Slovenska ŠolskaMatica.*) Imamo tri Matice: Slovensko Matico, Šolsko Matico in Socialno Matico. Slovenska Matica je ravnokar praznovala svojo petdesetletnico. — Socialna Matica zbira prve sile za bodoce delo — Šolska Matica pa nam je predlozila te dni knjige svojega XII. leta. — Imamo tudi druge Matice: Glasbena Matica itd., ki vrše važno delo v našem kulturnem življenju -- toda kot književna društva moramo imeti pred očmi gorenje tri Matice Vse tri so važne. vsaka od njih ima svoi delokrog in toliko dela, da bi potrebovale desetkrat toliko sredstev, stokrat toliko sotrudnikov in tisočkrat toliko članov. ako bi notele izvršiti vse, kar je nam kot kulturnemu narodu potrebno. Kulturne potrebe malega narcda so iste kakor pri velikih narodih -- sredstev pa je mnogo manj. Pod temi razmerami trpi delo vseh treh Matic. Priznajmo pa, da izkušajo vse tri izvršiti kolikor je pri danih razmerah mogoče. Delo treh Matic je razdeljeno. Slovenska Matica goji književnost in vedo --- Socialna Matica huče izdajati moderne popularne, znanstvene spise — Šolski Matici pa pripada naloga skrbeti za knjige, ki jih polrebujejo naša šola in naši vzgojevalci. Zapisal sem vzgojevalci. da ne bo pomote, ko bi rekel učitelji. To^ polje je obširno \n važno. Dokler ni bilo Šolske Matice se je čutilo, da je vrzel v naši kulturi. V 12. letih je Matica podala toliko lepih del, da more danes s ponosom kazati na svojo preteklost. Naša širša — tudi napredna in inteligentna — javnost gre rada brezbrižno mimo takih stvari, ki jih pri drugih narodih smatrajo za svoj ponos. Tako tudi v naši Šoiski Matici dela le nekaj agilnih mož, nekai profesorjev in učiteljev. Povejmo takoj, da je zadnjih razmeroma mnogo več — in da naši profesorji tudl tu kažejo nekako svpje vzvišeno stališče in mislijo menda, da jih slovenska šola ne briga. Ako bo kulturni zgodovinar čez pol stoletja pregledoval naše delo sedanje dobe — bi pač moral marljivemu učiteljskemu stanu prtznati veliko važnost v delu za napredek — ne le v šoli, tudi v javnosti in v publicistiki — dočim bo slovenski profesorski stan z malimi izjemami lahko zamolčal. Tp je bridka resnica, ki bi io bilo treba ppvedati enkrat na vsa usta.* Učiteljstvo si je torej z nekaterimi profesorji osnovalo Šolsko Matico in učiteljstvo io tudi vzdržuje. S tem skrbi za kulturen zavo.d — ki ga drugod podpirajo vlade z bogatimi denarji. (Čehi imajo podobno društvo v »Dedictvi Komenskeho« — tam so združeni učitelji frv profesorji. dasi imajo vsak zase zopet svojo stanovsko in kulturno organizacijo). Kakor večina naših kulturnih zavodov, mo-. ra tudi Šolska Matica kriti svoje stroške iz članarine. Podpor ni deležna. Reklo se bo: naravno, to so šolske knjige, kdo bi se na to naročil... In vendar je izšlo v Matici nekaj del, ki so splošne važnosti — šola in vzgoja ni sa~ mo stvar države in učiteljstva — ampak tudi staršev in rodovine — zato je treba, da se skupni vzgpjevalci poznajo. Takp zasluži bolska Matica pozornost naše širše javnosti, ki bi morala blagohotno podpiiati nje delo. Letošnje knjige so nastopne: Pedagoški Letopis (XII. zvezek) prinaša: Pedagoškp slovstvo. — Razprave in Porcčila. — Med prvimi je spis Ant. Kržiča o verouku, ki daje dober pregled o učnih pomočkih za ta predmet. Jako zanimiv je spis J o s. B r i n a r j a : Spisi za mladino. Spis podaja pregled naših najboljših mladinskih spisov s primerno oce~ no. Iz njega se vidi, kaj imamp in česa nimamo. Manjka nam še lepih ilustriranih pravljic, dobrih prevodov iz svetovne mladinske literature— domača žetev je za sedaj srednje vrste. Kar je dobrega, bo ohranilo stalno vrednost. Pregled je infonnativen in bo vsem dobro služil* V »Zemljepisu« podaja prof. M. P i r c pregled glavnih del od leta 1903., ko je prof. Orožen podal pregled iz prejšnjih let. — Schmoranzer nam razlaga nova pota v Prostoročnem risaniu. Med razpravami so imela biti letos natisnjena predavanja, ki so jih imeli predavatelji * Opozarjamo na članek »Slovenska Solska M^tica«, ki ga objavlja današnji hst. — Glede letošnjih knjig moramo opomniti, da jim je dala Učiteljska tiskarna res elegantno opremo. Čast ji! Ured. Ker nečemo nikomur delati krivicŁ: °Pozarjamo na članek iz srednješolskiti krogov, ki ga objavljamo tudi v danasnjem listu. Uredti. O tem bomo o priliki posebe govorili. Uredn. na počitniškem tečaju v Ljubljani. Ta predavanja so žela občo pohvalo, žal, da so morala za sedaj izostati — pridejo drugič na vrsto. Zato prinaša Letopis le eno razpravo prof. Osvalda: Pedagoško in psihološko izobraževanie bodočili učiteljev. Lepa razprava, ki smo jo slišali na skupščini Šolske Matice. Ima polnp lepih misli, citatov in umestnih predlogov. PoročSlo nam kaže marljivo delo »Slcvenske Šolske Matice«, ki kaže, koliko je med delavci dobre volje in koliko lepih načrtov se razbije — zaradi naiših siabih gmotnih razmer. Domoznanski pouk v ljudski šoli (po načrtih moderne pedagogike, sestavila E 1 i z a Kukovčeva) nam kaže jako važen pouk v današnji ljudski šoli. Da, smelo rečemo, da bi bil tak pouk celo za odrasle. Saj danes povsod govore o »politiški vzgoji«. Država, oziroma družba se čim dalje bolj modernizira — torej morajo državljani poznati ustroj države, posebno pa doniače dežele. Šele potem razumejo — zakaj volijo in kako volijo. Tu najdemo popis n. pr. občinske seje, župana na njegovem uradnem opravilu, pouk o domovinski pravici. pppis okrajev. okrožij itd. Do danes je bil ta pouk dovoli zanernarjen: naloga šole je vzgajati ljudi za diužbo. vzgajati državljane — ta knjiga nani podaja navodila za. ljudsko šojo in bp vsem dober pripomoček. »Didaktika« (prof. Fr. H a u p t m a n n) prinaša posebno ukoslovie prirodnega pouka. Jako porabna bo priročna knjiga »Flora slovenskih dežel«. (Poljudno-znanstvena knjižnica. sestavil Julij Glavacki, uredil dr. L. Poljanec). Knjižica nosi pcdnaslov: »Ključ za določevanje cvetnic in praprotnic po slov. deželah«). Ta knjiga bo izborno služila za botaniziranje. Mala oblika je jako primerna in bo pomagala proiescrjem in učencem pri določevanju rastlin. Knjiga, ki smo jo že dolgo pogrešali. To sp torej knjige »Slovenske Šolske Matice«. Lep dar za mal denar! — Dokaz marljivega dela! Knjige same govore bolj nego naše besede. Oglejte si jih in boste narn priznali. da nismo hvalili brez vzroka. Preglejte račune v »Letopisu« iti boste videli, da so bile tudi naše uvodne besede na mestu. Dr. I. L.