec je navedel svoje ime kot ' Geo. A. Mahon in pravi, da je časnikar. -o- ' SURPRISE PARTY" ZA LANDONA SVOJEVRSTNA FORDOVA NAPOVED Detroit, Mich. — Po mnenju znanega industrijalca Henry Forda je gojitev far-marskih živali, od katerih dobivamo živež, nepotrebna in da bodo sčasoma te živali, kakor krave in kokoši, izgubile svojo veljavo. Ford pravi, da bi z umetnim predelava-njem zemeljskih produktov direktno lahko dobili boljša in cenejša živila, kakor pa da čakamo, da kokoši in krave jzvrše to predelavanje z^ nas. 2 Ford bo čez par tednov ob-hajal svoj 73. rojstni dan in je pri izredno dobrem zdravju. navdušil jih la lemkeja Po govoru Rev. Coughlina Townsendovci obljubili pod' poro tretji stranki. Cleveland, O. — Zdi se, kakor bi v tukajšniem avditoriju še vedno plaval duh republikanske konvencije, ki se je vršila v njem pred par tedni, in da so se tega duha nalezli zdaj še Townsendovci, ki ima- Iz Jugoslavije* Posestnikov sin s Pristave pri Mengšu, je iz sovraštva napadel svojega soseda, ko je bil ta zaposlen na travniku in ga pobil do smrti, nato šel in se sam naznanil oblastem. — Vesti in novice. Uboj na travniku Ljubljana, 26. julija. — Na stražnici se je sinoči oglasil France Belcjan, 32 letni posestnikov sin s Pristave pri Mengšu, s prošnjo da ga naj OGNJEGASCEM GLEDAJO NA ZOBE Milwaukee, Wis. — Komisija požarne brambe in policije v tukajšnjem mestu je preteklo sredo sprejela nove določbe za sprejem kandidatov v ognjegaško službo. Med aretirajo in zapro, češ, da je jo svojo konvencijo v isti dvo-prepiru ubil svojega soseda. rani. Kakor ob republikam |pripovedoval je, da je že da-skem zborovanju, se tudi zdaj -e čaga žiyel v ptrupeni mrž- Topeka, Ivans. — Kako bo vendar Landon presenečen! V četrtek prihodnjega tedna ga nameravajo republikanci namreč obvestiti, da so ga no-minirali za svojega predsedniškega kandidata. To "najnovejšo novico" mu bo posebna deputacija na uradni način sporočila in ga prosila, naj sprejme mesto, za katerega ga je izbrala stranka. Landon druginii določbami je tudi ta, da mora kandidat imeti najmanj 24 zob. Zahteva se motivira, da je ognjegasec v ne- bo seveda . pokazal iznenade varnosti, da v razburjenosti, ko gasi požar, lahko pogoltne umetne zobe. Pripetilo se to doslej še sicer ni, vendar previdnosti ni nikdar preveč, p.ravjijo. Nadaljnji predpisi zahtevajo, da mora biti kandidat velik najmanj pet čevljev, sedem inčev in največ šest čevljev, štiri inče. Telesna teža od 150 do 225 funtov in starost med 21 in 29 letom. -o-- ' predsednik še enkrat stari oce Fort Worth, Tex. — Predsednik Roosevelt je postal sedmič stari oče, ko se je v torek evečer rodil njegovemu sinu Elliottu sinček. Kakor se poroča, sta mati in otrok v ugodnem stanju. Zakonski par je prejel od predsednika, ki je točasno na počitniškem potovanju ob obrežju Maine, brzojavne čestitke. nje, nato pa mu ne bo kazalo drugega, kakor da se sramežljivo izrazi, da sprejme to križemjveta — Pariz, Francija. — Kakor govore poročila, je italijanska vojaška garnizija v' Addis Ababi že od šestega julija dalje odrezana od sveta, ko so Abesinci na več krajih raztrgali železniško progo, ceste pa so razjedene od deževja. — Bukarešta, Rumunija. — Časopisi objavljajo vesti, da je Cehoslovaška dala Rumuni-ji dvojno posojilo. Prvo, za osem milijonov dolarjev, je za oboroževanje, drugo, skoraj štiri milijone dolarjev, pa za graditev strategične železniške proge med obema državama. — Exeter, Anglija. — V tukajšnji kaznilnici se je v sredo izvršila smrtna obsodba z 'obešenjem nad neko Mrs. Charlotte Bryant, ki je bila ne sliši drugega kakor zabav Ijanje in udrihanje po Roose-veltu in New dealu. V tem duhu je odmeval govor Town-senda samega, nato Smitha, nji z družino soseda Franceta Lužarja. Pri njegovi sestri se je namreč svoj čas ženil neki Mengšan, a poroka se je razdrla in prišlo je cel0 do sitne voditelja pristašev pokojnega |pravde Belcjan je bil namreč senatorja Huey Longa, višek reke} Lužarjuj da je ženin pa se je v tem oziru dosegel, ko je v četrtek dopoldne nastopil pred zborovalci nepričakovano znani "radio priest," Father Coughlin. "Izdajalec" in "Double-crosser" so bili priimki, katere je imel Coughlin za Roose-velta, ko je v svojem govoru razvnel samega sebe in svoje njegove sestre navaden goljuf. Lužar je oklevetanemu to zaupal in pred sodiščem tudi nastopil kot priča. France Belcjan je. tožbo izgubil in moral plačati stroške. Od tedaj so si ,bili z Lužarjem v velikem sovraštvu in večkrat mu je tudi grozil, da bo z njim obračunal. jlavcu Antonu Debevcu ogenj uničil njegovostanovanje. V hiši so vsi spali, sosedje kosci, so že ob treh zjutraj opazili na strehi rdečega petelina in s0 Debevca zbudili. Komaj se je rešil s svojo družino. Ogenj je nastal po Debevčevi neprevidnosti. Nakosil je nekaj sena in istega spravil na podstrešje okrog dimnika, ker nima drugega prostora. Iz dimnika je bogve na kak način šinila iskra v seno in ga vnela. --o- Radi nameravanega ropa Pred mariborskim sodiščem se je zagovarjal 39 letni ključavničar Rudolf Jordan, ki je komaj odsedel precej dolgo kazen. Komaj je prišel na svobodo je zopet zasnoval načrt za izropanje mariborske zastavljalnice. Nekateri znanci, katere je nagovarjal da bi mu poslušalce do ekstazei člane ,peljal mimo Lužarjevega do-njegove vlade pa je obdeloval komunisti. pomagali, so ga naznanili. Ob-Včeraj se je Belcjan 'sojen je bil na leto in 3 mesece. čast. Zaupno pa se mora povedati, da bo imel tozadevni (spoznana krivim umora, iz- ma, pa se je za njim zakadil Lužarjev pes. Belcijan se je z ostro opazko obregnil ob psa, a domače dekletce, ki je stalo nred hišo. mu je zaklicalo od Napoved, da bo nastopil Coughlin, ni med zborovalci našla nobenega navdušenega odmeva. Enako je tudi prvi __ - — Jia.) IJ dOlyJ pil 11111 U . l_i) UUljam ; del njegovega _ govora padal |Ma]o nato je mladi * Belcijan rlail> vdova po p6štnem urad_ T JrC.a..m„ prišel "a travnik, da nakosijniku. - V Rečici ob Savinji sveže krme za kravo. Nedaleč je umrla Frančiška Tratnik. Smrtna kosa V celjski bolnici je umrl Vilmoš Uher, uradnik v mini-sterstvu v Budimpešti. — V daleč, naj psa pusti pri miru. Ljubljani je umrla Marija Se- govor ze prej spisan m pripravljen. Kak surprise! -o- s smešenjem preprečujejo nesreče Chicago, 111. — Zastopnik neke tukajšnje prevozne družbe s truki je na konferenci ehicaškega varnostnega sveta poročal o načinu, kako skuša njegova družba pripraviti voz vrsenega nad njenim možem. To je bila letos že druga ženska, ki je bila obešena v Angliji. -o- obsojena na smrt Chicago, 111. — Po 30 minut dolgem posvetovanju so porotniki v četrtek zvečer izrekli obsodbo nad morilko svojega moža, 46 letno Mrs. Mildred M. Bolton. . .Obsojena je na smrt na električ- bilo kaj klavarno. V tem delu je namreč Coiighlin obdelaval svoj priljubljeni predmet, denarno vprašanje. Bodisi, da od njega je na svojem travniku delal Lužar. Belciian mu je |stopil bliže in mu začel očitati. nike do pazljivosti, da pre- i prečijo nesreče. K0 ima kak nem stolu- Poslušalci so s plos- uslužbenec nezgodo s trukom, fotografirajo njega in poškodovani truk in to sliko javno razstavijo na vpogled vsem drugim uslužbencem. Dovtipi kanjem izrazili svoje odobravanje. poslušalci njegovih izvajanj da q nft ia niso .razumeli, bodisi, da niso bili vneti za stvar samo, posledica je bila, da se je že prav. Beseda je dala besedo na lepem je mladi France pla-sieaica je ona, u» - jc - y gt& sklepalo, da bo moral Cough- ^ ^ ^ ^ * lin oditi, ne da bi p opravil, ža, prpd pobesne]im , f namreč, da bi pridobil ko«- dokler ga ta ni- dohitel in gta vencijo za svojo> tre tj o rt ranko |se v„ovič spoprijela Med n,_ m njenega kandidata Lemke- m ja Coughlin je opazil grozečo ^ ^ ^ ^ polomijo m na prav,^ dem ago- ^ -e France ^ ški način se je spravi nato na reč- jih na . , ' drugi, lažje razumljivi pred- F JiU Gorelo je Pri posestniku Antonu Po-glajenu, Po domače Bancerlu v Gradiških Lazih je na nepojasnjen način izbruhnil v podstrešju novozgrajene hiše ogenj, ki je celotno podstrešje vpepelil. Zgorelo je tudi precej žita in mrve. -o- Nesreča pri Št. Jerneju Iz Št. Jerneja na Dolenjskem poročajo, da se je smrtno ponesrečil posestnik Fr. Franko iz Kratnega. Splezal ki ga more zadeti. Uspešna metoda je tudi, da se sporoči , . . . ~ mov- sedel na kolo in se od- met namreč na blatenje Roo- HaJ n& ]iubljansko ,]e na , mu na sevelta m njegove vlad Pn j Tako ^ ^'spolzki veji spodrsnilo, da je tem ni bilo treba apelirati na jč. popiga, vgQ d ^mahnil na tla in obležal na in smešenja, ki jih mora tak uslužbencovi ženi o nezgodi, uslužbenec preslišati od svojih ,da ta nato doma moža v roke tovarišev, je najhujša kazen, prime. razum poslušalcev marveč sa-.;dežurnim uradnik d mo na njih strasti - Se je policija občila nalog- koncev je bil, da -so mu v blazni navdušenosti obljubili, da bodo podpirali Lemkeia. la v toliko, da se mora obso- uspešna propaganda med jeklariji Chicago, 111. — Kakor se je V sredo izrazil pokrajinski načelnik Lewisovega odbora za unijonizacijo jeklarskih delavcev, izkazuje agitacija v tukajšnjem distriktu že lepo uspehe. V jeklarni v So. Chicago jih je doslej od 13,000 uslužbencev pristopilo k uniji že 3000. Vsi ti so bili prej v uniji, kontrolirani od družbe. se je zdaj napravilo konec, ko je na prošnjo tukajšnjih oblasti predsednik Roosevelt podpisal ukaz, da mora Saiet-ta takoj nazaj v federalno ječo, kjer ima odsedeti neodslu- KRALJ INŠPICIRA ŠOLO MORNARJEV ■lenec vrniti v Italijo. Pozneje 11111 Je bil zopet dovoljen podatek v Ameriko, a možakar J® Porabljal svoj čas za raketir- ženih 20 let. Obsojenec jo Vo in izsiljevanje. Temu Izdaj star 59 let. niško postajo v Mengeš in zaprosila za podrobnejše podatke. Slika celotnega dejanja, ki so jo sporočili iz Mengša, je bila brez primere strahotnejša od Francetove pripovedi. Franceta Lužarja so na travniku našli .mrtvega, vsega razmesarjenega. Mladi Belcijan je bil z vilami navalil nanj. in ko era je že enkrat zabodel v hrbet, se mu je Lužar iztrgal m zbežal. A pobesneli France ffa je dohitel in mu z vilami vnovič predrl hrbet. K0 se je Lužar zgrudil smrtn0 zadet, je pričel Belcijan divje udrihati Po njegovi glavi. Dva izmed udarcev sta bila j tako silna, da so možgani stopili iz lobanje, v celem pa mu je zadal ri smrtne, poškodbe. Angleški kralj Edvard (ki ga kaže puščica), ko je nedavno obiskal šolo mornariških kadetov v Portsmouth. Kralju je poslovanje mo rnarice znano, ker je sam služil v njej. mestu mrtev. Bil je invalid in je imel umetno spodnjo čeljust. Z voza je padla' Posestniča Julijana Jecl iz Korpule pri Šmarju, tako poročajo iz I'.tuja, ie padla pri nalaganju sena z voza in si pri padcu zlomila tilnik. Revežu zgorela bajta V Dolu pri Borovnici je de- Lepo število birmancev Birmo^aiijs in kanonična vizi-tacija v lavantinGlri škofiji se je zaključila z birmo v Zibiki v šmarški dekaniji. Skupno je prejelo zakrament sv. birme v celi škofiji letos 15.923 birmancev. Utonil Pri obiranju brusnic je vtonil v potoku komaj 17 mesečni Francek Piber iz Mahovcev v Apački kotlini. Medtem ko se je mati za trenutek odstranila, se je sinek preveč približal plitkemu potočku, kjer je utonil. rite AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota. 18. julija i936 frvt in najstarejši slovenski Ust v Ameriki. Ustanovljen teu JISI, ^ Ichaja v«ak dan raz un nedelj, pone-leJikov in dnevov po pruaiUh. Izdaja in tiskaj EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprav«; {849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnin«! 45.00 . 2.50 _ 1.50 Za celo leto Za pol leta _ £a četrt leta Za Chicago, Kanado La Evropo: Za celo leto_$6.00 Za pol leta _,__3.00 Za četrt leta__1.75 JPosamezna številka __________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amert«s« Established 1SB1. Issued daily, except Sunday, lion- day and the day after holidays. j Published byl EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office] 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription! For one year___ For half a year _ For three months _ __$5.00 _ 2.50 ._ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year___$6.00 For half a year___3.00 For three months__1-75 Single copy_____3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. __ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Sovjetska in evropska politika V ospx edju evropskih vprašanj je danes še vedno spor radi \besinije, kakor tudi večna napetost med Nemčijo in Francijo. Tako imajo vse vodilne evropske velesile radi medsebojnih sporov več ali manj vezane roke. Zato je tem važnejše vprašanje, kakšno je pri takšnem evropskem položaju gledišče sovjetske Rusije. Sovjeti kažejo zadnje mesece znake gotovih notranjih slabosti. Ruska komunistična stranka kaže v lanskem in letošnjem letu zmanjšanje svoje politične delavnosti. Opazovati je, da se Trockijevi pristaši znova gibljejo. Le-ti dobivajo pristašev tudi izven stranke, kar v precejšnji meri vznemirja oficijelno komunistično stranko. Zopet prihaja poročilo o novih velikih aretacijah. Tudi se naenkrat opaža, da so narodnosti, ki so pod sovjetsko diktaturo, zlasti od 1.1933, bile izredno zatirane, naenkrat deležne večje pažnje. Kozaki n. pr., ki so bili v množicah izdeset-kovani, preganjani in izgnani, ker jih je sovjetski režim ves čas smatral za oporo carizma —,so naenkrat bili deležni obširne pomilostitve. Enako se mileje postopa tudi s plemeni v Turkestanu. Sovjetski diplomati v Ženevi pripovedujejo, da je Moskva voljna dati celo Georgijcem narodnostno samoupravo. Morda hočejo Sovjeti s to potezo nasuti evropskim demokracijam le peska v oči. Vendar pa je značilno, da so sami pričeli zopet govoriti o Georgiji, kateri so pred desetletjem na tako krvav in brezobziren način uničili državno samostojnost. Videz je, kakor da se teženje, približati se narodom, ne ustavlja niti pred Ukrajinci. V Moskvi je bil nedavno prirejen "ukrajinski teyden" in ko so množice prebivalstva v Odesi po cestah manifestirale z ukrajinskimi narodnimi zastavami, jih Sovjeti radi tega niso poklicali na odgovor. Vse to so znaki, ki kažejo na to, da morajo Sovjeti na notranji fronti popuščati. V zunanji politiki je očividno teženje Sovjetov, da čimbolj razširijo svoj vpliv s pomočjo komunistične stranke. Moskva je bila tista, ki je iznašla in vrgla, v svet besedo o "skupni fronti", ki se je potem mestoma razvila V "ljudsko fronto", v katero je po nekaterih državah bilo mogoče združiti vse levičarske elemente, seveda pod komunističnim vodstvom. V veliki mednarodni politiki pa se Moskva drži smernice, ki ji jo je dal Kaganovič 1.1934: "Varnost sovjetske Rusije je treba osnovati na prepirih in sporih med evropskimi državami". Zunanji komisar Litvinov z izredno ži-lavostjo ta cilj zasleduje. Neprestano se trudi, da prepreči sleherno zbližanje med Berlinom in Parizom. V afriški vojni je Litvinov zavzemal ves čas najbolj skrajno stališče. Bil je bolj vnet za kazenske sankcije proti Italiji, kakor Angleži sami. Odločno je nasprotoval vsakemu popuščanju napram Italiji. Z veliko spretnostjo je podpiral vse, kar naj bi dovedlo do vojske na Sredozemskem morju in njegovih, obalnih državah. Toda istočasno so komunistični agenti hujskali kolonijalne narode na upor proti francoski in angleški nadoblasti. Sovjeti se sploh prikazujejo kot zaščitnik in odrešenik vseh zatiranih narodov sveta. S pomočjo levičarskih strank so znali v veliki meri vplivati na domačo politiko na Angleškem in v Franciji. .Toda vse to boljševikov niti malo ni oviralo, da ne bi ves čas kljub sankcijam pridno trgovali s svojim petrolejem in ga dova-žali Italiji . .. Toda Italija ie proti vsemu pričakovan ju uspela v Abe-siniji. Vendar je sovjetska diplomacija mnogo preveč okretna, da bi radi tega prišla v zadrego. Polom sankci j je v resnici huda polomija sovjetske politike. Toda litvinov je spretno znal ostati v ozadju in je naenkrat pokazal na Anglijo kot tisto, ki je hotela v prvi vrsti sankcionistič-nq, politiko in ki naj sed^ j tudi izključno sama nosi vse neljube posledice. Nekaj.'tednov že vidimo, kako Litvinov zopet neženirano ljub*itt£kuje z Italijo in'jo podpira proti Angliji. Iz kakšnih nagibov? Predvsem iz kolonijalnih vzrokov. Sovjeti računajo, da bo niogoče boljševizirati Evropo, najležje na ta način, da ohrome njeno industrijo in s tem spravijo ob kruh mi- lijone evropskega delavstva. Najležje pa je uničiti evropsko industrijo s tem, da se ji vzamejo prekomorski trgi, predvsem izvoz v kolonije. Z izgubo kolonij bi se življenjske razmere v Evropi tudi izdatno poslabšale, nastopilo bi splošno osiromašenje in tako ugodne razmere za komunistično revolucijo. Zato je danes Moskva velika prijateljica in zaveznica kolonijalnih nacionalizmov, ki jih hujska proti Evropi. Danes se n. pr. najbolj zanima za arabski nacionalizem. Dokumenti, ki so jih našli pri mednarodnem komunističnem agentu Bartelu v decembru, so pokazali, da Sovjeti že dolgo hujskajo v arabskih kolonijah, ki so pod Anglijo in Francijo, na upor. V Palestini trenutno podpirajo Sovjeti Arabce proti Judom in njihovo doselje-vanje slikajo kot vdor tujega kapitalizma v deželo. Seveda je Moskvi prav malo mar dobrobit Arabcev in ji tudi ni za vsearabsko gibanje. Hoče se le poslužiti tega gibanja, da oslabi glavne kolonijalne velike sile in da s tem zadene svojega najbolj nevarnega in najbolj resničnega nasprotnika, Veliko Britanijo. V tej točki pa se italijanski fašizem in moskovski komunizem popolnoma strinjata. Kakor vidimo, so Sovjeti vsak čas pripravljeni, da me-, njajo sovražnika, fronte in orožje. So prav tako sovražniki fašizma, kakor demokracije. Napadajo enega in drugega, samo da delajo večjo zmedo med evropskimi državami. Le koliko časa bo Evropa igrača moskovskih intrig? ŠE O RAZSTAVI V CLEVELANDU Cleveland, O. Danes zopet par vrstic iz Cle-velanda. Tako sem bil obljubil in treba jo obljubo držati, da ne boste rekli "figa mož", kaj ne? — No, kakor sem vam že zadnjič povedal, se zelo zanimamo za razstavo, na kateri pridemo v poštev tudi narodi kot taki. Danes bom s tem nadaljeval in sicer iz več vzrokov, tudi iz tega, ker smo m1' upoštevali vašo razstavo tam na osrednjem zapadli, v Chicagi in tako upamo, da boste tudi vi v osrednjem zapadu in drugod upoštevali našo razstavo v Clevelandu. Saj'je Cle-veand za vso javnost prava "Slovenska Bela Ljubljana". Tako je tudi napisano na razstavi, kjer tiseče in tisoče ljudi bere naše slovensko ime. Na vsak način pričakujemo obilnega odziva iz vs-mi krajev naše nove domovine Amerike, da pridete pogledat cle-.veiandsko razstavo, ki je v mnogih ozirih boljša od same bivše chieašk°. zlasti v tem, ker ima povbne impozantne stvari katere se tičejo bolj narodov, medtem, ko je na razstavi v Chicagi, igrala bolj glavno vlogo le ame-riši a industrija. Naj \'si čitatelji vedo, da je Cleveland, edino mesto v Ameriki, kjer so narodnosti zastopane v tako /elikem obsegu. y Clevelandu .in nad 74 odstotkov tuje-zemcev, ki so dospeli iz Evrope, ali pa so sinovi teh priseljencev. Rudi te.a A.ncrikance. Vse to je bilo prav gotovo znano vodstvu te razstave da je v ta namen pripravilo v?< m narodom poseben de) razstavo. Ker so narodi pri- speli sem i/ vseh delov v Evropi, se vidijo na razstavi njihova mesta in uMce prav taki, kot jih je dotieen nai'od imel v starem kraju in jim je bil navajen. V teh ulicah i.iajo narodi svoje prodajalne. m /ostilne, po njih se sprehajajo prav t^tko, kot se to goai v njihovih mestih v Evropi. Vidimo, da so tam oblečeni v svoja narpdna oblačila, imajo svojo giasbo in se ravnajo v vsem ijopolnoma tako. kot njihovi bratje v Evropi. — Vodstvo je koncem razstave določilo prostor v ta namen. Ulice so ozke in na hišah ter na vogalih ulic so pra ' take svetilke, kot so v demačii: gostih Evrope. Trgovine so Kar ob cesti, pred nosom potnika, da se kar obsmukate ob nje. ko greste mimo. Tukaj vidite ra me importirane stvari iz domovine Slovaška katoliška jednota fV?hi, Poljaki, Ogri, Rusi, Ukrajini i, itd. Vsi narodi so predsta .!jTr.i, največ po posameznih osebah iz svojega naroda Nekateri so pa tudi v skupinah najeli svoje prostore, kakor sme, mi na;eli svojo gostilno z imenom "Ljubljana" v Jugoslovanski ulici, kjer so poleg naše še par hrvatskih in ena srbska, da je tako Jugoslavija dobro zastopana. Ilakor ima vsaka taka novost dobre tudi manj vredne strani, lak: -;e tudi z našo razstavo. Sicer- hi rvslim o slabih, kajti več vidim "seeno dobrega in pouličnega, ce izvzamemo oni del, kjer .je nek.ij tudi za take, ki za tem drve, namreč radovednost mladine m nekaterih lahkovernih ljudi. Lrugače je pa razstava 90% pcpolnoma v soglasju izobraževa"t>oga dela in koristi, /a mesto r'!eveland je pa ta razstava naravnost dobrota, ker bo razsta > o obiskalo tisoče in tisoče ljudi cd vseh krajev Amerike. Razstava vebuje krasne vrtove, ki so narejeni na prostoru,, ki je bil po[.n j samo za smetišče in navlako. Pazstava je dala narodom lepo priliko da se pokažejo in da ie tako zopet ožive v spominu na rojstno domovino in njene običaje. Za nas Hlovence je razstava prišla prav dobro. Imamo mnogo skupin, ki nastopajo in ki so prava izjema v nasprotstvu z drugimi. Eno od teh skupin je vodstvo ra?stave že pohvalno sprejelo da bo redno nastopala na razstavi in sicer trikrat na teden, proti plačilu. To so naši tukaj rojeni fantje in dekleta, fare sv. \ ida, ki so se navadili naših starih narodnih plesov, kakor smo jih bili navajeni doma po naših slovenskih vaseh, na ohcetih in drugače. Omenjeni fantje in dekleta so na povabilo nastopili trikrat poprej. Ko je vodstvo razstave sprevidelo, da so naši fantje in dekleta s svojim umetnim starim plesom, u-kanjem in veselim nastopom vselej privabili k odru največ Iju-|di i/, da so Mudje to skupino najbolj odobravali, je vodstvo pohvalno naprosilo, naj prihajajo redno po trikrat na teden in sicer za plačalo v primerni nagradi. — S tern je za ime našega slovanskega naroda veliko pridobljenega, ker tisoči in tisoči slišijo naše ime in povprašujejo po njih kdo in odkod da so. Res-Inica je pa ta, da so ti ki nastopajo, prav kakor nalašč zbrani in prav dobro naučeni. Že več I let nastopajo in se sedaj lahko !štejejo med umetnike in za take jih tudi drugi pripoznajo. Zanimivo je to, da drugi, dasi še'taki umetniki, pri nastopu na odru ne potegnejo za seboj ljudstva. Ko pa pridejo naši z našo doma-',čo harmoniko in poleg tega še veselo zauknjo in zapojo prav kakor doma, takrat potegnejo vse za seboj. Iz vseh ulic hite ljudje k odru in poslušajo, gledajo ter odobravajo. Tako . igra naša 'nermenika na razstavi največjo vlogo v razvedrilo ljudem in to v resnici, ker ljudje hočejo in skjro zahtevajo vesele in ko-rajžne skupine, da navdušujejo one, ki hodijo okolu po razstavi. — Med tem so pozvane še druge skupine, kot so častna straža naše domače organizacije SDZ., ki znajo umetno tekmovati v ta-kozvanem "Drells Team", potem so še godbe, orkestri in pevska društva. Noben narod nima to--liko skupin, kot jih imajo Slovenci, la z njimi lahko nastopajo. Že zaradi tega velja, da je v tem razstava prišla s takimi zabavami v dobro ime. S tem pa, da je vodstvo razstave priznalo naše in jih najelo da redno na-stopajc, jo veliko pridobljenega za ime našega slovenskega naroda. — Rojaki, ki ste namenjeni da kam potujete na počitnice, pridite v Cleveland, v to veliko Belo Ljubljano. Radi vam bomo za nekf.j dni poiskali stanovanje pri naših ljudeh, vi boste pa na razstavi uživali pravo domače gostoljubje, kjer vam bodo kel-narce v narodnih nošah v domači gostilni postregle z domačimi jedrni, kot so vampi, gulaš, jetr-ca, telečja pratica, itd. — Oglasite se v osrčju slovenske naselbine pri tajniku J. G. K. Jos. Grdini na 6121 St. Clair a ve. i kjer dobite še več informacij. A. Grdina. za publ. od. ŠE NEKAJ Z NOVE MAŠE V INDIANAPOLISU Indianapolis, Ind. Doižno^t mi je, da se kot mati novoirašnika Rev. R. Urajnarja, OMC. oglasim in se obenem iskreno zahvaljujem rojakom in rojakinjam v Indianapolisu za izkazano iskreno prijaznost, pomoč in sploh vsem za vse kar ste pripomogli, da je bila slovesnost nove maše mojega sina v resnici tako lepa. — Iskrena ^ zahvala mali nevestici L. Zore ter malemu ženinu Fr. Turk, kakor tudi dvema tovarišicama Rosemary Lambert in Clara Mary Shelly, pa tudi tovarišu Fr. Repšetu in vsem drugim, katerih imena mi niso znana. Hvala staršem teh deklic in fantkov, ki so jih tako lepo pripravili in poslali, da so spremili novomašnika pred oltar, kar je napravilo zelo lep utis na vse navzoče. Nadalje prisrčna zahvala kuharicam ki so pripravile talco okusna jedila, ki so: Mrs. Julia Medvešček, Mrs. Mary Hvalica, Mrs. Ana Pra-protnik, Mrs. Rose Luzar, in Mrs. Rose Radkovič. Hvala pridnim dekletom, ki so stregle in se sukale teko urno okolu pri mizah in nosih jedi. Srčna hvala Mr. Franku Velikanu, ki je tako lepo' okrasil prostor in vse lepo pripravil, poleg tega se pa še celi popoldne na dan nove sv. maše urno sukal in pridno donašal na mizo pijače s katero je gostom gasil žejo. Prav iskrena hvala vsem, kateri ste se odzvali in prišli na našo prireditev ter nas s svojo prijaznostjo razveselili. V imenu sina-novomašnika se prisrčno zahvalimo vsem prijateljem in prijateljicam za lepe darove. Naj vam Vsemogočni obilo poplača vse. Hvala vsem dru-štvam, katera so se korporativno udeležila prve sv. maše. Posebna hvala dr. sv. Alojzija št. 52, KSKJ, katerega član je tudi no-vomašnik. Predsednik imenovanega društva mu je napravil le nagovor in v imenu društva poklonil darilo. Hvala za nagovor tudi Jakobu Stergarju. Enako hvala vsem udeležencem in darovalcem. Prisrčna hvala tudi milwau-škim in westalliškim Slovencem, kateri so se v tako lepem številu udeležili ponovitve nove maše našega sina Rev. Ralpha, katero je daroval dne 21. junija v cerkvi Marije Pomočnice v West Allisu, v kateri je prejel zakrament sv. krsta. Redka taka slav-nost. Prisrčna hvala Rev. Victor-ju Rogulju, OMC., za tako lepo v srce sego.jočo pridigo v slovenskem jeziku. Ker nam v Indianapolisu ni bila dovoljena slovenska pridiga, se nas je pa nad 70 ljudi podalo na ponovitev nove maše v West Allis. Hvala vsem v državi Wisconsin za gostoljubnost in za darove. Bog plačaj. — S pozdravom. Mr. in Mrs. Urajnar Li st "Am. Slovenec" je lastnina katoHiekih Slovencev v Ameriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod pira katoliške Slovence v Ameriki. zdravstvo NEKAJ O POTENJU Potenje je večkrat zelo nadležno in neprijetno, igra pa važno vlogo v človeškem organizmu. Navadno se pojavlja v toplih poletnih dnevih ali pa pri večjem fizičnem naporu. Tudi sicer stalno izhlapeva iz človeškega telesa gotova množina vode, katero večkrat niti ne zaznamo. V poletju pa ima človeško telo mnogo večje količine vode, ki pa ne morejo zaradi svoje množine neopaže-no iz telesa in se torej pojavljajo na površini kože v obliki enojnih kapljic. Znanstveno je dokazeno. da izpari iz našega telesa v teku 24 ur 650 gramov znoja. Ne'sestoji pa ta znoj iz vode, ampak ima tudi mnogo mineralnih soli, predvsem kuhinjsko sol. Zato ima znoj tur di slan okus. Razen tega vsebuje znoj tudi druge materije, ki nastajajo zaradi preosnove človeške prehrane. Te materije so zelo kvarne človeškemu telesu in se morajo čim prej odstranSti iz njega. N. pr.: sečna kislina (!.) Na ta način opravlja torej znoj zelo važno funkcijo v človeškem telesu. Odvaja vse naštete škodljivce. Znojenje tudi regulira toploto v človeškem organizmu. Vsak večji napor namreč poveča telesno toploto. Poveča Pa jo tudi poletna vročina. Takoj se pojavi znoj, ki jo zregu-lira. Porabi se namreč ona količina toplote, ki 'je odveč, za izhlapevanje znoja. Lahko Pa se tudi pripeti človeku, ki se ob vročini preveč poti, da "ozebe." Odda inamreč kljub vročini preveč svoje lastne telesne toplote. Najlaže seveda nastopi ta prehlad. če pot predolgo ostane na površini kože in je tudi telesno perilo prepojeno z njirp. Priporočamo torej onim, ki trpi zaradi preobilega pojenj* cez poletje, da pazijo na svojo obleko, in se razumno odeva.jo. Platnene obleke in specielno platneno perilo naj opuste. Najboljša tkanina, ki pride za nje v poštev, je lahka volna. Lahka volnena tkanina je namreč v stanju, da absorbira ves znoj in tako zaščiti telo pred prehladom. Dasiravno je znojenje normalno in zelo koristn0 človeškemu organizmu lahko postane, če nastopi v preveliki množini, velika nadloga. Temu vsaj nekoliko odpomorerr.o s tem, -da zauživamo v poletnem času čim manj tekočin. Posebno se je treba izogibati zauživanja vode- in alkohola. | Naj bol j a poletna pijača .ie |Oiia, ki je pripravljena iz sad-jiiih sokov. Limonada jo zelo 'priljubljena in priporočljiva, listo funkcijo ima tudi mineralna voda. Čez poletje moramo torej pred vsem strogo paziti na čf-stoto kože. Najbolje jo osnaži-mo •/. dobrim milom ali pa s kisom, katerega dodamo mlačni vodi. ŠIRITE AMER. SLOVENCA C/") -5 C3 t*Ž!Ž »•»H O O ^ • »M O r; C »m > t '.m u > O r/5 C« ■9* o r- «2 o rt rt m £ o> > S i-JI O rt rt tt »F« M S C f ?> cr. .S T3 O ° O J be ^ u C» TARZAN IN OGNJENI BOGOVI (73) (Metropolitan Newspaper Servicbj Napisal: Edgar Rice Burroughs Ko jo bil enkrat Tarzan na tleh, je trajalo komaj nekaj trenutkov in ic je bilo pri njem najmanj dvanajst Arabcev, ki so ga obstopili in na vse prete-ge vriskali od veselja nad srečo, k: jim jc tako sluča;.io padla v roke. Boris Garetto je samega veselja kričal in skakal okoli njih ter jih navduševal. "Sedaj je pa orjak v naših rokah in izročen naši milosti in nemilosti," je vpil Garetto. — Visoko zgoraj v skalovju je pa Tommy Welsh slišal divji krik in ga takoj prepoznal za Tarzano-vega, kateri je tako skrivnostno izginil. Takoi je prijel v roke svojo malo strojnico in pohitel da vidi kaj je. Ko je Tommy Welsh prišel do kraja od koder se je razločno videlo v Boris Garettovo naselje, je takoj zamrm-ral sam s seboj. "Ti divjaki so ga zares dobili v rol.-. Vendar, kljub temu je junak, da mu ga ni para. Tukaj bo pač najbolj, da mu pomagam, kolikor morem." In dvignil je svojo strojnico za strel. Pritisnil je na vzmet in začelo je pokati kot za stavo. Čudno so odmevali streli v tej tihi kotlini. Arabci, kakor tudi Boris Garetto so se videč novo nevarnost poskrili in Tarzan je kmalu uvidel, da so razun enega vsi odšli. Ta je pa dvignil puškino kopito nad njim, ko se je pripravljal da vstane. Sobota. 18. julija 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8. FEDERALNI PRISPEVKI ZA STAROSTNE POKOJNINE V 32 DRŽAVAH Do sredi maja je Federal Social Security Board odobril sta-rostno-pokojninske zakone 32 držav kot odgovarjajoče pogojem, pod katerimi federalna vlada more prispevati svoj delež dotičnim državam. Ta čas skoraj 529,000 oseb v starosti 65 let ali več dobiva pokojnine, polovica katerih prihaja iz federalnega sklada. Znesek pokojnine se Jako razlikuje po državah — od najnižjega zneska $3.50 v državi Mississippi do najvišjega $30 v državi Utah in District of Columbia. Povprečna mesečna pokojnina v državi Ohio znaša $15, v Michiganu $16, v državah New Hampshire, North Dakota, Texas, Washington in Wisconsin: $20 in v državah Maine, Maine, Massachusetts in Oregon po $25. Newyorski zakon stopi v veljavo dne 1. oktobra Novi starostno-varstveni zakon, ki je bil nedavno odobren od legislature države New York, zniža starostno mejo od 70 na 65 let, in tako je tudi država New York postala vpravičena do federalnega prispevka za starostne pokojnine. Po tem zakonu, ki stopi v veljavo dne 1. okt., more vsakdo, moški ali ženska, ki potrebuje pomoč, zaprositi za pokojnino že mesec dni poprej, predno doseže starost 65 let, tako da more dobiti svoje prvo plačilo ob 65. rojstnem dnevu. Tudi pogoji glede bivanja v državi so bili znatno spremenje-" ni. Poprej se je zahtevalo, da prosilec za starostno pokojnino je moral prej živeti vsaj deset let v državi in od teh zadnje leto dni v County, kjer vlaga prošnjo. Sedaj zadostuje, da je živel v državi pet let izmed zadnjih devetih let. Pač pa mora dokazati, da je zadnje leto pred vložitvijo prošnje živel v državi New York. Le oni postarni ljudje, ki nimajo otrok ali sorodnikov, kateri bi mogli prispevati k njihovemu vzdrževanju, so vpravičeni do pokojnine. Povprečna plačila za postarae ljudi v mestu New York znašajo po $28.16 na mesec. V izrednih slučajih, kjer prihajajo v poštev stroški za zdravniško lečenje in drugi posebni stroški, morejo biti plačila še višja. Federalni prispevki pa po Sociai Security Act ne morejo presegati po $15 za osebo. Ako torej kdo dobiva večjo pokojnino kot $30, mora država povrh federalnih $15 in svojega lastnega prispevka $15 nadodati preostanek iz svojih lastnih skladov. Ako razni prosilci živijo skupaj, kot v slučaju moža in žene ali sestre in brata, morejo vložiti prošnjo posebej in dobivali bodo skupen ček za svoje skupne potrebe ali pa, ako želijo, morejo dobivati vsaj svoj ček posebej. Na tak način more dvojica oseb skupaj živečih dobivati od države povprečno približno po 58 na mesec. Znesek je različen po najemnini, ki jo morata plačevati, ali ni nikdar manj kot $45 na mesec. Novi prosilci, ki 1. oktobra dosežejo starost 65 let, lahko začnejo vlagali svoje prošnje v mesecu avgtjpiu. Prosilci iz vseh petih mestiiih predelov naj se podajo osebno na Department of Public Welfare, Old Age Secu-riti Division, 20 East 21st St., New York City. FLIS. NAČRT ZA POLET V EVROPO Izrezke na to mast in peteršilj 'in zalij z eno zajemalko juhe boj; 2. kadar se opečemo, i ali vode, na kar deni V peči- žimo na opeklino tisto Aeroplan "Flying Wing", v katerem nameravata letalca Clyde Pangborn in Monte Mason, ki ju kaže vdelana slika na levi, preleteti z razstave v Dallas, Tex., preko Atlantika v Pariz in nazaj. Polet se ima pričeti to soboto, ako se ne bo zadnji trenotek načrt predrugačil. i co. Ko je meso mehko pečeno, 'postavi štedilnik, posuj Jžličico moke in jo mešaje za-rumeni ter prilij še osminko litra kisle smetane. Ko prevre-je jed gotova. Paradižnikova mezara. Oprane paradižnike pretrgaj na polovico, jih naloži v kozo, po-krij in kuhaj toliko časa, da dajo iz sebe mokroto. To vodo odlij, paradižnike pa pretlači skozi sito. Nato jih stresi v kozo, jih dobro osoli in počasi kuhaj, večkrat mešaj, in sicer toliko časa, da se mezga zgosti. Ohlajeno mezgo zlij v majhne kozarce z ozkim grlom, v vsak napolnjen kozarec pa na vrhu zalij za prst visoko z oljem ali pa z raztopljenim lojem. Naposled zaveži kozarce z pergamentnim papirjem in jih postavi na hladen, suh prostor. varuh. Da pogasiš požar, vržeš I križ čezenj. In vsakega novega in "za kruh" delamo, skrbimo in polo-tenko trikrat blagoslovljeni kruh v gosta sprejmimo s kruhom in ogenj. Tudi tedaj, ko grozi toča ali neurje, lahko obrnemo veter nazaj in odpodimo hudo uro, če postavimo krušnico pred vrata, damo kruh vanjo, ki ga v obliki križa razrežemo in pustimo nož notri. V tisto smer, kamor je nož obrnjen, se bo obrnila nevihta. Točo uženeš tudi, če dve štruci kruha križema položiš na pot ali če daš krušno košarico ven. Ce daš tri krušne drobtine v denarnico, ti ne bo nihče mogel ukrasti denarja. Vzemi tri drobtine krušne skorje, tri ščepce soli in tri delčke masti in to drži nad ognjem in govori zarotilne besede, pa boš ugnal vse tatove in 'hudodelce. . Ce želiš zvedeti, kakšno bo vreme drugo leto, zasadi na Silvestrov večer nož v nov kruh. soljo, kar je pristno slovanska in slovenska navada. "S kruhom se krega" pri nas, kdor zavrže dobro službo ali zapravlja denar se borimo, ko se zlasti dandanašnji vojskujemo s svetovno krizo in čakamo, kdaj bo spet res, da "kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja". belo košico k i je v jajcu med lupina in beljakom; 3. kadar srtio hripavi, stepe-mo beljak s sladkorjem in počasi srebamo po več žlicah te zmesi. Najbolje je, če ponovimo to vsako uro. Po bolezni oslabeli ljudje naj ubijejo jajce v kozarec vina in to izpijejo. To da moč in napravi dober tek. Na splošno je priporočljivo, da slabotni ljudje večkrat pijo vina s sirovim jajcem. -o—— PAR ZDRAVNIŠKIH Bolniki v vročici so vedno hudo žejni, toda vode jim smemo dajati le v majhnih količinah. Dobro je, če damo v to vodo nekoliko malinovega ali citronovega soka. Ustnice in jezik teh bolnikov ovlažimo s čisto mokro cunjo, čim se posušijo. Najvažnejši sestavini želodčnega soka sta pepsin in solna kislina. Pepsin ima to last- za naše gospodinje KAKO NEGUJ LASE škodo na laseh. Barva Najboljše in! gotovo neškod-'namreč ne zavisi le od daj nam danes naš vsakdanji kruh! ljivo sredstvo proti prhljaju je jajčni rumenjak. Treba ga je najprej dobro premešati in potem nadrgniti z njim la-sišče, potem pa glavo izprati s toplo vodo. S tem postanejo lasje mehki, koža n'a glavi čista in prhljaj izgine popolnoma. To sredstvo je preizkušeno dobro. Pri suhih in pustih laseh po- Koliko ljudem je ta prošnja očenaša naj razumi j ivejša, najpomembnejša, najiskrenejša. — Kot prispodoba za vso prehrano in vse potrebe ima seveda v mišljenju narodov velikanski pomen in prav nič se nam ni treba sklicevati na razna "krušna pisma" in "krušne razsodbe" srednjega veka ali na izražanje ljudstva, da "študira za kruh", da razumemo veličino prošnje v oče-našu. Saj pravijo ljudje: "Kruh in nebesa" sta najpotrebnejši stvari: ali "z vodo in kruhom vse premagaš" ali: "Daj nam Bog kruha in soli, pa smo rešeni vseh skrbi!" Kav pa je izvor vsega ljudskega mišljenja in občutenja, česar se oklepa vse upanje, hrepenenje in kar vsebuje vsa bojazen narodov, to je tudi zmeraj prepleteno s praznoverjem. A vprav kruh je sijajen dokaz za to, da praznoverje ne'vsebuje zmeraj kaj strahotnega, groznega in demonskega, marveč, da ima tudi mnogo ljubeznivih in radostnih potez. Kako pa naj bi tudi izviralo iz "nebeškega daru" iz "ljubega kruhka" kaj drugega, ko prijazne misli, globoka hvaležnost, plemenito sočutje, božji strah in veselo zaupanje? Kruha in soli ni na razkošnih pojedinah, ki jih slavijo satan in čarovnice na Kleku. Predvsem rodi kruh spet kruh. Na svatbi mora nevesta, preden 2&čne jesti, vzeti košček kruha z rnize in ga za zmeraj shraniti, da ne bo nikoli stradeža v hiši. * svoj novi dom mora prinesti kos kruha, pa ji ne bo nikoli ^manjkalo živeža. Novorojenčku dajo košček kruhka v usta ali ga položijo pod zibelko, da °trok ne bo nikoli stradal in zato Tla-i botri dajo košček kruha otročku. Ce se kdo vseli v novo hišo novo stanovanje, nesejo notri "ajproj kruh: tako bo zmeraj clov°lj vsakdanjega kruha. I Ta misel, da iz kruha izvira • spet kruh, se pa koj posploši, da pomeni kruh splošno: blagoslov, srečo, dober itspeh. Kdor ima rad krušno skorjo in kdor na vseh treh svetih večerih načne nov kruh, ga' nikoli ne zapusti sreča. Kdor zaužije dosti plesni-vega kruha, dočaka visoko starost. Nevesti skrivši vtaknejo kruh in sol v čevlje, kar ji prinese blagoslova in če sejejo žito, tedaj naj bo v vogalu sevnice zavit k,ruh in denar, pa bo žetev obrodila. Kruh, ki ga blagoslovijo na dan sv. Antona (17. jan.), prinaša lanenemu polju bogato letino. Če hočeš, da bo presno maslo dobro, vrzi v pinjo tri drobtinice kruha. Psi in druge živali uspevajo, če si jih prirediš s kruhom in so ti tudi zveste. Ta blagodejna moč kruha se izraža tudi tako, da prinaša varstvo in pomoč zoper razne skušnjave, nakane in nezgode. Seveda — najprej zoper čarovnice in slične pošasti. Otroku dajo kruha in soli v plenice, v zibel, v 6blekico, da ga ne zadenejo uroki, hudi pogledi. In sleherni človek je zavarovan zoper čarovnice, če ima kruh in sol pri sebi li košček skorjice v ustih. V posteljo novoporočencev denejo tri drobtinice kruha in tri koščke oglja, da hudobni ljudje ne bodo mogli škodovati zakoncema. Ponekod dajo živini, ko gre prvikrat na pašo, skorjo kruha, da je čarovnice ne začarajo. A če je kaka Čarovnica v sobi, je treba kruh položiti na mizo, pa ne more uiti ven. Če se je spremenila čarovnica v kako žival, paj človek s krušnimi zvaljki strelja vanjo in kar nenadoma se bo prikazala v človeški podobi. K tem demonskim sovražnikom človeka se pridruži uničujoči element ognja, oblast hude ,ure in hudobni tat. Tudi zoper te tri strahote je kruh najboljši , „ , v , , ,. ;maga, ce drgnemo lasisce z va- Ce postane noz vlažen, bo dosti !„■•„„ , ,. .. „ , J , ' zelmom, ali tudi z oljern. Prh- moce; če ostane suh, bo pa vse „ljr • , . , . , . ijaj, ako ni samo prah, je ko- leto suho vreme. v. ^ Kruh pa pomaga tudi spričo ' zlih vplivov sončnega mrka, ali zcrer rano s strelom, zoper blaznosti in sploh je dober za razne bolezni — ljudi in živali. Mrzlico preženeš, če tečeš trikrat okoli mize in držiš pri tem v roki kos kruha, vreteno in štreno lanu. S tem bo prešla mrzlica, ki je v vodi. Ali pa zaviješ kruh in sol, zmoliš tri očenaše in vržeš to za hrbtom v tekočo vodo. Tudi ple-sniv kruh prežene mrzlico in še bolečine v trebuhu. Kačjega strupa se ubraniš, če na veliki četrtek zjutraj poješ kos kruha z medom. Tudi to pravijo: Če kak otrok he more začeti govoriti, naj je beraški kruh. V tesni zvezi je kruh z zobmi, ki so pač predvsem za to, da pre-narejajo vsakdanjo hrano. Če da nevesta tri koščke kruha pod poročno posteljo, bodo imeli otroci dobre zobe. In zobje te ne bode boleli, če ješ kruh, ki ga je že miška obglodala. Kadar je krava prvikrat breja, naj požre hlebec kruha, ki je vanj zapečen netopir, pa bo" tele rejeno in tudi mleko bo dobro. Če ima konj koliko, se ga je treba trikrat dotakniti z loparjem za posajanje kruha. In še eno bolezen pozdravi kruh: domotožje. Kdor se odpravi v tujino, vzame kos domačega kruha s seboj, pa se mu ne bo tožilo po domu. Tudi dekla, ki gre v službo, naj vzame domačega kruha s seboj in celo prašiču, ki ga prodaš, daj malo kruha s seboj, da se mu ne bo stoži-lo po domačem koritu. Vsa ta velika ljubezen in vse spoštovanje in vsa previdnost, ki z njimi ljudstvo ravna s kruhom, je brez dvoma v zvezi z dejstvom, da je kruh po besedah sv, Pisma o zadnji večerji, simbol posvetnega Telesa Kristusovega Ta zveza se najbolj izraža v "veri", da ne smeš v kruh zasaditi noža. Če to storiš, prebodeš Telo Jezusovo in kdor si odreže kruha na drugi strani štruce, ko je na eni že načeta, odreže s tem tudi peto Bogu. In ko načnemo nov hlebec kruha, napravimo žica, Ki se zaradi- suhote iri puščobe, t. j. zaradi pomanjkanja maščobe odluči, mlada kožica pod njo pa srbi potem. Z dovajanjem maščobe omilimo krhkost kože ter preprečimo odluščitev in seveda tudi srbečico. Zelo dobro učinkuje tudi drgnenje lasišča z zmesjo % čilega petroleja in % vinskega cveta. Da lasje obdrže svoj sijaj in enotno barvo, jih je treba vsako jutro in vsak večer dobro čo skrtačiti. To daje lasem lep prečesati in z ne pretrdo krta-rijaj in pospešuje rast. Priporočajo tudi mesečno ob mlaju porezati vršičke las. Rast las tudi pospešuje rednjo umivanje glave v vodi, v kateri kuhaš koprivne korenine. Varuj Pa se raznovrstnih na čuden način hvaljenih sredstev za rast las. posebno pa za barvanje istih. Prej ali slej utrpiš denarne pošiljatve odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za $ 2.55............ 100 Din Za $ 4.95............ 200 Din Za $ 7.20............ 300 Din Za $ 9.55............ 400 Din Za $11.65............ 500 Din Za $22.90............1000 Din Lire: Za $ 4.65................ 50 lir Za $ 9.Q0................100 lir Za $43.00................500 lir Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite—$ 5.75 Za $10.00 pošljite....$10.85 Za $15.00 pošljite....$16.00 Za $25.00 pošljite....$26.10 Za $40.00 pošljite____$41.25 Za $50.00 pošljite....$51.50 Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JEP.ICH (V pisarni Ani. Slovenca) 1849 West Cerraak Road, CHICAGO, ILL. las zunanjih sredstev, ampak v prvi vrsti od organskih sestavin' v koži, kjer imajo lase svoje korenine. Kakor pa na človeškem telesu lahko oboli vsak del, tako tudi lahko lasišče z lasnimi koreninicami vred. Do-gnano je, da barvna telesca v koži, ki dajejo lasem barvo, zamrjo in ne proizvajajo več barve za lase. Barva las obledi in postane mrka: lasje, osive. Da se t0 ne zgodi predčasno, je treba lafišče pravilno negovati. Prva zahteva je snaga; takoj nato pa negovanje z omenjenimi naravnimi sredstvi, ki so tem boljša in uspešnejša. čim preprostejša so. Telečja pečenka s sirom. i Pripravi telečjo pečenko kakor po navadi, in sicer kos od,nost, da spreminja živalsko in stegna. Odstrani z mesa vsej rastlinsko beljakovino v pri-kožice, nato zareži z nožem v'sotnosti solne kisline v topljivo obliko, ki jo imenujemo pepton. Z drugimi besedami pravimo temu, da želodec prebavi j a. * Sam visoki pritisk še ne povzroča kapi. Treba je, da se ž njim druži tudi posebna sprememba (krhkost) žilja. Koliko beljakovine potrebujemo na dan, se ni točno ugotovljeno. Voit pravi 118 g. Chittenden SO do 60 g. Hind-hede celo samo 16 do 35 g. je in gremo prihodnjič dalje!" PRIPRAVA RAZNIH JEDI Telečji zrezki. Telečje meso od stegna ali olečeta zreži na zrezke, ki jih dobro prevleči (našpikaj) s špehom in osoli. sekljanega petei'šilja,; ' položi meso velike zareze, natlači noter sira parmezana, osoli kakor po navadi, polij z vročo mastjo in peci v pečici. Ko je meso pečeno in lepo zarume-irjeno, prilij osminko litra kisle smetane in popeci še par minut. Pečenko razrezi in zloži na krožnik, jo polij s sokom in daj na mizo. Zraven lahko daš dušen riž ali krompir in solato. •-o-- PRAKTIČNI NASVETI V kuhinji nam rabi jajce za pripravo vseh mogočih jedi. S pridom ga pa uporabljamo tudi kot zdravilo: 1. če se nam zatakne v grlu ribja koščica, moramo požreti sirovo jajce, da jo splavi s se- Poleg vašega naslova in imena je datum, kedaj vam na-očnina poteče. Obnovite ronino pravočasno. na- IKiMiHil!«! I I HANAM PANPE i | Beer garden — Gostilna Main Street, Burnetts town, Penna. 1 Imamo na čepu vedno sveže pivo. Prvovrstna postrež- a ba. Oglasite' se pri nas, ko se nahajate v naši bližini. — B Priporoča se slovenskim gostom. H _ _ _ ^^311111)1 jillfC3IIIiJllll1IIE3lttlllM IIIiC3f IlItlllllliEatliillliMlIUlIf IIIIililIC3iIIlllI(IHi C3flirri llll1IE311tlIII»lliIC3lll ltllinilC3rriftlttllllC2ltltIllllllti: !llir3lirtlHIf'