V e s t n i k. Iz Idrlje t LJublJano. V BNovi Dobi" čitamo: Uredništvo nUčiteljskega Tovariša1* si želi preneseno iz Idrije v Ljubljano zlasti štajersko učiteljstvo. Predsednik BUčiteljskega društva za celjski in laški okraj", Armin Gradišnik, je podpiral to željo tudi na zadnjem rednem zborovanju tega društva. — Enako vest smo čitali tudi v -Slovenskem Narodu". Koliko je na tem resnice, nam ni znano. Gotovo pa je, da bosta morala prej o tem sklepati upravni odbor in delegacija »Zaveze". ,,SlOYen6eYl" reTolverji. Kadar gre ^Slovencu" za nohte, poseže v svojo orožnarnico, vzame iz nje bridko moriluo orožje in ga nastavi učiteljstvu na prsi. Katoliški morilci! Da je uloga krvoločnega junaka še bolj žalostna, zabrusi učiteljstvu nekoliko psovk v obraz, da pokaže zdaj svojo oneraoglo jezo, in zdaj svojo fino oliko. Tako tudi zadnjo soboto. BLiberalni učitelji se zopet lažejo v zadnji številki „U_it. Tovariša", da S. L. S. sovraži in zaničuje učiteljstvo. To nesramnost je treba pribiti za bodoče." Tako jel Ker piše to nSlovenec", mora že biti res! Sicer nič ne pove, kako in kje lažemo, a to svetih gospodov nič ne ženira: Njih argumenti so laži. nIn ravno zdaj se predrzne tista ostudna klika, ki je že toliko zla storila učiteljstvu, Dapadati S. L. S. Mi odgovorimo le s tem, da bomo svojim poslancem vsikdar resno klicali v spomin, naj nikdar nobenega koraka ne store za pristaše te lažnjive bande, ampak naj liberalcem učiteljskega stauu pripravijo usodo, ki jo zaslužijo!" — Vidite, to so tisti revolverji, ki jih nastavljajo BSlovenčevi" uredniki na prsi -tiste ostudne klike", Bte lažnjive bande"! Vse to iz gole krščanske ljubezni do bližnjega! Ampak križ je to, da ne slušajo BSlovenčevega'' krvoločnega rokovnjaštva niti njegovi lastni pristaši, ki drugače sodijo o delu učiteljstva nego veliki inkmitor sam. Zategadelj nas nič ne bole BSlovenčeve" krvave želje in njegovo Bresno klicanje v spomin", ker vemo, da so rsi pametni in trezni ljudje na naši strani, s BSlovencem" pa naj ostanejo tisti, ki so mu enaki po glavi in srcu! Nadučlteljsko mesto je razpisano na petrazredni dežki ljudski šoli v Škofji Loki. Prošnje je vložiti do 23. t. m. Rodlteljski rečer priredi učiteljstvo idrijske ljudske šole v telovadnici dne 6. t. m. ob 8. uri zvečer. Govori tov. A. Šabec o vzgoji mladine v predšolski dobi. Tla se majejo. V Ribnici je sklical vsemogočni Šusteršič volilni shod, da predstavi volilcera državnozborskega kandidata, klerikalnega učitelja Jakliča. Doživel pa je strahovit poraz. 400 mož je odklonilo usiljevanega kandidata in se uprlo Šusteršičevi diktaturi. Torej se S. L. S. majejo tla med najzanesljivejšimi pristaši. Utegne se polagoma zgoditi, da ostane general brez armade in Jaklič brez mandata. Vsakemu svoje! Iz šolske stroke. Občinskemu zdravnika v Kastvu, dr. Kajetanu Dabovicu, je poverjeno na učiteljišču v Kastvu poučevanje somatologije in šolske higijene. Dan TolitTe — prost dan. Daa volitve sicer ni uradno prost dan, tudi vedno ne odpade na tak dan pouk. vendar smo čitali, da so se izjavili zastopniki vlade, naj se nikomur ne krati pravice, udeležiti se volitve in za ta 6as ostaviti šolo ali urad. BDomače ognjišče." Prva številka rDomačega ognjišfa" je popolnoma pošla. Ker pa se novi naročniki vedno oglašajo, prosimo vse tiste, ki so dobili prvo številko na ogled, pa se ne naraeravaj o naročiti, naj imenovano številko takoj vrnejo, da bo mogoče z njo postreči tistim, ki so se naročili. Kranjski deželni zbor. Deželni odbor je baje vložil prošnjo, naj se skliče deželni zbor, da more razpravljati o melioracijah. S prizadetimi strankami se vrše pogajanja, da se omogoči zborovanje. Skrbeti bo treba, da pride v razgovor tudi regulacija ufiiteljskih plač. V Todstvu drnžbe st. Cirila in Metoda je nastal razdor. Dosedanji pr?omestnik Tomo Zupan je odstopil. Predsedništvo je prevzel njegov namestnik Luka Svetec. ,,MrŁesn brez pardona boj!" Iz katerega bojnega tabora zveni ta krvoločni bojni klic? Odkod prihaja ta fini, poetiškomarkantni, karakterizujoč vzklik krepke, olikane individualnosti? Ali morda od tam, kjer se bratijo s cigani ali s smrdečimi poljskimi judi? Ali morebiti od tara, koder se koncentrujejo čete zavrženih kreatur? Morda od tam, kjer imajo opraviti z mrčesom, z ušivci in z garjevimi ljudmi? Ne! Ta klic pribaja iz BSlovenca", štev. 70, torej ravno Veliki teden! Slava takim bojevnikom za sveto katoliško stvar! Na ta način seveda raorajo prodreti ideje S. L. S. Prcd izpraševalno koniisljo t Kopru se pričuo prihodnji izpiti za učno usposobljenje v pondeljek. dne 6. maja t. 1. Prošnje je poslati komisiji do konea meseca aprila. Izpitl udne usposobljenosti. za obče ljudske in za meščanske šole pred izpraševalno komisijo v Mariboru se začno v toletnom poraladnem roku dne 29. aprila ob 8. uri zjutraj. — Po predpisu opreraljene prošnje dopusta k tem izpitom naj pridejo predpisanim službenim potom najpozneje do 21. aprila t 1. k ravnateljstvu imenovane komisije. Osebne vesti na Kranjskem. V zadnji seji deželnega šolskega sveta sta se izpolnili tudi izpraznjeni ueni mesti na ljubljanskih mestnih ljudskik šolah. Za II. mestno deško šoloje bil imenovan Anton Arko, dosedaj učitelj v Št. Vidu nad LjubIjano, za III. mestno deško šolo pa Andrej Rape, dosedaj cadučitelj v Smledniku. Telegramske dopisuice namerava uvesti avstrijska poštna uprava. S posredovanjem teh telegramskih dopisnic bi obvestila, ki bi ne presezala 10 besedi, bila brzojavljena ,za znižauo pristojbino 50 vinarje?. Brzojavke. ki bi obsezale nad 10 besedi, se bodo tudi lahko oddajale po telegramskik dopisuicab, pač pa se bo moralo na dopisuico prilepiti toliko znamk, za kolikor bo množina besed presezala znižano pristojbino. Organizacija slovenske nas«*lbine t Egiptn. Znano je, da živi v Egiptu nekaj tisoč Slovencev, največ z Goriškega in s Krasa. Pred leti je v Egiptu živeč slovenski zdravnik poizkusil organizirati te naseljence, a uspeha menda ni dosegel. Zdaj se je tega lotil tiskarnar in založnik Andrej Gabršček iz Gorice, voditelj narodno-napredne stranke na Goriškem. Z ladjo nSemiramis'1 se je nedavno peljal v Egipt in obiskal Aleksandrijo, Kairo, PortaSaid in druge kraje, koder žive Slovenci, z namenom, da ustvari krepko naroduo iu gospodarsko organizacijo slovenski naselbini ob Nilu. Obrezoranje sadnega drcvja. Kdor hoče imeti ninogo sadja, naj iztrebiv pregosto stoječe veje tako, da bo imelo solnce povsod pristop Ge sta dve veji preblizu ter je nevarnost, da se drgneta druga ob drugo, naj se odstrani šibkejša. Veje se morajo odrezati tik debla, vejice tik veje, iz katere rastejo, zakaj ostanki vej začno gniti, in gniloba preide ranogokrat tudi na drevesuo deblo. Robovi rane se morajo z ostrim nožem gladko obrezati, rano pa je treba zamazati z vpskom. Vsaka preveč v les sileča vejica se odstrani tik debla. če je takih vejic mnogo, je to znamenje, da drevo napravlja preveč soka. V tem slučaju je treba pustiti več glavnih vej k drevesu, da porabijo sok.