Leto LXVIII
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja c®« loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/H1
PoStnTna pTatana v
V Ljubljani, v lorelc, 3ne 1 seplemBra 1940.
Stev. 201 a
J VENEC
Cena 2 din
Cek. račuu i Ljubljana it 10.650 ia 10.349 sa inserate; Sarajevo itv. 7565. Zagreb itv. 59.011. Praga-Dnnaj 24.797
b prava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
a anraves
*M>L «4», 46-03 40-04, (M« — lakaja vsak da« zjatraj razea ponedeljka ia daeva pe praznika
Država ali -vojvodinski veleposestniki
V nedeljski številki smo objavili resolucijo, ki so jo sklenili na svojem sobotnem sestanku slovenski senatorji ter bivši narodni poslanci. Resolucija je odraz življenjskih zahtev našega naroda in predstavlja glas vse Slovenije v teh časih, ko se nam obetajo težavne razmere v naši prehrani. Pokazala pa je objavljena resolucija tudi pota, ki jih bo morala hoditi nasa vlada, če bo hotela izpolniti želje našega ljudstva, ki je v tem primeru tudi enako z željami ogromne večine prebivalstva v naši državi.
Čas je, da pometemo s takozvano »agrarno politiko« v korist kmeta, ki je dejansko prinašal samo korist vojvodinskemu kmetu, za ves ostali kmečki stan v državi pa je pomenila občutno breme, ln to težko breme je moral prenašati naš kmet in kmet v ostalih pasivnih pokrajinah države, ki je veliko revnejši kot kmet v Vojvodini in sploh v žitorodnih pokrajinah naše države. Prava kmečka politika to ni bila, ampak samo politika v korist enega dela kmečkega stanu, pa ne najštevilnejšega in tudi ne najpotrebnejšega. Vsako leto, ko je poslovna politika uradnih ustanov kot je bila to Privilegirana izvozna družba, nagnala cene pšenice navzgor, se je pojavil v pasivnih krajih države odpor, ki pa tudi ob najglasnejšem vpitju ni prodrl do ušes onih, ki bi to morali slišati. Vedno in vedno je prevladovalo mnenje, da je treba povišati cene kmetijskim pridelkom. Prva je bila na vrsti pšenica, za njo še koruza, za druge predmete zlasti pa za one. ki jih prodaja naš kmet, pa ni bilo več niti časa niti sredstev, pa tudi ne volje, da bi prišli na vrsto tudi predmeti ostale kmetijske proizvodnje. Vsako leto je šlo za državno intervencijo na pšeničnem in koruznem trgu na stotine milijonov dinarjev, za druge predmete pa se je sem in tja dobil kakšen milijon, ki je pomenil samo kapljo vode v morje.	.
Ta nesmotrenost v kmetijski politiki se nam sedaj, ko gre v resnici za prehrano vse države, bridko maščuje. Vojvodinski produ: cent je še vedno gospod, ki lahko diktira vsej državi svoje cene in sili merodajne faktorje, da mu vedno popuščajo. Ko je bila za staro pšenico določena cena 230 din za metrski stot, je ni dal, dosegel je, da je bila za novo pse-n;co zvišana cena na 250din in mu s tem se obljubljena premija, če bo blago zadrževal. Ni hotel dati tudi ne po tej ceni. Dosegel je zvišanje cene na 300 dinarjev, toda tudi to je bilo še premalo in cene so šle na prostem trgu na 350 din. Tako gre sedaj ta tok naprej in uradne cene komaj sledijo cenam na svobodnem trgu, blaga pa ni kljub vsem predpisom, kaznim itd.
Primerjava lanskih in letošnjih odkupnih cen pšenice nam kaže tole sliko: Lanska odkupna cena za pšenico je bila določena v začetku kampanje meseca junija 1930 na 165 din, t. j. znatno več kot je znašala mednarodna pariteta. Letošnja dokončna cena 250 din pomeni torej v primeri z lansko ceno povečanje za 51%, torej zvišanje za nad polovico, kar je znatno več kot povprečni dvig cen, kajti od junija lanskega leta pa do junija letos je splošni indeks cen na debelo, kot ga izračunava Narodna banka, narastel samo za približno 40%. Letošnja cena pomeni tudi zadostno kritje produkcijskih stroškov in daje primeren dobiček, kar ugotavljajo tudi naše uradne publikacije. Zaradi tega ni razloga, da bi la cena kot narodnogospodarsko utemeljena ne
držala.	. .	v.
Vsekakor bo treba napraviti na žitnem trgu red, pa čeprav z drakonskimi ukrepi, za kar so dane zakonodajne možnosti. Od pšenice je odvisna naša prehrana, od nje so odvisne tudi ostale cene naših kmetijskih proizvodov in v nedogled bi prišli, če bi se tekma med cenami, življenjskimi stroški in plačami nadaljevala. Nove višje cene bi povzročile nove višje državne izdatke, višje plače v onih strokah kjer je možno zviševati plače in prodajne cene. Toda kaj bo z onimi strokami, ki ne morejo slediti temu dviganju življenjskih stroškov z višjimi cenami? Ali naj delavstvo teh strok propade? Ali naj ta podjetja, ki so lahko prav tako velike važnosti za vse naše gospodarstvo, propadejo v korist nekaternikov, ko ne bodo več zmagovali višjih produkcijskih stroškov? Zaradi tega je treba tudi cene kmetijskih pridelkov spraviti v primeren sklad z ostalimi cenami, ki so kontrolirane in se le počasi gibljejo navzgor. Primer drugih držav nam kaže, da se da to urediti pravično v korist i kmetu i konzumentu, zlasti pa je to važno z državnega stališča, da se ne moti socialno ravnotežje v naši državi. Ali naj nskira državna politika sedaj celo vrsto strajkov zaradi prilagoditve delavskih mezd draginji? Ali naj državna politika pusti sedaj stradati milijone prebivalstva v pasivnih krajih, ki imajo večino prebivalstva v naši državi?	.
Vse to nam narekuje smotreno politiko ki bo skrbela za red na žitnem trgu, četudi z dra-koničnimi sredstvi. Ali se res ne da zlomiti odpora vojvodinskih veleposestnikov, ki izpod-kopujejo s svojim zadrževanjem blaga m za-htevanjem višjih cen najosnovnejše temelje
dl/nUesolucija slovenskih senatorjev in bivših slovenskih narodnih poslancev je pokazala tudi še na drugo potrebo v naši državi, namreč na uvedbo racioniranja. Po domače se pravi temu: uvedite karte, da bomo vsi enako dobili, rta si ne bodo samo nekateri, ki imajo denarja dovolj, lahko delali zaloge. Samo ustvarjanje zalog v primernih mejah ni nič slabega in je odpust-1 iivo v današnjih in naših razmerah, toda to ustvarjanje zalog ne sme spraviti v nered vsega sistema prehrane. Zaradi lega ne kaze nič drugega kot uvesti karte. Noben izgovor,
V Romuniji prepovedane
vse prireditve narodnega žalovanja
Madžari bodo zajedli s»o| del Transilvanije do 13. septembra - Odslej ie romunska zunanja politika popolnoma oslonjena na Nemcuo in Kalno
Bukarešta, 2. septembra. AA. Štefani: Notranji minister je prepovedal vse manifestacije narodnega žalovanja na ozemlju Romunije, ki ga dobi Madžarska. Naredba ugotavlja, da so te manifestacije postale nevarne za javni red, ker pri njih sodelujejo neodgovorni elementi.
Velike demonstracije po vsej Romuniji proti odstopu Erdelja
BudimpeSta, 2. septembra m Demonstracijam, ki so po informacijah »Associated Pressa« izbruhnile v Bukarešti proti dunajski razsodbi, so se pridružile tudi velike demonstracije v Te-m e š v a r u, drugem velikem romunskem mestu, kjer se je zbrala velika množica ljudstva in demonstrirala proti odstopu Erdelja Madžarski. Razen tega poročajo tudi o demonstracijah v Cluju, pri katerih je sodelovalo 30.000 kmetov. Te demonstracije so izbruhnile v glavnem mestu Transilvanije. Demonstracije se nadaljujejo. 30.000 romunskih kmetov iz Transilvanije se je zbralo v mestu B r a š o v ter je kleče priseglo, da ne bo odstopilo niti stopinje svoje zemlje Madžarski. Vse te demonstracije povzročajo velike skrbi in vznemirjenost v vseh političnih krogih v Bukarešti.
Romunski uradni krogi spremljajo te dogodke z največjo pozornostjo. Vlada je proti demonstrantom poleg policije morala poslati tudi v o ] s k o. Demonstracije so bile v vseh mestih zelo ostre ter je več oseb ranjenih. Kakor poročajo, sto)i na čelu pokretov proti odstopitvi Transilvanije Madžarski Julij Maniu, šef nacionalne zaranistične stranke in bivši predsednik vlade.
Dr. Maniu v Cluju
Bukarešta, 2. sept. b. V Romuniji še vedno upajo, da bo dunajska razsodba spremenjena v korist Romunije. Voditelj romunskih kmetov dr. Maniu je storil v tem smislu odločne korake. Kakor se je moglo snoči zvedeti, je dr. Maniu poslal nemškemu državnemu kanclerju Hitlerju in šefu italijanske vlade Mussoliniju brzojavki, v katerih jih prosi, da spremenita dunajsko razsodbo. Dr. Maniu je v svojem brzojavu sporočil, da je v Romuniji zaradi taksne razsodbe nastalo veliko nerazpoloženje. To nerazpoloze-nje je takšno, da ni mogoče zajainciti mirno izročitev Erdelja Madžarski. Pred odhodom v Cluj so pristaši dr. Maniua hoteli voditelju kmečke stranke priredili velike manifestacije, toda dr. Maniu se jim je izognil in odpotoval tajno v Cluj. V uradnih krogih so popolnoma rezervirani. Krogi, ki so blizu vlade, pa poudarjajo, da so prevzeli častno obveznost, ki jo bodo skušali lojalno izpolniti, toda ne morejo pa nastopiti proti valu čustev svojega naroda.
30.000 kmetov je kleče priseglo
Okrog 30.000 romunskih kmetov je v Transilvaniji kleče priseglo, da ne bodo odstopili niti pedi zemlje Madžarski.
Romunski tisk že zahteva kazni za krivce nesreče
»Curentuk piše, da romunski narod danes plačuje za velike grehe, ki jih ni sam storil, ampak neki politiki. List zahteva, da se ti možje pokličejo na odgovor za svoja dejanja in da dobe zasluzeno kazen.
Postopno zasedanle Transilvanije do13.sept.
Budimpešta, 2. sept. t. Transconti. Madžarske čete bodo začele zasedati prisojeni jim del Transilvanije v četrtek opolnoči. Tako se glasi sklep mešane madžarsko-romunske komisije, ki je uredila vse podrobnosti glede umika romunskih čet iz Transilvanije kakor tudi o zasedanju ozemlja po madžarski vojski. Svoj del Transilvanije bodo Madžari zasedli postopno, tako da bo zasedanje končano dne 13. septembra opolnoči. V Cluj (izg. Kluž), po madžarsko: Kološvar, bodo madžarske
čete prišle dne 11. septembra. Madžarski parlament se bo zbral v sredo, dne 4. septembra, da izglasuje zakon, s katerim bo Transilvanija priključena k madžarski državi.
Madžarske grožnje
Budimpešta, 2. sept. b. Madžarska vlada je snoči poslala opomin bukareštanski vladi, (la bo prisiljena zaščititi osebno premoženjsko varnost Madžarov v odstopljenih krajih po svojih četah, če se bodo ponavljali nezaželeni incidenti.
Madžari že odkorakale v Transilvanijo
Budimpešta, 2. sept. t. United Press: Madžarske čete so danes popoldne vkorakale v prvo večje obmejno mesto v Transilvaniji, ki jo je Romunija morala odstopiti po dunajski razsodbi namreč v Oradea Mare (Veliki Varadin ali inadž. Nagyvarad). Madžarska vlada opravičuje vkorakanje z izgovorom, da je bilo treba zaščititi madžarsko prebivnlstvo in njegovo premoženje pred izbruhi sovražnosti romunskega prebivalstva.
Izava
zunanjega ministra
Bukarešta, 2. septembra. A A. Radbr: Zunanji minister Manoilescu je imel snoči po radiu govor, v katerem se je dotaknil zadnjih dogodkov ter je v zvezi s tem med drugim dejal:
Romunija bo lojalno izvajala dunajske sklepe. Na osnovi dunajske arbitraže ostane znatna romunska manjšina na Madžarskem, toda ministra za zunanje zadeve sil osi sta dala zagotovilo, da se bo za to romunsko manjšino skrbelo in da bosta, onadva smatrala to za vprašanje, ki ju osebno zanima. Najvažnejša stvar je, je dejal Manoilescu, da sta Italija in Nemčija dali svečano garancijo glede obrambe integritete romunskega ozemlja. Vse to sta Italija in Nemčija izjavili pismeno. Na
osnovi teh dejstev, jo naglasil Manoilescu, ima romunska vojska v primeru, da bi kdo skušal ogroziti ozemlje Romunije, vso pravico stopiti v akcijo. Manoilescu je končal svoj govor s pozivom vsem Romunom, naj bodo enotni. Naglasil je, da bo Romunija od danes vodila svojo politiko v soglasju z velesilama osi Rim-Berlin in da Ko-■ m u n i j a polaga največje upanje v svojo oboroženo silo.
Kako le prišlo do dunajske razsodbe
Pooblaščeni minister Valer Pop, delegat Romunije na dunajski arbitražni konferenci, je snoči govoril po radiu in orisal dogodke prejšnjega tedna. Govoril je o zasedanju konference in o prizadevanju romunske delegacije, ki je odklonila pretirane madžarske zahteve glede Erdelja. I o-udaril je dalje, da je Romunija kljub temu pokazala dobro voljo, da prouči narodopisni problem, nastal zaradi pomešanosti madžarskega in romunskega življa, pod pogojem, da Madžari poprej nepreklicno pristanejo na narodnostno načelo, tako da bi se opustilo načelo teritorialnega revizioni-zma. Valer Pop je dodal, da romunska delegacija na dunajski konferenci ni mogla v celoti uveljaviti in razviti teženj Romunije in da jo stala pred alternativo, da pristane na arbitražo držav osi brez slehernega pridržka in brez kakršnih koli pogojev ali pa ne. Valer Pop 3e je na koncu .svojega govora obrnil do romunskega naroda in dejal, da se bo vsa država morala lotiti konstruktivnega dela za splošno obnovo pod okriljem širokih nemško-itali-janskih poroštev glede nedotakljivosti romunskega ozemlja in novih meja, prav tako pa mora biti složna in zedinjena okoli svojega vladarja, večnega simbola Romunije.
Sporočilo Molotovu
Bukarešta, 2. sept. b. Čujo se, da sta nemški in italijanski poslanik obiskala Molotova ter mu izročila formalno izjavo, da Nemčija smatra Romunijo za svojo gospodarsko interesno območje
Poročila o Cianovem obisku v Tirani - zanikajo
Rim 2. sept. AA. DNB: Z merodajne strani zanikajo poročilo, da bi nameraval italijanski zunanji minister grof C i a n o te dni oditi v Torino in imeti tam govor v skupščini.	..
Istočasno opozarjajo, da med Albanijo m Grčijo ne obstoji noben razorozen pas, v katerem govore poročila tujega vira. Prav tako sporočajo na merodajnetn mestu, da ni izključeno,
da so italijanske čete ponovno zasedle prostor, iz katerega so bile na podlagi italijansko - grškega sporazuma soglasno umaknjene. Na istem mestu poudarjajo, da je število italijanskih čet v Albaniji popolnoma normalno in da ne odgovarja niti zdaleč tendencioznim številkam, ki jih je tuji tisk navajal o moči teh čet.
Vedno hujši boji v zraku med Nemčijo in Anglijo
Nemška
Vojna poročila
Berlin, 1. septembra. AA. DNB. Vrhovno po-veljništvo državne oborožene sile sporoča:
Neka naša podmornica je potopila moderno angleško pomožno križarko »Dunwegen Cascl«, k. ima 15.000 ton. Na osnovi tega uspeha znaša skupna to-naža ladij, ki jih je nemška podmornišUa flotil|a potopila v zadnjih treh dneh, čez 100.000 ton. Dne 31. avgusta ter v noči od 31. avgusta na 1. september so naši bombniki in lovci izvršili več napadov na
Roosevelt opozarja na bližnjo nevarnost za Ameriko"
ff
Washinglon, 2. septembra, t. »United Press« Predsednik Roosevelt je imel v Tennesse, ko je govoril ob priliki posetitve nacionalnega parka, daljši govor, v katerem je dejal,
»da je nevarnost za Ameriko, da bo izveden največji napad v zgodovini človeštva na pravice in svoboščine posameznikov, bliže, kakor nekateri domnevajo. Amerika mora biti na na-
da to ni mogoče, ne more več držati v današnjih razmerah. V današnjih časih je trelia storiti vse, da se vzdrži socialno ravnovesje pn nas in vsako sredstvo, ki temu namenu služi, je dobro. Čim prej bomo prišli do tega spoznanja, tem bolje bo to za našo državo,
pad pripravljena. Ako hoče napad odbiti, se mora pripraviti prej. Kajti priprave posneje bi znale biti prav gotovo prepozne.«
Nato je Roosevelt opozoril tudi na sovražnike doma v notranjosti države. To so malenkostni go-drnjači, ki se smejejo plemenitim vzorom in za-sramujejo vsako misel na žrtve za ideje. Fi ljudje mislijo, da more ameriški narod živeti samo od kruha. Zelo se motijo. Skrbeti bo treba, da se bodo motili na škodo ameriške domovine.	,
Newyork, 2. sept. AA. Reuter: Roosevelt je včeraj pozval na eoletne vojaške vaje prvi kontingent 60.000 članov nacionalne garde. Vaje se bodo začele 16. t. m. Ta sklep so sporočili iz predsedniškega vlaka, s katerim se Roosevelt vozi v državo Tannessy, kjer bo jutri govoril.
angleško otočje Bombardirana so bila letališča v grofijah Kent in Essex ter pristaniške naprave in ladjedelnice ob ustju Temze in Liverpoola, kakor tudi tovarne vojnega materiala v srednji Angliji. Naši letalci 60 ugotovili velike požare, ki dokazujejo uspeh teh napadov Pri naših letih nad Anglijo so bile v zraku srdite borbe V teh borbah smo zbdi 116 sovražnih letal. Nadaljevali smo s polaganjem min pred sovražnimi lukami.
V minuli noči so sovražna letala priletela nad nemško ozemlje na Poruhrje ter so letela nato v smeri proti Berlinu. Na več krajih so metala bombe, ki so pa napravile samo neznatno materialno škodo. Vojaške naprave niso nikjer zadete. Ogenj našega protiletalskega topništva je onemogočil nasprotniku metati bombe nad samim Berlinom. Nekaj bomb ie padlo na njive in travnike izven mestnega ozemlja.
Skupne izgube, ki jih je sovražnik pretrpel v včerajšnjem dnevu, znašajo 133 letal. Od tega števila je bilo 116 letal zbitih v zraku, tri letala je zbilo ponoči naše protiletalsko topništvo, 14 pa jih je bilo uničenih na zemlji na letališčih. Razen tega se nam je posrečilo uničiti 74 baražnih balonov. Izginilo je 32 nemških letal
Berlin, 2. septembra. AA. DNB. Nemško vrhov* no poveljstvo sporoča:
Nemške podmornice so potopile v Severnem morju dva angleška rušilca.
Včeraj so naša lo<v6ka in bojna letala izvedla celo vrsto napadov na angleško otočje. Zadete so bile le+alske lope na letališčih v Edinbourghu, Hav-kingsu in Limptonu Pri teh napadih je prišlo do raznih borb v zraku, v katerih so bili naši lovci v premoči. Ponoči so naši bombniki bombardirali pristanišča v Liverpoolu, Swansea in Bristolu.
Se naprej polagajo letala mine pred angleška pristanišča.
Nasprotna letala so poskušala preteklo noč narediti napad na Berlin in na druga naselja. Naše
(Nadaljevanje na 2. strani)
Angleško-nemški letalski boji
Nadaljnja preureditev države
Glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« objavlja v zvez« z obletnico sporazuma, kakor tudi z izjavo voditelja muslimanov dr. Kulenoviča o »potrebi četrte edinice« članek, v katerem razlaga, kako naj bi se naša država še nadalje preuredila. List meni, da »zahteve muslimanov za Hrvate ne predstavljajo nobene težave, v toliko, v kolikor namreč gre za odnošaje z muslimani. Ampak tukaj prihajajo v obzir Srbi, ki imajo svoje posebne poglede in ki razpolagajo z močtri, ki jih je treba tudi spoštovati. Nato prihaja list na vprašanje razmejitve s Slovenci in pravi, da »tudi glede Slovencev, ako bo pri njih vladala uvidevnost, ne bo nobenih težav«. Za to preostaja samo vprašanje, kako potegniti mejo med Srbi in Hrvati in odrediti obseg »srbske edinice«. List odkrito pravi, »da bi Hrvati nikdar ne mogli pristati na to, da bi 6e enostavno vse ozemlje naše države, izvzemši banovine Hrvatske, Slovenije in Bosne ter Hercegovine, — ako bi bila dr. Kulenovi-čeva misel sprejeta — priključilo k srbski edinici. Še manj pa bi mogli Hrvati pristati na to« — nadaljuje list — »da bi prišla vsa Bosna in Hercegovina v celoti v sestav 6rbske samoupravne edinice«. Glasilo dr. Mačka obžaluje, da še ni prišlo do »notranje razmejitve«, kajti stvar, ki bi bila v tem primeru zelo enostavna, zna »povzročiti nove spore« in lahko »vzplamti na novo politične in nacionalne strasti med obema, tako občutljivima narodoma« (namreč srbskim in hrvatskim). List na koncu pravi, da 6e bo tudi to dalo urediti, »kajti v politiki ni ničesar nemogoče«, seveda pa jc treba imeti pred očmi dejstvo, da »vprašanje obsega banovine Hrvatske ni najzad-«*:ie vprašanje, ki ga je treba urediti«.
Priiateliski odnošaji Hrvatov z Nemčijo in Italijo
Zagrebški »O b z o r« uporablja priliko, ko je R madžarski »Pester Lloyd «pred nekaj dnevi napisal kratko opazko ra račun zadržanja Hrvatske seljačke 6tranke, ki ji očita, da se v njej pojavljajo protinem-ške in protiitalijanske težnje, da madžarskemu listu izčrpno odgovori in mu raztolmači 6tal<šče Hrvatov do Nemčije in Italije. »Obzor« med drugim pravi: »Povojna hrvatska politika, ki jo predstavlja Hrvatska seljačka stranka, ni bila nikdar niti za en trenutek protlnemško ali protiitalija«isko usmerjena. Nasprotno! Zastopniki hrvatske politike so imeli stalno pred očmi skrb, da bi odnošaji med hrvatskim na eni, nemškim in italijanskim narodom na drugi strani, bili kolikor mogoče bolj prisrčni. To je v ostalem bila tudi potreba hrvatske politike. Med hrvatskim narodom in Nemčijo ter Italijo tudi nikdar ni bilo kakšnih sporov in Hrvatska je že po svojem zemljepisnem položaju primorana, da si ustvari čim bolj prisrčne odnošaie z Nemčijo in Italijo. Z Nemčijo Hrvati niso imeli nobenega spora, ne pred vojno, ne po njej. Z Italijo pa je hrvatska politika, odkar so bila rešena nekatera ozemeljska vprašanja, stremela ustvariti čim bolj globoke in močne kulturne zveze, katerih nujnost izvira že iz samega dejstva, da živimo v sosedstvu«.
Vprašanje prehrane najbolj važno
Ves jugoslovanski tisk postavlja vprašanje ureditve ljudske prehrane med najbolj nujne stvari naše notranje politike. Vsi soglašajo, da mora to vprašanje biti rešeno zelo hitro, temeljito in po načrtu. Danes sc ne smejo ponoviti prilike iz svetovne vojne, piše zagrebški »ODzor«, ko so nekateri sloji imeli vsega v izobilju, široke delovne plasti ljudstva pa so gladovale. Pred očmi je treba imeti, da bo naši industriji izredno težavno oskrbeti surovine, da bi mogla v polnem obsegu nadaljevati svoj obrat. Kakšne posledice bo to imelo, sprašuje zagrebški list? Brezposelnost bo narasla in lahko postane usodna rana na našem gospodarskem in socialnem telesu. Oblast pripravlja velika javna dela, ki bi jih krila s pomočjo notranjega posojila. Toda treba je delati hitro in ne več čakati.
Tudi »Z a g r e b a č k i list« objavlja ostre članke o vprašanju preskrbe s hrano in predlaga najbolj radikalne ukrepe, med katerimi je zahteva po pravični razdelitvi življenjskih potrebščin. »Ne birokratski«, piše, »ne z diletanskimi poskusi in s topim posnemanjem tujih vzorov, ampak z lastnim gospodarskim načrtom«. »Kam vodi svobodna trgovina«, sprašuje, »vidimo danes pri primeru samovoljnega dviganja ccn, grdega, naravnost zločinskega špekuli-ranja z življenjskimi potrebščinami itn izkoriščanja sedanjih težkih prilik. To bolj jasno kakor vse drugo dokazuje, da mora država uvesti stalno kontrolo v ves gospodarski potek od proizvodnje življenjskih potrebščin in pa do potrošnje.« List na to še boij jasno pokaže, na kaj meri, ko pravi, da se mora zasebna korist pokoriti potrebam skupnosti in da mora potemtakem »kapital, ki je bil z ljudskim trudom zbran, priti spet ljudstvu v dobro. Potemtakem ne sme biti dovoljeno, da bi vsakdo s kapitalom ravnal, kakor mu ljubo, ampak mora nad kapitalom imeti nadzorno oblast skupnost. Potem se r,e bo moglo zgoditi, da nekdo lepega dne pobaše glavnico in profite ter jo pobriše nekam v tujino, da tamkaj vživa sam eno, kar je bilo zbrano z mukami vse skupnosti, obrate pa zapre in pusti za seboj puščavo in razvaline med rodbinami ljudi, ki 60 prišli ob delo«. List zaradi tega zahteva takojšen prevzem nadzorstva nad vsem kapitalom od strani državne oblasti, ker da le tako bo mogoče preprečiti stradanje in posledice, ki so z neredom na življenjskem trgu povezane«.
Zločinstvo vznemirljivih govoric
V »Zagrebačkem listu« beremo, da so današnjih težav na živilskem tigu mnogo krivi mnogi listi, med njimi tudi mnogi takšni, ki veljajo za resne in patriotične, ker so začeli z neko bolezensko ma-nijo na široko razkladati, da je »zmanjkalo te reči, da je zmanjkalo one«, da »izginja s trga to blago in ono, da »tega blaga manjka toliko, onega toliko«, da bo »te stvari v najbližnji bodočnosti 6ploh popolnoma zmanjkalo« in podobno. Tako pisarenje je pomagalo samo špekulantom, ki so hitro segli po blagu, »ki je zmanjkalo« in ki ga potem kot nekakšno delo usmiljenja do bližnjega razpečavajo naprej — 6eveda pod višjimi cenami. Na drugi strani pa naženejo takšne begajoče novice tudi sicer pametne in poštene ljudi, da »pograbijo na trgu vse, kar le morejo, čeprav za višje cene, čeprav se morda celo zadolžijo« Iz strahu, da bi to in ono blago izginilo ... Večina blaga, o katerem se je pisalo, da je »izginilo«, odnorno, da ga v »kratkem ne bo več« in ki bi zadostovalo za vse ljudi v normalnih časih, je zaradi neumestnega ali celo naročenega beganja po listih izginila v temnice zasebnih skladišč ali pa v ma-garine trgovcev, od koder ga lahko dobiš, piše zagrebški list, kolikor hočeš, ako imaš denarja še enkrat toliko, kakor »pred krizo«. List zahteva, naj oblast napravi red. Naj ga napravi z močno roko. Naj pobere in zaseže po trgovinah in pri zasebnikih, nakar naj j<h sama pod svojim nadzorstvom postavi na trg. Takrat se bo pokazalo, koliko tistega blaga, I« je zadnje čase »zaradi pomanjkanja izginilo«, je stvarno še pri rokah. Videlo se bo tudi, kdo je špekuliral z življenjskim obstojem ljudstvi.
(Nadaljevanje s 1. strani)
protiletalsko topništvo je preprečilo angleškim letalom, da bi metala bombe na Berlin. V drugih nemških mestih so bile zadete razne druge zgradbe. Ni pa bila zadeta nobena vojaška naprava.
Včeraj je sovražnik izgubil v celem 62 letal, 52 jih je bilo zbito v letalskih spopadih, 10, pa je bilo uničenih na tleh. 9 naših letal se ni vrnilo.
Napadi na London
Berlin, 2. septembra.
A A. DNB : >Sunday Times« trdi, da so bili letalski napadi zelo dobro pripravljeni in namenjeni zgolj vojaškipi objektom. Isti list trdi, da britanski piloti ne mečejo prej bomb, dokler ne najdejo cilja, ki jim je določen. List pristavlja ,da nasprotno nemški letalci pri svojih napadih na London mečejo bombe kamor pač padejo. List prav tako trdi, da je večina nemških bombnikov pri napadih na Anglijo zgrešila določene cilje. Te trditve angleškega lista niso resnične, ker so nevtralni tujci v Berlinu lahko ugotovili, da je nasprotno res. Pri štirih poskusih napadov na Berlin ki so jih Angleži storili v zadnem tednu, so letala metala samo dvakrat bombe na Berlin. Te bombe so padale izključno na nevojaške objekte. O tem so se mogli prepričali številni nevtralni časnikarji takoj po končanem alarmu. Piloti britanskih letal so v Londonu trdili, da so vsakokrat prispeli do določenih objektov in jih bombardirali z uspehom. Namesto tega pa so bombe padale na civilno prebivalstvo v lirandenburgu, kjer sploh ni vojaških objektov, kjer so zadeli dečjo šolo, kjer je bil ubit nek otrok, drug pa težko ranjen. Prav tako netočno so prika-zani poleti in učinki nemških letal na Anglijo.
Berlin, 2. septembra. AA. DNB: Danes okrog poldne so manjši oddelki nemških bojnih in lovskih letal napadli vojaške naprave v južni Angliji. Prišlo je do več spopadov. Nemškim lovskim letalom se je posrečilo predreti obroč sovražne obrambe. Po dosedanjih poročilih so nemška lovska letala danes dopoldne zbila nad južno Anglijo skupno 13 britanskih letal. Štiri nemška letala pa se niso vrnila domov.
Angleška poročila
London, 2. septembra. AA. Reuter: Izšlo je uradno poročilo, ki pravi, da se Anglija čuti po dveh mesecih vojne mnogo mirnejšo kakor je bila v začetku. Angleži imajo priložnost, da na svoje oči spremljajo boj, ki se bije med britanskimi in nemškimi letali. Letalsko ministrstvo je izdalo uradno poročilo, po katerem so britanski letalci zbili' meseca avgusta 1097 sovražnikovih letal nad Anglijo. Včeraj je sovražnik izgubil pri napadu na -londonsko pokrajino 85 letal. Prejšn ji teden je sovražnik imel 293 izgub, pilotov pa je izgubil okoli 700. V tem času je Velika Britanija izgubila 113 lovskih letal in 15 bombnikov v napadih na Nemčijo, 69 pilotov se je pa rešilo. Včeraj sla bila v Londonu dva alarma. Londončani so spremljali boj v zraku. Sovražnik je metal bombe, vendar ni prizadejal nobene škode .in tudi , človeških žrtev ni bilo. Velik letalski boj se'< je bil v jugovzhodni Angliji. Okoli 200 sovražnikovih bombnikov je priletelo v prvem valu v spremstvu lovskih letal in se nato razpršilo na vse strani.
Poročilo letalskega ministrstva in ministrstva za varnost prestolnice pravi med drugim, da je bilo preteklo noč sovražnikovo delovanje nad Anglijo nekoliko manjše. Napadi so veljali v glavnem Brisl:iljskemu prekopu in srednji Angliji ter Walesu. Zažigalne in eksplozivne bombe so napravile nekaj škode. Nekaj ljudi je ranjenih in ubitih.
London, 2. septembra, t. Reuter: Letalsko ministrstvo objavlja naslednje uradno poročilo: Rano davi je prišlo do bojev med sovražnimi in našimi letali. Protiletalsko topništvo je tudi nastopilo. Boji so se razvili nad ustjem reke Temze. Bombe so padale na več krajev v grofijah Kerit in Snflolk. Opoldne je sovražnik napad na istp kraje ponovil. V nekem mestu južne Anglije jp bilo nekaj hiš resno poškodovanih. Žrtev pa 'ili *
bilo mnogo. Do 5 popoldne smo sestrelili 20 sovražnih letal, pri tem pa izgubili 7 svojih letal, loda 4 piloti so rešeni. Ob petih zvečer so se sovražna letala spet skušala približati Londonu.
London, 2. septembra, t. Reuter. Ob 7 zvečer jo letalsko ministrstvo objavilo naslednje uradno poročilo: Pri tretjem poskusu sovražnika, (la bi se približala Londonu, je protiletalsko topništvo pred Londonom v dveh minutah sestrelilo 40 sovražnih bombnikov.
London, 2. septembra. AA. Reuter: Skoraj 200 nemških lovskih letal in bombnikov je priletelo danes takoj po 12 nad jugovzhodno obalo. Nemci so naleteli na močan odpor protiletalskega topništva. Nemška letala so prihajala v valovili, toda iokrat so bili oddelki bolj razpršeni kakor poprej, kar je prišlo bržkone iz opreznosti zaradi akcije protiletalskih topov. V enem oddelku je bilo 24 »Heinklovt, v drugih oddelkih pa je bilo po 10 do 20 bombnikov. Z neke druge točke obale poročajo, da so tudi tam drugi valovi nemških bombnikov v spremstvu lovcev po približno 60 aparatov v vsakem valu preleteli obalo in naleteli na hud odpor protiletalskega topništva. Čim so prišli nekaj kilometrov v notranjost, so britanska lovska letala stopila v akcijo. Mislijo, da so bila zbita štiri letala. Niti na bomba ni padla na mesto. Visoko nad oblaki se je slišalo strojniško streljanje. Iz drugih krajev ob morju pa se izve, da so močni sovražni oddelki leteli silno visoko v smeri proti izlivu Temze.
Napadi na Berlin
Berlin, 2. sept. b. »United Press« poroča, da je Berlin preteklo noč zopet doživel bombni napad, ki se je pričel ob 12.44 in je trajal do 2.13. V središču mesta je bila protiletalska obramba le slabša. Ob 1.02 so se v kratkih presledkih slišale eksplozije. Svetlobne rakete so opazili v severnozapadnem delu Berlina.
Berlin, 2. sept. AA. DNB: Listi poročajo, da je pri napadu na Berlin v noči 29 avgusta našlo smrt 12 ljudi. Žrtve angleškega napada bodo pokopali danes in jutri popoldne. Pogreb bo slovesen. Včeraj so v živalskem vrtu izkopali nekaj bomb. Ker še ni dognano, ali ni tod še kaj bomb, ki niso eksplodirale, so. v nekaterih ulicah ustavili promet. ;
Berlin, 2. sept. AA. DNB: V nasprotju z
angleškim napadom na Berlin v noči od 31, avgusta na 1. september 1940, ki se je po-(KMnonia izjalovil zuradi odličnega merjenja nemškega protiletalskega topništva in ni zato nupruvii nobene škode, so imele akcije in operacije nemških letal na Anglijo popoln uspeh. Tudi včeraj so nemške eskadrile izvršile več velikih napudov na vojaške cilje na Angleškem. Posebne važne so bile operacije proti pristaniškim napravam in ladjedelnicam ob izlivu Temze in v Liverpoolu. Na vseh objektih, ki so bili cilj nemških bombnikov, so se opazili hudi požari in eksplozije. Drugi poleti nemških letal, ki so se prav tako končali z velikim uspehom, so imeli cilj letališča na južnem Angleškem, tovarne letal in drugega letalskega materiala na srednjem Angleškem. Na podlagi ugotovljenih uspehov se lahko reče, da bo produkcija teh tovarn vsaj zelo zmanjšana. Posebno pomembni so bili nemški uspehi v včerajšnjih letalskih bojih med angleškimi letali in nemškimi eskadrilami lovskih in bombnih letal. Od 133 aparatov, kolikor jih je angleško letalstvo izgubilo v teku včerajšnjega dne, so jih Nemci zbili 116 v letalskih bojih.
London, 2. sept. AA. Reuter: Tzšlo je uradno poročilo, da so angleška letala prejšnji teden štirikrat letela nad Berlinom in obsula z bombami vojaške objekte v prestolnici in okolici. Bombardirala so tovarne letal in električne centrale Razen vojaških objektov v Berlinu so angleška letala bombardirala tudi vojaške objekte na Nizozemskem, petrolejske rafinerije v Matbergu in vojaške objekte v Emdnu. Preteklo noč so angleška letala metala bombe največjega kalibra. Kljub zelo srditemu obstreljevanju nemškega protiletalskega topništva in kljub reflektorjem so angleški letala popolnoma izpolnila svojo nalogo.
Napadi angleških bombnikov
London, 2. septembra, t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča o napadih angleških letal v Nemčiji: Naša letala so bombardirala letalske tovarne pri Monakovem in v Stuttgartu, petrolejske rafinerije v Hannoverju, Ludvigshafenu in Nor-denhammu, municijske tovarne v Leipzigu in Bil-terfeldu, ladijska gradilišča v Emdenu, elektrarno v Kasselu, blagovna skladišča v Soestu in Mann-heimu ter številna letališča na sovražnem ozemlju. Prav tako so naša letala bombardirala tovarne »Fiat« v Turinu v gornji Italiji ter tovarne Marelli Megento v San Giovanni. Napadli smo tudi nemško pomorsko oporišče v Lorientu na francoski obali. Vsa letala so se vrnila. Le eno se je zbilo pri povratku.
Novi francoski poslanik v Belgradu
Belgrad, 2. septembra m. Snoči je dopotoval v Belgrad novi francoski poslanik na našem dvoru g. Fran<;ois Emile M a u g r a s. Na kolodvoru so sprejeli in pozdravili novega francoskega poslanika svetnik francoskega poslaništva baron Cauche, francoski vojni ataše general Mcrsone trgovinski ataše Caumine in ostalo osebje francoskega poslaništva v Belgradu. V imenu zunanjega ministra je francoskega poslanika pozdravil podšef protokola dr. Milovan Matič.
Novi francoski poslrnik g. Frangois Emile Maugras se je rodil 1. 1881. .Študiral je pravo, filozofijo in pofitiŽiie vede" V Parizu. V diplomatski službi je že od 1. 1908. L. 1911. je bil ataše pri poslaništvu v Petrogradu, med vojno je bil v vojski odlikovan z najvišjimi odlikovanji. Po vojni je bil svetnik poslaništva v Bangkongu in Tokiu. Nekaj časa je bil pomočnik načelnika za tisk v francoskem ministrstvu, odkoder je odšel na službovanje na Dunaj. L. 1935. je nastopil službo v Stokholmu, odkoder sedaj prihaja na novo službeno mesto v Belgrad,
Izvoz sadja v Protektorat •
Belgrad, 2. sept. AA. Obveščajo se zainteresirani izvozniki, da je na zahtevo delegata ravnateljstva za zunanjo trgovino pristojni urad v Pragi povišal za jugoslovansko sveže sadje spožegačo« ceno od 16 RM pa 21 RM za
Velik uspeli slovenskih dirkačev na dirki okrog Srbije
Največja športna prireditev v naši državi je brez dvoma dirka okrog Srbije, ki se sedaj vrši in pri kateri sodelujejo tudi slovenski dirkači. Kolesarski šport ima med Slovenci svojo priznano tradicijo, kajti naši dirkači so že ponovno častno zastopali slovenski in jugoslovanski kolesarski šport v tu- in inozemstvu.	V
Odlične uspehe so pa sedaj dosegli naši vrli dirkači na tretji etapi kolesarske dirke okrog Srbije. Proga Sarajevo—Cačak, ki meri 259 km, je težka gorska proga, ki doseže večkrat preko 1000 m nadmorske višine, poleg tega pa je bilo vreme skrajno nenaklonjeno dirkačem, ker je deževalo kakor bi iz škafa lilo. Toda dirkači so se borili kakor heroji ter so se v tem pogledu zlasti odlikovali Slovenci, kar jim je tudi prineslo tako lepe uspehe.
Kaj pravi naš Peternelj ?
Z ozirom na skrajno neugodno vreme je bilo vodstvo mnenja, da se dirka prekine. V imenu dirkačev je prišel k vodstvu dirke Peternelj, ki je predlagal, da se dirke v Užicah prekinejo. Peternelj je nadaljeval: »Jaz lahko še naprej vozim, toda moji tovariši tega ne zmorejo. Oni so izčrpani. Zato tudi jaz ne bom vozil.«
S to gesto je naš odlični športnik pokazal, da ni samo izvrsten dirkač, temveč je tudi pravi tovariš. Naslednji dan je bil start v Užicah ob 8 zjutraj. Komaj so dirkači zapustili Užice, že je imel naš Podmiljščak prvi defek. Peternelj in Gart-ner sta vodila s prednjo skupino, toda sta se takoj tudi odcepila od nje.
Peternelja niti avtomobil ni dohajal
S tako brzno je vozil na ielu potem, ko se je odtrgal od vodeče skupine. Za njun sta se borila za drugo mesto Gartner in Pavlovič. Pred Požego je Peternelj še povečal razdaljo med ostalimi dirkači in ga ni prav nič motila slaba pot, ki je delala ostalim precejšnje preglavice, zlasti Pavloviču, katerega je prehitel in pustil za seboj Gartner. Komaj je dospela komisija z avtomobilom v Cačak, že je pridrvel za njo prvi dirkač in to je bil naš Peternelj, ki je bil navdušeno pozdravljen od 10 tisoč gledalcev. Samo štiri minute za njim je do-spel drugi slovenski dirkač Gartner, oslali so pa prihajali v razmahu 4—5 minut.
Vrstni red šestorice v pol etapi
1.	Peternelj 4:46.13;
2.	Gartrier 4:50.16;
3.	Pavlovič 4:54.06;
4.	Andrejevič 4:54.06;
5.	Vojinov 4:54.06;
6.	Pokupec 4:54.06. '
Proga od Užic do čačka
1.	Peternelj 1:46,13;
2.	Gartner 1:50.01;
3.	Pavlovič, Andrejevič, Vojinov, Veljkovič, Drljačič, Pokupec 1:54.06.
Skupni vrstni red po tretji etapi
1.	Peternelj (Hermes, Ljubljana) 22:01.57;
2.	Gartner (Ljubljanica, Lj.) 22:04.55;
3.	Podmiljščak (Edinstvo, Lj.) 22:21.44;
4.	Grabner (Hermes, Lj.) 22:31.30;
5.	Davidovič (Sokol, Zagreb) 22:31.58;
6.	Veljkovič (Jugoslavija, Belgrad) 22:39.23;
7.	Golob (Edinstvo, Lj.) 22:49.23;
8.	Drljačič (Avala, Belrad) 22:56.54;
9.	Petkov (Nak, Novi Sad) 23:01.57;
10. Ujčič (Jugoslavija, Belgrad) 23:05.39.
Na 14. mestu je Jakša od Edinstva (Ljubljana) s časom 24:00.52.
Kosovska Mitrovica, 2. septembra, m. Danes se je nadaljevala dirka okrog Srbije in sicer 4. etapa Čačak—Kosovska Mitrovica 176 km, Proga ni bila tako dolga kakor tretja etapa, vendar pa je bila zelo naporna, ker je pot vodila skozi hribovite kraje ob dolini Ibra. Vsled izredno slabe poti, je imel skoraj vsak tekmovalec več defektov, zato tudi čas ni najboljši V tej 4. etapi so naši kolesarji dokazali, da so med najboljšimi. Okrog 15.000 gledalcev je navdušeno pozdravilo Janeza Peternela, ki je prvi pri-vozil v Kosovsko Mitrovico v času 7,19,58. 2. Pavlovič v istem času. 3. Podmilščak Franc v istem času. Ostali Slo-venci so plasirali na 5. mesto Golob s časom 7,23,35, na 12 mestu Gartner 6 časom 7,26,47, na 14. mesto Grabner 7,31,02.
Z današnjo zmago v 4. etapi si je Petemel priboril nagrado Radio Belgrada Po končani 4. etap« zaradi izredno dobre vožnje v 3. etapi so štirje naši kolesarji v končnem plasemaju zavzeli vsa štiri prva mesta. Na čelu je Janez Peternel, ki velja kot favorit za zmagovalca.
100 kg franko jugoslovansko-madžarska meja. Obračunavanje marke se izvrši po tečaju 1 RM je enako 10 čeških kron. Prav tako je zahteval ravnatelj v Pragi povišanje cen za grozdje. O uspehu tega koraka bodo izvozniki pravočasno obveščeni.
Iz banovine Hrvatske
Nov zagrebški list
Dne 1. septembra je v Zagrebu začel izhajati nov list z. imenom. » H r v aft sko pravo«. V prvi številki 60 sodelovali dr. Landikušič, dr. Stjepan Buč, dr. Arzen Pozaič, Ivan Lukac, Marko Krajačič ter Stepan Fuček. Oba KiSi&dnje Irn^toVana Sta Se pod-pisanala, da sta kmeta.
Zagreb. 2. sept. b. Danes ob pol devetih se je pričela proslava 10 letnice grafičnega šahovskega kluba s turnirjem grafičnih prvakov iz Belgrada, Ljubljane, Novega Sada, Osjeka, Sarajeva in Zagreba. Igra se za naslov dra-fičnega mojstra v Jugoslaviji. V današnjem prvem kolu so bili doseženi sledeči izidi: Dra-šič (Zgb) : Sobovič (Sarajevo) 1 :0; Miiller (Osjek) : Hren (Ljubljana) 1 :0; Reuter proti Djordjevič (Belgrad) 1 :0. Turnir Se bo nadaljeval vsak dan od 8.30 dalje in je zanj veliko zanimanje V jutrišnjem drugem kolu nastopijo: Drašič : Reuter, Ilren : Sobovič in Miiller : Djordjevič.
Varaždin, 2. sept. b. Ponoči ob 2.10 so v Varaždinu in okolici čutili močne potresne Sunke, katerim so pozneje sledili še slabotni tresljaji. Smer potresa je od severovzhoda proti jugu. Prvi sunek je trajal 5 sekund, drugi pa dve sekundi.
Belgrajske novice
Belgrad, 2. sept. m. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič se je davi vrnil iz Niša v Belgrad ter je z letališča takoj odšel v svoj kabinet predsedni-štva vlade, kjer je imel konferenco z ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Budisav-ljevičem, kmetijskim ministrom dr. Cubrilovičem, ministrom dr. Konstantinovičem, ravnateljem Privilegirane izv. družbe in ravnateljem dr. Dosičem. Potem se je z letalom odpeljal v Slovenijo. (Glej poročilo o njegovem obisku na ljubljanskem velesejmu na strani 4.)
Belgrad, 2. sept. m. Zveza ekonomistov kraljevine Jugoslavije bo imela 7. t.m . letni občni zbor v Banja Luki, na občnem zboru bo tudi več strokovnih predavanj.
Belgrad, 2. sept. m. V kratkem se bo preselila v Zagreb centrala kartela cementne industrije, ki je bila do sedaj v Belgradu. S premestitvijo te centrale v Zagreb se bo preselilo tudi njeno vodilno administrativno uradništvo.
Kdaj Dobrudža?
Sofijo, 2. septembra. AA. DNB: Včeraj se je sestala bolgarska vlada na izredno sejo. Šef bolgarske delegacije v Crajovi Pomenov je podal pregled dosedanjih pogajanj. Kakor se je zvedelo, je treba urediti le še nekatere finančne zadeve. Bolgarska vlada je dala poslednja navodila svoji delegaciji. Pričakujejo, da se bodo vsa pogajanja danes končala. »Utro« je izvedelo, da bodo bolgarske čete postopno zasedle Dobrudžo in da bodo najprej vkorakale v Tuprakan.
Vojaške vaje rdeče armade
Moskva, 2. septembra. AA. DNB: Današnja Krasnaja Zvezda piše o nedavno končanih manevrih v moskovski armadni pokrajini in pravi, da bodo podobni manevri tudi v drugih armadnih področjih, v prvi vrsti pa v Odesi in Sibiriji. Tudi teh manevrov se bo udeležil narodni komisar za vojsko maršal Timošenko. List pravi, da pri teh vajah ne gre za manevre v ožjem smislu besede, temveč za vežbanje vseh pehotnih polkov dotifne armadne oblasti zaradi izpopolnitve vojaika vzgoje.
Trgovinski minister dr. iindres no Dunaju
Na dunajskem velesejmu je odprl jugoslovanski razstavni paviljon — Ban dr. Natlačen med gosti Nemški minister Funk o trgovini z jugovzhodom
Dunaj, 2. septembra. AA. V soboto ob 33.30 je prispel na Dunaj jugoslovanski minister^ za trgovino in industrijo dr. A n d r e s z gospo. Skupno z ministrom sta prispela tudi podpredsednik HSS senator inž. K o š u t i č ter ban dravske banovine dr. Marko Natlačen kakor tudi več uradnikov trgovinskega ministrstva. Od jugoslovanske meje do Dunaja so bili prirejeni na vseh večjih postajan dr. Andresu sprejemi krajevnih oblastev. Za časa bivanja v Nemčiji je pokrajinska vlada dodelila dr. Andresu za spremljevalca svetnika dr. Borodajčevifa. Na železniški postaji na Dunaju je zaželel v imenu pokrajinskega poglavarja Baldurja v. Schiracha dobrodošlico njegov adjutant K r u g e r ter ravnatelj dunajskega velesejma R e b e k. Z jugoslovanske strani so pozdravili na železniški postaji jugoslovanskega ministra generalni konzul Živo t i 6, trgovinski ataše Simič ter osebje generalnega konzulata. Po pozdravih na postaji se je minister dr. Andres odpeljal v hotel I m p e r i a 1, kjer so bili zanj in za njegovo spremstvo pripravljeni apartmani.
Po slovesnem začetku velesejma v veliki dvorani Konzerthausa je bil slovesno odprt jugoslovanski paviljon. Slovesnosti so prisostvovali jugoslovanski minister za trgovino in industrijo dr. Andres z gospo, minister za telesno vzgojo Dušan P a n t i č, ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, podpredsednik HSS senator Košu t i č in drugi. Z dr. Andresom je prišel iz Belgrada tudi nemški gen. konzul Neuhausen z gospo.
Preden so dprli jugoslovanski paviljon, v katerem so se nahajali poleg ministrov in njihovega spremstva tudi jugoslovanski konzul na Dunaju Ž i v o t i č ter vse osebje jugoslovanskega konzulata, sta prispela nemški minister za gospodarstvo Walter Funk ter pokrajinski poglavar B a 1 d u r v. S c h i r a c h. Ob vhodu v paviljon sta sprejela Funka in pokrajinskega poglavarja načelnik oddelka za zunanjo trgovino dr. Dragan Mihajlo-v i č in jugoslovanski generalni konzul 2 i v o t i č. Po pozdravih sta dr. Funk in pokrajinski poglavar ostala dolgo v prisrčnem razgovoru z jugoslovanskimi ministri. Dr. Funka in pokrajinskega poglavarja so v jugoslovanskem paviljonu pogostili z jugoslovanskimi prigrizki. Očividno zadovoljna sta Funk in Baldur v. Schirach ostala celo uro v jugoslovanskem paviljonu ter si ogledala posamezne razstavljene predmete. Na kraju sta izjavila svoje posebno zadovoljstvo nad posrečeno razstavo jugoslovanskega gospodarstva.
Nemški murster Funk o gospodarskih zvezah Nemčije z rugovzhodom
»Interes Nemčije pri sedanji trgovini z jugovzhodom je sam po sebi zadosten razlog, da se , tamkaj ohrani mir«
V svojem govoru pri začetku dunajskega velesejma je izjavil Funk o poteku vojne tudi tole: Angleži so se v svojih računih popolnoma zmotili. Že njihova blokada je ostala brez učinka. Cez suhe meje na severu, vzhodu in jugu je drl hudournik blaga v Nemčijo in ustvaril pomembne rezerve. Na Angleškem so razen tega precenjevali naše devizne težkoče in prav tako tudi naše za primer potrebe že naročene rezerve surovin
Beseda materam
»La Croix« od 29. avgusta bere dobro lekcijo francoskim materam; vsaj večini od njih. Tudi one imajo namreč znaten delež pri zlomu Francije, ki je predvsem nravstvenega značaja. Po pravici se pritožujemo, kako je Francija podobno kakor v časih, ko je nastopila Ivana d' Are, propadala, medtem ko so se njeni zastopniki med seboj prepirali, kdo bo zavzemal prva mesta. Ko so Angleži prišli že pred Orleans, se je dvor zabaval, kakor da se ni zgodilo nič posebnega. Višji sloji so živeli tako razpuščeno, da je človeka sram, če lista po zgodovini tistih časov. Stiska naroda je bila tako velika, kakor je danes. Kazen za tako življenje je bila vsigdar huda. Mogoče pa ni bila nikoli tako huda, kakor je danes. Predvsem trpijo žene in matere. Več kot dva milijona očetov in sinov je ▼ tujem ujetništvu, dasi bi jih Francija krvavo rabila na svojih poljih in domovih. Matere imajo veliko nalogo, da vzgojijo pokolenje, ki pogreša očetovega vodstva. Pri tej priliki pa si ne moremo kaj, da se ne bi spomnili, koliko mater je v času, ko se nikomur ni sanjala taka nesreča, zanemarjalo vzgojo svojih otrok. Njihovi otroci so poznali veliko nežnosti, pa zelo malo poduka
in živeža. Nemško vojaštvo stoji danes z najboljšim orožjem in največjim letalskim brodovjem ob Rokavu in Atlantiku.
Kako je pa z nemško valuto? Marka je postala najstabilnejše in najzanesljivejše plačilno sredstvo in je, na najboljši poti, da nadomesti medtem za tuberkulozo oboleli funt v Evropi, s katerim je doslej delovala londonska City. Angleška vlada je s takojšnjo veljavo prepovedala uvoz bankovcev angleške narodne banke. Učinek tega ukrepa za Nemčijo je brez slehernega pomena, ker smo imeli majhno količino funtov. Isto velja tudi za Italijo. Večji je bil učinek za Norveško, Dansko, Nizozemsko in Belgijo, predvsem pa za Francijo, ker so tam že od nekdaj imeli mnogo funtov. Toda najbolj bo učinek tega ukrepa občutila Anglija sama.
Številke zunanje trgovine v zadnjih mesecih ne zaostajajo več mnogo za številkami vsega leta 1938. Izvozna stran kaže celo zadnje mesece uspehe, kakršnih ni nihče pričakoval. Posebno ugoden razvoj kaže naša zunanja trgovina z zavezniško Italijo. K temu je treba dodati pomen povečane trgovine z Sovjetsko Rusijo in čedalje boljša izgraditev naše trgovine z jugovzhodno Evropo pri čvrstem tečaju marke.
Če pomeni ta vojna danes res boj med proizvodnimi silami, je Anglija že izgubila. A tudi dosedanji uspehi angleških letalskih napadov zmanjšujejo Churchillove upe na utvare obupanca, ko misli na oslabitev nemške produktivnosti.
Izmenjava blaga med Nemčijo in jugo-vhodno Evropo se je razvijala ves čas vojne kljub vsem oviram zahodnih velesil neovirano. Še več, ta izmenjava je postala še živahnejša kakor v mirnem času, ker so odstranjene prometne težave, nastale v začetku zaradi pretrganja prek-morskih zvez in pozneje zaradi nenavadno hude zime. Dobro znamenje za dobaviteljsko sposobnost nemške industrije sredi vojne je to, da je izvoz, ki obsega mnogo za vojno važnega blaga, postal povprečno večji. Trgovina, ki se je med vojno razvila med Nemčijo in jugovzhodno Evropo, ne bo ostala samo kot kratkotrajna vojna pojava. Velike izkušnje, ki si jih je Nemčija nabrala doma, so zdaj na razpolago prizadevanju, da se uveljavijo bolj popolno razvite metode tehnike in v možnosti gospodarstva jugovzhodne Evrope, če hoče le ta dvigniti svoje gospodarstvo, svoje rudarstvo, svoje prometno omrežje in svojo industrijo na višjo produkcijsko stopnjo. Iz tega bi se rodilo nadaljnje in še tesnejše trgovinsko razmerje do Nemčije, obenem bi pa to pomenilo tudi zvišanje življenjske ravni in okrepitev južne Evrope spričo nestalnosti svetovnega položaja. Ta razvoj bo rodil, da se narodno gospodarstvo Nemčije in južne Evrope čedalje bolj med seboj prilagodijo. To pa jugovzhodnih držav ne bo prav nič oviralo, da ne bi še nadalje izgradile tistih panog industrije, za katere imajo gospodarsko osnovo. Prav tako jih ne bo prav nič oviralo pri njihovi trgovini. To velja posebno za razmerje do zavezniške Italije. Obe zavezniški velesili delujeta tako na političnem kakor na gospodarskem polju v popolnem medsebojnem soglasju. Jugovzhodna Evropa stoji šele v začetku svozega gospodarskega razvoja. Blagostanje jugovzhodnih narodov je tudi v nemškem interesu. Nemčija ni nikoli mislila na to, da bi jugovzhod izrabila izključno kot izhodišče svojih surovin, ampak jc zmerom hotela iz teh držav ustvariti trden člen v evropskem redu. Interes Nemčije pri sedanji trgovini t južno Evropo je sam po sebi zadosten, da se na jugovzhodu ohrani mir. Državi osišča bosta gledali, da odstranita vse ovire miru na tem področju. Nemška trgovinska politika je zasnovana tako, da mora napraviti konec drobljenja Evrope v gospodarskem pogledu. Med evropskimi državami, ki so s svojo strukturo zvezane med seboj v skupno gospodarsko usodo, mora zaradi koristi vseh vladati zdrava razdelitev dela. Zgodovinski dogodki so že v teku. Zmage Nemčije in Italije so ustvarile dva čini-telja zgodovinskega pomena, ki uvajata zgodovinsko preobratišče za Evropo. Richolieujeva oporoka izza west!alskega miru, dogma francoske politike, ni mogla izpolniti težnje, da se mora Nemčija kot večna nevarnost Franciji, po vsaki ceni izločiti. Šo eno dejstvo je, da mora namreč večnemu oboroževanju slediti resnejši in bolj gospodarski red t Evropi.
V jugoslovanskem paviljonu
Včeraj ob 14 je pokrajinski poglavar Baldur v. Schira.*h priredil v Hofburgu svečano kosilo na čast tujih gostov, ki so prispeli na letošnji dunajski jesenski velesejem. Svečanemu kosilu je prisostvoval tudi jugoslovanski minister dr. A n -d r e s s svojim spremstvom. Ob 18 je bila v dunajski operi svečana predstava na čast gostom. Izvajali so Mozartovo »Začarano piščalko*. Zvečer je priredila dunajska občina banket v občinski palači.
Pr, Andres o gospodarskih odnošajih med Nemčijo in Jugoslavijo
Dunaj, 2. septembra. AA. Drugi dan svojega bivanja na Dunaju je trgovinski minister dr An; dres prebil v važnih razgovorih s predstavniki Nemčije. Tako je imel dopoldne v hotelu Impe-rial razgovor z nemškim gospodarskim ministrom dr. Funk o m. Nato je prebil dr. Andres dalj časa v razgovoru z državnim podtajnikom dr Glo-diusom. Ob 11 je ministra dr. Andresa v hotelu obiskal pokrajinski vodja Baldur v. £clii-rach, potem spet gospodarski minister if u n k.
Dunajska radijska postaja je zaprosila ministra dr. Andresa, da bi na radiu spregovoril o gospodarskih zvezah med Jugoslavijo in Nemčijo ter o svojih vtisih na dunajskem velesejmu, in sicer v nemščini in srbo-hrvaščini jutri ob 0.30. Predavanja bodo prenašale jugoslovansko in nemške radijske postaje.
Danes ob 13.30 je trgovinski minister dr. Andres sprejel zastopnike dunajskega tiska med njimi tudi ravnatelja največjega dunajskega lista >N e u e s VViener T a g b 1 a 11«. Pri tej priliki se je dr. Andres bavil z gospodarskimi odnosi med Nemčijo in Jugoslavijo od leta 1034 do danes. Med drugim je dejal: Najprej sem moral pomisliti na pretekle čase, ko je Dunaj imel vlogo posredovalca med Jugoslavijo in gospodarstvom sred-
«ar
njeevropskih držav. Tudi danes se pojavlja Duna v svoji posredovalni vlogi. Tokrat gre predvsem za veliko nemško in jugoslovansko gospodarstvo. Že sani položaj Dunaja v jugovzhodnem delu Nemčije pomeni posebno nalogo glede razvoja gospo darskih stikov med veliko Nemčijo in jugovzhodnimi državami. Ta naloga se zdi pomembnega oa prejšnjih. Gre /.a čisto določene smernice medsebojnih gospodarskih stikov, za jasen načrt, po katerem je troba zgraditi odnose med veliko Nemčijo in Jugoslavijo. Tudi v toni pogledu je bi o mnogo storjenega, še voč pa bo troba storiti. Da pa ne bi gospodarski odnosi med obema državama v teli spremenljivih časih bili ogroženi, nora biti tukaj stalni čuvar, ki deluje za ohranitev in poglobitev teh odnosov. V našem primeru ;e trrba vse storiti v skladu z jasno označenimi potrebnim jugoslovanskega in velikonemškega gospodarstva. Služiti tem dolžnostim je odgovorna toda hvaležna naloga. Za to nalogo je Dunaj po svoji tradiciji še bol j poklican kakor pa kakšno drugo met to. Dunajski volesojom bo moral izpolniti čim večji del toga programa. Udeležba Jugoslavijo na letošnjem dunajskem velesejmu jo prišla zaradi imenovanih razlogov. Na dunajskem ;ejinu naj bi se srečali nemški in jugoslovanski predstavniki gospodarstva ter poiskali možnosti za izmenjavo ter zn medsebojni gospodarski promet, da bi s tem prispevali k napredku oboli gospodarstev. Na koncu so je dr. Andres bavil z vforaišnjim govorom ministra Funka in poudaril, da jo Jugoslavija pripravljena sodelovati pri novi grailnii evropskega gospodarstva v prepričanju, da bodo tudi uicul gospodarski interesi upoštevani.
PRIVATNA DVORAZREDNA
TRGOVSKAŠCLA
ZBORNICE ZA TRGOVINO OBRT IN INDUSTRIJO
LJUBLJANA. GREGORČIČEVA 27 (TRGOVSKI DOM)
SOLA IMA PRAVICO JAVNOSTI
SPREJEMA DIJAKE Z MALO MATURO ali ZAVRSNIM IZPITOM
VPISOVANJE VSAK DAN OD 10-12 ZAČETEK POUKA 10. SEPTEMBRA TELEFON 33-40
Izgube v zraku po enem letu vojskovanja
Nemške navedbe
Berlin, 2. septembra, t. DNB. Nemška vojaška oblast je objavila statistiko o uspehih in izgubah v ■enem letu letalske vojne. Nemška letala so napravila vsega 3.500 poletov v 220 dneh. Na nasprotnika so' v tem času zmetala 5 milijonov bemb s skupno težo 75.000 ton. Potopljenih je bilo nad 500 sovražnih vojnih in trgovskih ladij s skupno 2 milijona tonami. V prvem letu vojne je sovražnik izgubil 3.100 v bojih v zraku, na tleh pa 3.850. Skupne izgube ni letalih vseh sovražnikov Nemčije znašajo okrog 7000 letal in 155 zapornih balonov. Nemško letalstvo je uničilo nad 400 sovražnih tankov, 10 sovražnih vojnih in trgovskih ladij, 10 nemških pilotov je v tem času preletelo več kakor 10 milijonov kilometrov. V istem času je bilo uničenih skupno 1.050 letal,
Berlin, 2. septembra. AA. DNB. »Berliner Zeitung am Mittag» prinaša podatke o nemških in letalskih izgubah Po teh podatkih so od 7. do 31. avgusta Angleži izgubili 1.365 letal in 175 baražnih balonov. Nemci pa so izgubili vsega skupaj 406 letal. Te številke jasno dokazujejo veliko premoč letalstva.
Berlin, 2. septembra, b. »National Zeitung« objavlja članek ob prvi obletnici vojne, v katerem podaja izgube angleškega brodovja. Po tej statistiki je Anglija izgubila od 1. septembra 1939 do 29. avgusta 1940 tri bojne ladje prvega razreda, dve nosilki letal, 11 križark, 43 rušilcev, 23 podmornic, 5 pomožnih križark, 9 minonoscev in še nekaj po-
možnih ladij. Angleška vojna mornarica je izgubila vsega 99 pomorskih enot s 397.000 tonam«.
Berlin, 2. septembra. AA. DNB. Tudi v toku današnjih letalskih borb nad južna Anglijo in angleško obalo se je izkazalo, da so nemške letalsae formacije bile v premoči. Izve sc, da je bilo zbitih dane« 46 angleških letal, 6 letal pa jc biol uničenih na letališčih. 12 nemšiiih letal se ni vrnilo v sfvoja oporišča.
Angleške navedbe
Vojna v Afriki
Italijanska poročila
Vojna poročila Italijani prodirajo v Kenijo
Nekje v Italiji, 2. sept. A A. Štefani: Sporočilo glavnega štaba italijanske oborožene sile št. 86 se glasi:
Na vzhodnem delu Sredozemskega morja je
neka naša letalska formacija bombardirala sovražen konvoj. Zadeta je bila neka ladja ter težko poškodovana.
poznali veliko nežnosti, pa zelo malo poauica \ Keniji so naše kolonialne čete zasedle Buno, in vzgoje. Otroka razvajati je lahko, napraviti I pomembno karavansko središče, 90 km oddaljeno iz nie£a človeka, ki bo na svojem mestu, pa I od Mojale.
iz	»	__'______■ Sovražnikova letala so letela na več krajih nad
je težka naloga. bjUDezen maiere, ki svujc r.:____,,..„_ ... u!1_
• <U!4iU ?ArlAm litiHi neom
otroke samo neži in razvaja, je v resnici sam egoizem, ki se slabo izplača. Ta ljubezen nam je rodila pomehkužen rod, ki se boji vsake žrtve, si ne zna ničesar odreči in je sam tako egoističen, kakor je to videl pri svojih »dobrih mamicah«. Drugače naše stare materel Ne da bi otroke samo božale, jim vse dovoljevale in jim znašale vse skupaj, jim je uspelo vzgojiti ubogljive otroke, ki so se znali lepo obnašati in pridno delati. Ta resnoba in strogost niti najmanj ni škodovala ljubezni med otroci in stariši. Sodobni otrok, ki ga doma obožujejo kakor kakšnega malega monarha, pa ne ljubi nikogar razen samega sebe. Celo krščanske družine so se prav slabo branile proti vplivu take vzgoje in so opustile izročilo, ki je velelo, da se mora človek naučiti discipline najprej tam, kjer se {e rodil. Upati je, da se bomo vr nili k tem načelom.
Cirenaiko, kjer je bilo ubitih sedem ljudi, osem pa ranjenih. Sovražna letala so letela tudi nad vzhodno Afriko, kjer so bile ubite tri osebe, ranjenih pa je bilo pet. O priliki sovražnega napada na letališče Cagliari, je bil zadet del zgradbe po-veljništva ter dve letali na zemlji. Ni bilo ne mrtvih ne ranjenih.
Nekje v Italiji, 2. sept. AA. Štefani: Poročilo glavnega štaba itilijanske oborožene sile št. 89 se glasi:
Preteklo noč so sovražna letala letela nad Sardinijo. Protiletalsko topništvo je zbilo tri sovražna letala. Ni bilo nobenih žrtev niti škode. Sovražna letala, ki še vedno prihajajo čez švicarsko ozemlje, so letela nad nekaterimi kraji v Piemontu in Lombardijo, kjer je takoj prišlo do letalskega in protiletalskega odgovora. Ker letala niso mogla prispeti do željenega cilja, so vrgla 4 bombe v neko vas v bližini Varese. Prav tako so metala na razne kraje, ne da bi pri tem povzročila škodo letali se nista vrnili.
'Pri letalskih napadih na Tobruk, v katerih je javljalo sporočilo št. 86, je bila zadeta bolnišnica,
ena oseba pa težko ranjena. Eno sovražno letalo je zbilo protiletalsko topništvo mornarice.
V Vzhodni Afriki so sovražna letala skušala napasti otok Harvil, 80 km stran od Masave. Zbito je bilo eno sovražno letalo, trije člani posadke pa so bili ujeti. Pri letalskem napadu na Asat je bilo nekaj malega škode, ranjenih pa osem oseb. Zbito je bilo eno sovražno letalo. Naša letala so metala bombe majhnega kalibra in streljala s strojnicami na sovražno taborišče južno od Manama, na drugi strani Kasale. Po zadnjih ugotovitvah je sovražnih izgubil v bitki pri Adaro, o katerem je govorilo sporočilo št. 83, 21 mrtvih. Zaplenjen je bil tudi en oklepni avtomobil.
Rim, 2. sept. AA. Štefani: Pooblaščeni krogi zanikajo vest londonskega radia, da so baje angleška letala hudo bombardirala zbirališča italijanskih letal pri Mogadiscu. Akcija, o kateri govori poročilo londonskega radia, je omenjena v italijanskem poročilu 30. avgusta, ki pravi, da so sovražna letala trikrat bombardirala Mogadisco in da je bilo nekaj mrtvih, 7 pa ranjenih, da pa je bila škoda neznatna. Poudarjajo tudi, da so bila angleška letala pri tej akciji razdeljena v tri oddelke.
Angleška poročila
Vojna poročila
Kairo, 2. sept. AA. Reuter: Snoči so agnleška letala bombardirala glavna sovražnikova letališča v vzhodni Libiji. Obsula so z mombami Tobruk, Elgrazalo, Bardir in Elgubi. V Alkmini so bombe priletele na sovražnikova letala na tleh. Takoj so začeli vstajati stebri gostega dima. V Tobruku so nastale velike eksplozije. Štiri sovražnikova letala so bila sestreljena.
Kairo, 2. sept. Reuter: Vrhovno angleško poveljstvo poroča: Danes se na nobeni fronti ni zgodilo nič posebnega.
London, 2. septembra, t. Reuter. Vojno ministrstvo je objavilo nekatere uradne številke o izgubah v letalski vojni v prvem letu vojne z Nemčijo. Uradno sporočilo pravi, da je Nemčija izgubila od 'ne 3. septembra 1939 do konca avgusta 1910 vsega 3911 letal in stcer 2378 letal v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem, 1414 letal pa nad Anglijo, 27 letal pa nad Nemčijo nad Severnim morjem 22. nad Norveško 78. Nemške izgube v letalstvu na Poljfkem niso vštete, ker niso znane. Obsegajo pa verjetno okrog 300 letal.	,
V istem času je utrpelo angleško letalstvo 1009 uničenih letal, od katerih pade 458 izgub na boje v Franciji m Belgiji, 315 pa so jih Angleži izgubili v bojih nad Anglijo, 154 na svojih poletih nad Nemčijo, nad Severnim morjem 23, nad Norveško 67.
Samo meseca avgusta so angleški letalci sestrelili nad Anglijo 1097 nemških letal, dne 1. septembra 1940 oa 83 V tednu od dne 25 do 31 avgusta so Angleži sestrelili 293 nasprotnih letal, sami pa so izgubili 113 lovskih letal ter 15 bombnikov.
Iz Francije
Kulturnopolitične uredbe francoske vlade
Vichy, 2. septembra. Francoska vlada se po načrtu trudi, da bi francosko ljudstvo očistila uničujočega vpliva tako zvanega integralnega laiciztna in izključnega vpliva socialistično-komunističnih učiteljskih strokovnih organizacij. Najprvo je vlada odstranila tako zva-iie posvetovalne odbore za ljudsko šolo, ki so dejansko omogočali gospodarstvo levičarskih učiteljev v ljudski šoli in v francoskem podeželju. Sedaj je vladna komisija pričela pregledovati učne knjige, ki jih uporabljajo ljudskošolski otroci. Tudi tu so razmere naravnost katastrofalne. V nobeni učni knjigi se ne omenja Boga, krščanske religije, pri zgodovinskem pouku se otroku jemlje smisel za vero, a obenem tudi čut za veličino naroda in ljubezen do domovine. Sestavljena je posebna komisija ki bo delala pod nadzorstvom prosvetnega ministra in ki bo odločala o odobritvi ljudsko-
šolskih knjig.
Istočasno se pripravlja preosnova zakona o ločitvi zakonske vezi. Tovrstni postopek je bil do sedaj večkrat le formalnost. Po novem zakonu pa bo ločitev zakonske vezi otežkočena. Ministrstvo za družino istočasno pripravlja ostre zakonske odredbe proti prostituciji.
Clorntoni-Forrand, 2. sept. AA. Havas: Francija je zdaj prisiljena posluževali se lastnih sredstev za prehrano. Na polju kmetijstva je bila Francija pred vojno med prvimi produkcijskimi državami ne samo v Evropi, ampak na vsem svetu. Kar se tiče mesa. lahko Francija ob lastni živinoreji počaka na boljše dni glede uvoza. Francija mora upoštevati posledice vojne in zato omeji!i konsum mesa. Francija še zdaleč ni zaradi sedanje vojne prisiljena uvažati živino, ker je še zmerom bogata z govedi in razpolaga po statističnih podatkih s 16 milijoni krav in volov. Olede =vinj je Francija na drugem mestu takoi za Nemč>io. Tudi glede mezgov in oslov je Francija na drugem mestu, takoj za Nemčijo.
CjjOApo-daKStVjO
Lep obisk jesenskega velesejma
Predsednik vlade g. Cvetkovič na velesejmu
Ljubljana, 2. septembra.
Danes je že tretji dan velesejma in po prvih dneh jesenske prireditve ljubljanskega velesejma že lahko sklepamo na to, kakšen bo rezultat te prireditve. Letos se pozna, da je obilica razpoložljive gotovine, ker je delno varčevanje nekoliko popustilo, na drugi strani pa so v nekaterih strokah prinesle višje cene tudi večje dobičke. Denar ni več tako cenjen glede svoje vrednosti kot preje. Ljudje kupujejo mnogo predmetov veliko lažje kot nekdaj, ker nc štedijo toliko z denarjem in smatrajo sedanjo dobo ugodno za nakupe.
Povišanje kupne moči našega kmeta se pozna tudi pri kmetijskih strojih. Prodaja kmetijskih strojev je prav dobra in se morajo pohvaliti tako domači izdelovalci kakor tudi uvozniki teh predmetov iz Nemčije. Prodaja je dosegla znatno višino in obstoja zanimanje še naprej v veliki meri.
Zanimivo je, da so letos tudi nekatere panoge, ki so drugače bile navezane bolj na manjšo prodajo, dosegle mnogo naročil v večjih količinah. Mnogi interesenti raje kupujejo na velesejmu, kjer nimajo samo vzorcev, ampak tudi že razstavo blaga in se potem lažje odločijo za posamezne vrste. Lažje jim je kupiti na velesejmu kot pa pri potniku ali pa izbirati v trgovini sami. Vse to dopri-naša, da se je kupčijsko življenje začelo kaj živahno razvijati. Med posameznimi strokami omenjamo posebej pohištvo, ki doživlja kot vedno, dobre uspehe. Nekatere oprave so bile že prodane, med
Povišanje najnižjih mezd
V	ministrstvu socialne politike in ljudskega zdravja izdeluje izpremembe uredbe o minimalnih mezdah. Po informacijah iz Belgrada je pričakovati, da bo najnižja urna mezda v državi zvišana od sedanjih 2 din na 3 din za uro. Druga določila uredbe iz leta 1937 pa bi ostala v glavnem neizpren.enjena. Ker morejo bani omejevali najmanjše mezde za nekvalificirane delavce v okvirju 10% pod osnovno najnižjo mezdo in 50% nad to mezdo, je pričakovati, da se bo ponekod zvišala najnižja mezda za nekvalificirano delavstvo do 4.50 d'n na uro. Predlog ministrstva je prav za prav kompromisni predlog, ker so delavske organizacije postavile zahtevo, da se najnižje mezde še bolj zvišajo.
Cene pšenice v dunavski banovini
Ban donavske banovine je v soboto, dne 31. avgusta predpisal naslednje predpise o meljavi na merico ter cene moke:
1.	Znesek merice pri mletju je določen z največ 13 kg za 100 kg pšenice. Tu je vključen kalo, tako da mora mlin izdati 87 kg mlevskih izdelkov za 100 kg pšenice. Pri navadnem mletju na merice je določen znešek' hičJrice na največ 10 kg, tako da mora mlinar dati producentu 90 kg mlevskih izdelkov za 100 kg pšenice.
2.	ZdrOb, bela rtiokšr, presejana koruzna moka, ki jih dajejo v promet mlini, se smejo prodajati po naslednjih cenah:
A)	Za mline: zdrob, bela moka Og 7.23 din za kg, krušna moka 3.58 din za 1 kg, otrobi 1.80 din za kg. V te cene ni vračunana cena vreč in skupni davek na poslovni promet.
B)	Za trgovce na veliko (grosisfe): zdrob, bela moka Og 7.63 din, krušna moka 3.83 din in otrobi 1.90 din.
C)	Za trgovce na drobno (detajliste): zdrob, bela moka Og 7.75 din, krušna moka 4 din in otroci 2 din.
V	cene moke na debelo in na drobnfc je vračunan skupni davek na poslovni promet.
Te cene odgovarjajo cenam, katere je predložila banski upravi posebna anketa, ki jo je skli-
Glavna kolekiura Drž. razr. loterije
vrelec sreče
ALOJZIJ PLANINSEK,
Ljubljana. Beethovnova ulica 14
javlja izid žrebanja z dne 2. septembra V. razreda 40. kola 100.000 din St. 4831
80.000 din št. 93385.
60.000 din št. 38369.
24.000 din št. 45604, 77905,
20.000 din št. 19407, 49851, 74010, 89078.
16.000 din št. 81929.
12.000 din št. 75743, 83733.
10.000 din št. 5534, 8193, 9802, 47767, 57280, 60312, 60997, 77813, 86758, 95867.
8.000 din št. 26218, 27430, 41608, 43688, 47234, 4828«, 49798, 90431.
6.000 din št. 1227, 3646, 29757, 42502, 49585, 52387, 55528, 58398, 60832, 69205, 74348, 80427, 80980. 84401, 86598, 87570. 91889, 93R51.
5.000 din št.3478, 5296, 9153, 16281, 25546, 26122, 42147, 42551, 47189, 47324, 50493, 53982, 75883, 88445, 88484, 91729, 98699.
4.000 din št 2207, 7504, 22308, 23893, 31464, 46560, 52521, 53443, 57988, 61114, 61315, 61714, 61876, 66039, 67925, 71873. 77701, 7989-1, 85777, 86994, 88896, 94532, 97699.
Nadalje le bilo izžrebanih Se veliko Število dobitkov po din 1.000.—.
Ker so bili dobitki javljenl telefonično. even-tuelna pomota ni izključena
Prihodnje žrebanje bo jutri, 3. t. m.
Vsi oni. ki so zadeli » kolekturl »Vrelec sreče«, naj srečke tako! predložijo * izplačilo
njimi celo neke po dvakrat, ie vedno pa je naprej znatno povpraševanje. Nadalje je bilo doslej že zabeleženih več prodaj vnaslednjih predmetih: registrirne blagajne, šivalni stroji, radijski aparati, računski stroji, preproge, drobni predmeti itd.
V soboto je bil običajni otvoritveni obisk, v nedeljo pa je imel velesejem rekordno število obiskovalcev. Že dolgo ni bilo tako živahne nedelje kot je bila prva velesejmska nedelja na velesejmu. Tudi v ponedeljek ko je obisk običajno manjši, se je poznalo, da obisk še vedno zadovoljuje in je bilo ves čas v paviljonih živahno. »Toti teater« ima vedno dovolj obiskovalcev, saj so bile vse dosedanje predstave — razprodane.
Ljubljana, 2. septembra 1940.
Danes popoldne po pol šestih je nenadoma prispel na ljubljanski velesejem predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič, ki je obiskal že lanski je-
senski velesejem in sploh kaže živo zanimanje za probleme ljubljanskega velesejma. Z g. predsednikom je bil njegov sin in dve dami. Predsednika vlade g. Cvetkoviča je pozdravil v imenu vele-' sejmske uprave ravnatelj g. dr Milan Dular ter ga spremljal pri njegovem obhodu skozi paviljone. Predsednik vlade g. Cvetkovič se je živo zanimal za številne razstavljene predmete ter je ostal izredno dolgo na velesejmu. Nakupil je mnogo predmetov, zlasti proizvodov naše domače obrti, nadalje oljno sliko z umetniške razstave. Zvečer ob 7 je zadovoljen z ogledom zapustil velesejem,
cal trgovinski oddelek banske uprave. Med drugim je ta anketa ugotovila:
1.	Tipi moke bodo odrejeni dokončno po zaslišanju novosadske produktivne borze, po poskusnih mletjih.
2.	Za mline se predlagajo naslednje cene moke, ne računajoč skupni davek na poslovni promet: za belo moko Og 7.23 din za kg, za krušno moko 3.58 din, za otrobe 1.80 din. Te cene so bile izračunane takole: Vračunana je nabavna cena pšenice v znesku 300 din ža 100 kg, marža 13' dinV prevoz 100 din, skupno 323 din za 100 kg.
Cena bele moke Og je izračunana na osnovi navedene cene pšenice, t. j. 323 din z dodatkom 4 din. Tako je prišlo do cene 7.23 din za kg bele moke.
Cena krušnemu žitu je izračunana na osnov) cene pšenice z dodatkom 0.35 din, t. j. 232 in 35 dinarjev in je tako nastala ce na krušne moke 3.58 din za kg.
Na osnovi teh cen izhaja, da dobe mlini za mletje 100 kg pšenice v proizvodih teh-le vrednosti: za 10 kg bele ničle 72.30, za 70 kg krušne moke 250.60, za 20 kg otrobov 32.40, torej skupno 355.30 dinarjev. Ce se od te cene odbije 32.30 din kot zaslužek in kritje stroškov mlina, znaša čisti dobiček mlina, ki zmelje 1 .vagon pšenice dnevno 3230 din.
Za grosiste je vzeta že navedena osnovna cena. prištevši 4.25 skupni davek in 8—10 par dc*-datka za zaslužek pri kg.
Cena moki na drobno je bila ugotovljena na ta način, da je bila vzeta osnovna cena na veliko in dodan zaslužek 10—15 par pri kg za belo in krušno moko ter 10 par za otrobe.
Vse te cene naj veljajo franko mlin, franko vagon in franko vlačilec.
Nadalje je predložila ožja komisija tudi odstotek merice, katerega je potem odredila banska uprava kot najvišji dopustni odstotek, t. j. 13^ odnosno 10%.	t
Organizacija naše zunanje trgovine
Pričakovati je treba v najkrajšem času objavo > uredbe o organizaciji in nadzorstvu zunanje trgovine. Ta uredba določa predvsem, da sp morajo izvozniki kot uvozniki združiti v prisilne organizacije.
Uvozniki inozemskega blaga morajo biti organizirani v uvoznih organizacijah in morejo poslovati samo s posredovanjem teh. Isto bo tudi z izvozniki. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino, ki bo izvrševalo nadzorstvo nad uvozom m izvozom, ne bo več dovoljevalo uvoza posameznikom, odn. za posamezne tvrdke, temveč bo ugotovilo po- 1 trebe nekaterih vrst blaga, katere bo dostavilo zainteresiranim skupinam, te pa bodo med svoje člane razdelile dobljene količine. Isto bo tudi pri izvozu. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino bo neposredno kontroliralo delo teh skupnosti, zajednic.
Glede uvoza bo najprej ugotovljen seznam predmetov, ki bodo razdeljeni v dve skupini. Prva skupina obsega one predmete, ki so občekoristni in brez katerih ne moremo izhajati, druga skupina pa obsega predmete, katerih uvoz lahko zmanjšujemo z ozirem na potrošnjo in z ozirom na domačo proizvodnjo. Uvoz predmetov bo predviden vedno za tri mesece v naprej, tako da morejo zainteresirane tvrdke, odn. prisilne organi-
V vseh paviljonih beograjskega sejmišča bo prirejen
BEOGRAJSKI JESENSKI VZORČNI SEJEm
od 7. do 16. septembra 1940
Na sejmu bodo zastopane naslednje stroke: tekstilna, usnjarska, papirna, opremna, glasbeni instrumenti, kovinska, strojna, motorji, aparati, elektrotehnična, optična, radijska, poljedelski stroji, stavbna, kemična, steklarska, porcelanska, galanterijska, prehranjevalna, alkoholne pijače, knjižna, propagandna in reklamna.
50V, popust na železnicah ln parnilclli
Pri odhodu je treba kupiti celo karto z rumenim blanketom za znižano voznino. Na sejmu potrjeni blanket daje pravico na brezplačen povratek z isto karto, ki jo je treba ohraniti.
zacije znati naprej, s katero količino dotičnih vrst blaga morejo računati.
S to organizacijo naše zunanje trgovine bodo prenehale poslovati razne obstoječe ustanove, ki so imele kompetence v tej panogi našega gospodarstva. Vrhovno nadzorstvo nad zunanjo trgovino bi imel Svet za zunanje trgovinsko politiko. Koordinacijski odbor pri ministrstvu zunanjih zadev bo stvarno odbor za dajanje instrukcij ob priliki trgovinskih pogajanj s stališča zunanje politike. Devizni odbor pri Narodni banki bo veijetno obstojal še nadalje. Izvozni in uvozni odbor bosta pa likvidirana, pri Svetu zunanje trgovine pa se bo osnoval ožji odbor ki bo delno imel funkcije izvoznega in uvoznega odbora. Devizno ravnateljstvo Narodne banke bo nadalje izvrševalo službo v zunanji trgovini, katero je imelo doslej.
Organizacija izvoza in uvoza po prisilnih organizacijah bo selekcionirala t"rdke, ki se bavijo z uvozom in izvozom, odn. se bo njih število zmanjšalo. Toda tega ni razumeti tako, da bo. onemo-čeno ustanavljanje novih tvrdk. Tvrdke in izvoz se bodo lahko še v naprej ustavljale, toda samo v soglasju z dotičnimi prisilnimi organizacijami. L'redba določa tudi uvedbo popolne kontrole cen in zalog uvoznega blaga. Kar se tiče izvoza, bo vpeljana kontrola o dobičku, ki bo današnjih razmerah omejen. Izvoznih dovoljenj ne bodo več dobivale posamezne tvrdke temveč se pri izdaji dovoljenj upoštevalo tudi to, ali ima tvrdka blago, ne pa ali ima pravico na pridobitev dovoljenja. Isti primer bo pri uvozu. Pri dodeljevanju uvoznih dovoljenj se ne bo gledalo na tvrdke, temveč na količino in potrebo dotičnega blaga.
Koliko naj bi znašala cena ljudskega kruha.
Belgrajska »Politika« prinaša članek, v katerem pravi, da bi naj znašala povprečna cena ljudskega kruha okoli 4 din za kilogram.
Novi kontingenti za izvoz v Nemčijo. O priliki razgovorov o. ureditvi plačilnega prometa z Holandijo nam je Nemčija odobrila do konca meseca septembra še naslednje kontingente za uvoz našega blaga v Nemčijo: strojilni ekstrakti 100 ton, klej in lepilo iz kosti 250 ton, kostna moka 1700 ton, svileni kokoni 50 in svinjske kože 50 ton. Poleg tega je povečan kontingent za surove kože drobnice za 25%. Kontingenti za strojila, klej in kostno moko se bodo mogli izkoriščati le v toliko, v kolikor bo devizno ravnateljstvo Narodne banke ugotovilo, da imamo izvozne presežke.
Priv. izvozna družba in banovinski semenski skladi. Iz Belgrada poročajo, da je letos zaradi slabe kakovosti letine dodelila Priv. izvozna družba banovinskim semenskim skladom v vsej državi 5 milijonov dinarjev, Ker je družba že aprila letos dala banovinskim semenskim skladom 4.5 milijona dinarjev so vse banovine v državi prejele za svoje semenske sklade 9.5 milij. din podpor Priv izvozne družbe.
Na vrata trkajo težki časi. Nič dobrega se nam ne obeta. Bodočnost je dosti črna zlasti za malega človeka Ta nima prihrankov, saj je 6 svojim zaslužkom komaj kril tekoče izdatke, mnogi pa so sploh znatno zadolženi. Mali gospodar si je postavil skromen dom, pri tem pa se je zadolžil. Gospodarsko stanje si bo marsikdo znatno zboljšal, če se bo opri-jel reje malih živail. Obiščite na Ljubljanskem velesejmu razstavo društva »Rejec malih živali«, kjer boste lahko ugotovili koliko koristi prinaša smotrna reja malih živali.
Redno jesensko licenciranje bikov bo v okraju Slov, Gradec po naslednjem vrstnem redu: Dne 16. septembra ob 8 dopoldne na sejmišču v Slov. Gradcu za občini Slov Gradec in Pameče; dne 16. septembra ob 14 popoldne v Podgorju na Roginovern (Lampretovem) vrtu za občini Podgorje i*. Razbor; dne 17. septembra ob 8 dopoldne na sejmišču v Smartnem pri Slov. Gradcu na vrtu pred trgovino Brezovnik za občino Šmartno; dne 17. septembra ob 14 popoldne v Št Ilju pod Turjakom na sejmišču za občino Mislinja; dne 18 septembra ob 9 dopoldne na sejmišču v Velenju pri restavracii Rak za občine Velenje, Št. Janž, Št. IIj. Št. Andraž in Škale; dne 18. septembra ob 14 popoldne na sejmišču v Šoštanju za občini Šoštanj in Topolšica,
Razstava protiletalske zaščite na ljublj. velesejmu
Devize za bombaž iz Turčije. Poročajo, da je revizno ravnateljstvo Narodne banke že dalo na razpolago uvoznikom bombaža iz Turčije potrebno vsoto 1.2 milijona dolarjev v svobodnih devizah za plačilo turškega bombaža. Na osnovi tega se pričakuje, da se bo uvoz turškega bombaža začel že septembra meseca.
Borze
Pogled na protiletalsko razstavo, ki stalno vzbuja zanimanje številnih obiskovalcev.
Dn 2. septembra
Denar
Ameriški dolar 55,— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 528.467 dinarjev.
Ljubljana — nradni tečaf:
London 1 funt.......178.15— 181.35
Newyork 100 dolarjev..... 4425.00—4485,—
Ženeva 100 frankov..... 1009.84—1019.84
Ljubljana — svobodni kliring:
London 7 funt....... 220.32— 233.52
Ne\vyork 100 dolarjev..... 5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov..... 1247.90—1257.90
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 1 marka.......14.70— 14.90
Zagreb — zasebni kliring:
Solun 100 drahem......48 denar
Belgrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem...... 49.74— 49.97
Sofija 100 din........ 92.00— 92.80
Curih. Blegrad 10, Pariz 10.05 (bankovci 7.35), London 17.625 (bankovci 10), Newyork 439 (bankovci 443), Milan 22.15, Madrid 40, Berlin 175.50 (reg. marka 50.75, trg. marka 24.),Stockholm 104.70.
Vrednostni papirji Vojna škoda i
v Ljubljani 443—447 v Zagrebu 445 denar v Belgradu 444—444.50
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99—100 agrarji 51—52, voj. Skoda promptna 443—447, begi. obveznice 76— 78. dalm. agr. 69—71, 8% Blerovo posojilo 98—99, 7% Blerovo posojilo 93.50-94.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—103, 7% stab. posojilo 95—97. — Delnice: Narodna banka 7700—7800, Trboveljska 285—295, Kranjska industrijska družba 148 denar.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 96 denar, agrarji 50.50 denar, vojna škoda promptna 445 denar, begluške obveznice 76.50 denar, dalm. agrarji 69 denar, 6% šumske obveznice 68 denar, 4% severni agrarji 51.50 denar, 8% Blerovo posojilo 98 denar, 7% Blerovo posojilo 93.50—94, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 93 denar. — Delnice: Narodna banka 7800 blago, Priv. agrarna banka 180 blago, Trboveljska 295— 300 (300), Gutmann 45 denar, Sladk. tov. Bečkerek 600 denar, Sladk. tov. Osijek 205—210 (205), Osj. livarna 165 denar, Isis 32 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko jiosojilo 98.50 denar, agrarji 52 denar, vojna škoda promptna 444—444.50 (445), begluške obveznice 76.25 denar, dalm. agrarji 69.75—70 (96.75), 6% šumske obveznice 69 blago, 8% Blerovo posojilo 99 denar, 7% Blerovo posojilo 93—94, 7% posojilo Drž. hip. banke 101.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7800 blago, Priv. agrarna banka 199-200 (201).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica nespremenjena; oves bački in sremski 305—310; rž ne notira; ječmen bački in sremski 330— 335, bački in sremski pomladni 390—395; koruza bačka kasa duplikat, bačka pariteta Indjija in Vršac 390—395; m o k a iz dunavske banovine franko mlin vagon ali šlep brez skupnega davka na poslovni promet in brez vreče Og Ogg 723, krušna moka 70% presejana 358; I i ž o 1 bački in sremski beli brez vreče 2% kasa duplikat 460— 465; otrobi dunaeska banovina franko mlin vagon ali šlep brez skupnega davka na poslovni promet in brez vreče 180.
Cene živine in kmetilskih pridelkov
Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Dravograd dne 1. septembra 1940: voli I. 9, II. 8, III. 7 din: telice I. 8, II. 7, III. 6; krave I. 8, II. 6.50, III. 6, teleta 1. 9, II. 8; praSiči špeharji 11, prašiči pršutarji 9.50, za kg žive teže — Goveje meso I. prednji del 14, zadnji del 16; II prednji del 13, zadnji del 14, III. perdnji del 10, zadnji del 12; svinjina 18, slanina 22, svinjska mast 24, čisti med 20 din, neoprana volna 26, oprana volna 34, goveje surove kože 14, telečje surove kože 16, svi«i«ke surove kože 12 din za 1 kg. — Pšenica 300, ječmen 250, rž 300, oves 275, lucema 120, seno 100 din, slama 80 din, jabolka I. 600, II 500, III. 400 din, hruške I. 800, II. 600 III 500 din; nšeni&na moka 500, koruzna moka 500, ajdova moka 700 din za 100 kg. — Trda drva 110 din za kub. meter, jajca 1 din komad, mleko 2.50 za liter, surovo maslo 32 din za 1 kg.
pri glavobolu
Ogl. reg. pod a a 131U od 15. XII. 1938
vince preč. g. Ivan Span in ravnatelj »»l«'!«-skega zavoda na Rakovniku g. dr. Franc blatnik. V večji skupini lazaristov »e je ude.ezil procesije g. p. Contala, kot zastopnik frančiškanov pa p. dr. Stanko Aljančič.
Pobožnost na KureStku
Vela romarska slovesnost na Mčhu
Na levi: Govor Prevzvišenega n« prostem. Na desni: Množica na hribčku pred cerkvijo posluša govor prevzvišenega g. škofa dr. Or. Rožmana.
To je pogled le na en del množice.
Kureški hrib s staro cerkvijo Kraljice miru je bil v nedeljo 1. septembra torišče izredne pobožnosti — nemara največje po obsegu, kar jih je doživel ta zgodovinski kraj. Na željo in poziv prevzv. g. škofa Gregorija Rožmana so ljubljanske in okoliške župnije priredile spokorno romanje v božjepotno kureško cerkev da se Materi božji priporočimo za to, kar nam je vsem tako zelo pri srcu — za ljubi mir. In tako je prišlo do te pobožnosti, ki je nedvomno na vse udeležence napravila neizbrisen vtis.
Na Kurešček
Odziv na povabilo prevzv. g. škofa je presegel vse pričakovanje. Predvsem v Ljubljani sami! Vsi razpoložljivi avtobusi so bili oddani že davno pred časotn — 13 jih je odpeljalo v nedeljo zjutraj izpred Mestnega doma — in še je primanjkovalo na stotine mest! Koliko Ljubljančanov pa se je odpravilo proti Igu in Zelimljam s kolesi, z vozovi, z vlakom! Prave procesije ljudi so se
Nekaj svojevrstnega so bile te procesije. Mislite si najlepši dan, kar si jih sploh morete ijii-sliti _ Svež in sončen z neskaljeno modrino vedrega neba, pa zelene livade in senčne gozdove po grebenih hribov, s katerih se na vse strani odpira čudovit razgled, ln v tej lepoti prirode božje se vije dolga vrsta ljudi — malone brez konca! Skupina za skupino moli, poje, ponavlja vzklike litanij— lo je pač svojevrstna prošnja pobožnost, ki dviga duha in srce k Bogu!
Najštevilnejša je bila procesija z Golega. Sredi nje je stopal prevzvišeni gospod škof v družbi
velike skupine svetne in duhovne duhovščine. Bogato so bile zastopane zlasti ljubljanske župnije. Osebno so se udeležili prošnje procesije gg. župniki Alojzij Košmerlj od Sv. Petra, dr. p. Modest Novak iz Šiške in Miha Jenko iz Most. Njim so se pridružili gg. župniki iz kureške soseščine: domači župnik z Iga, iz Tomišlja, Želimelj, s Turjaka in iz Roba. A tudi redovna duhovščina je bila številno zastopana. Na prvem mestu so se udeležili procesije gg. salezijanci, ki oskrbujejo božjo službo v kureški božjepotni cerkvi; med njimi sam inšpektor jugoslovanske salezijanske pro-
Božja služba se je začela v božjepotni cerkvi ob 0. Ze davno pred prihodom procesij je bil hrib poln ljudi in cerkev prenapolnjena. Mnogo romarjev je napravilo dolgo pot tešč, da so mogli prejeti sv. obhajilo; tudi veliko Ljubljančanov je bilo med njimi.
A glavna pobožnost se je pričela šele ob 10, ko je dospel s procesijo v cerkev prevzv. g. škof. Takoj po prihodu je daroval pri oltarju čudodelne Kraljice miru sv. mašo. Na žalost ni mogla v cerkev niti dvajsetina vseh romarjev; zato je istočasno maševal v odprti kapelici Marije Brezmadežne za vernike na prostem semeniški spiritual preč. g. dr. Janez Kraljič. Obe sv. maši je zbrana množica spremljala s pobožnim petjem.
Ob 11 je stopil skozi stranska vrata na visoko stopnišče Prevzvišeni. Množica na hribu se je strnila še bolj; petje je utihnilo in ob napeti pozornosti je pastir spregovoril zbranim vernikom toplo in očelovsko besedo o tem, kar mu je bilo najbolj na srcu: o grozi in stiski naših dni. katero je zakrivilo sknmjenje božjega imena, nedelje in sv. zakona. Višek pa je dosegel njegov govor, ko je ob koncu s pritrjevanjem vse množice izrekel slovesno obljubo: Ce nam bo Kraljica miru ohranila vroče zaželjeni mir, bomo leto za letom prvo nedeljo v septembru poromali tako kot danes v njeno cerkev na Kureščku.
Govoru so sledile pete litanije in blagoslov z Najsvetejšim, ki ga je podelil prevzvišeni iz odprte kapelice Marije Brezmadežne.
Pozno popoldne so bile slovesnosti zaključene, ljudje pa še dolgo niso hoteli oditi. Romarji so posedli po trati, drugi so si razgledavali pester mozaik slovenskih krajev, ki je razprostrt okoli kureškega hriba, zopet drugi pa so v skupinah obiskovali Marijino cerkev, peli in molili.
Z nedeljo se pričenja za Kurešček novo življenje. Kraj, ki je bil dolgo časa malone že povsem pozabljen, postaja to, kar je bil nekoč: torišče molitve in milosti, božja pot v polnem pomenu besede. In je prav, da smo priklicali v novo življenje to staro božjo pot, saj v današnjih dneh, ko tako zelo potrebujemo pomoči in tolažbe Kra-1 ljice miru.
Priznanje vojnega ministra
vojnim obveznikom
Minister vojske in mornarice armijski general g. Milan Nedič je 1. septembra izdal [x> pooblastilu vrhovnega poveljstva vse naše oborožene sile naši aktivni in rezervni vojski, mornarici in letalstvu naslednjo naredbo:
Vojaki domovine!
Danes je minulo leto dni. odkar ste bili po narodni in državni potrebi poklicani pod vojaško zastavo. Temu pozivu ste se rade volje odzvali.
Priznavam, vzdržati leto dni pod vojaško zastavo in bili noč i.n dan v vojaški službi, to ni lahko. Toda vi ste se zavedali, da je to tako moralo biti zaradi varnosti vaših domov, vaših vasi. vaših mest in vseh vaših milih in dragih, vse domovine. V tem dolgem času, ko ste služili v korist splošnosti, ste pokazali odlične vrline izvrstnih vojakov, vojakov po krvi. Povsod ste bili
Pozdrav Prevzvišenega pred kureško cerkvijo
valile po cestah in stezah; vsem pa je bil edini cilj stožčasti hribček ob Mokrcu z belo cerkvico na vrhu — kraj, s katerim je povezane toliko naše zgodovine, okoli katerega je nasute toliko lepote in ki je bogat predvsem kot spomenik zivoverne pobožnosti naših prednikov. Poleg Ljubljančanov so prihiteli ljudje tudi od onstran Ljubljane iz Št. Vida nad Ljubljano, od Device Marije v Polju, iz Sostrega in celo iz Polhovega Gradca!
Še večji pa je bil odziv iz krajev v kureški soseščini. Z Iga, iz Tomišlja, iz Želimelj, z Golega, s Turjaka, z Roba in iz drugih sosednjih župnij je ta dan pohitelo menda vse, kar je moglo od doma. Ce pravimo, da je bilo v nedeljo na kureškem hribu zbranih pet tisoč ljudi, bo ta cenitev najbrž mnogo premajhna.
Procesije
Pod Kureščkom so se romarji začeli zbirati v procesije. Prva se je razvrstila v vasici Rogatcu na visoki planoti nad Zelimljami, druga pri kapelici nad Zapotokom, tretja, ki jo je vodil sam prevzv. g. škof, pa na Gornjem Golem.
na mestu, poslušni in disciplinirani: v službi ste bili zvesti do požrtvovalnosti, na vežbanju vztrajni tako, da ste bili vredni občudovanja, pri utrje-valnih delih marljivi do skrajnosti. Zaslužili ste priznanje vaših najvišjih poveljnikov in vsega našega naroda. Dokazali ste, da ste vredni nasledniki tistih junakov, ki so v sedemletnem junaškem boju in neustrašenem umiranju ustvarili današnjo kraljevino Jugoslavijo.
Mi vsi smo ponosni na vas! \ Vrhovni poveljnik vse oborožene sile me je pooblastil, naj vam v imenu domovine, ki jo ljubite nad vse, povem:
Hvala vam junaki! Bodite in ostanit«; tako dobri in odločni branilci naše mile domovine!
V tem imenu vas pozdravljam, vojaki domovine s klicem:
Živeli naši vrli junaki! Živela Jugoslavija!
Novi most čez Savinjo
v Nazarjih blagoslovljen
Vsa bližnja in dalnja okolica Rečice ob Savinji je preteklo nedeljo obhajala slovesen praznik. Blagoslovljen je bil in slovesno odprt novi železobetonski Ribičev most čez Savinjo v Nazarjih. Ta novi most pomenja za vso Zadrečko dolino in skoraj za vso gornjo Savinjsko dolino pomembno gospodarsko ugodnost. Sicer je res, da je pri Marijinem gradu most stal, odkar ljudje pomnijo. Lega lesenega mosta se je večkrat menjavala, zveza čez Savinjo pa je le bila. Zveza je služila tedaj bolj krajevnim potrebam Marijingrada, dočim je šel ves glavni promet proti Gornjemu gradu in Zadrečki dolini čez takoimenovani špen-detov most, ki pa leži 1200 metrov višje. Ko je leta 1902. bila zgrajena okrajna cesta mimo Marijingrada do Dobletine, s čemer je bil glavni promet (Gornjemu gradu preusmerjen mimo Marijingrada in je bila cesta precej skrajšana, je bil tudi leseni most čez Savinjo prestavljen nekoliko nizvodno bliže gradu. Zato jc promet čez ta most vedno bolj naraščal, zlasti še, ko so po vojni začeli prevažati tudi tovorni avtomobili. Kljub stalnim popravilom, je kazulo vse, da most ne bo več dolgo vzdržal. Na intervencije krajevnih činiteljev je zato že leta 1936 banska uprava poslula v "azarje komisijo, ki je pregledala most. Komisija je g. banu predlagala, naj se zgradi nov železobetonski most in da se naj zaradi varnosti prometa v bližini mostu preloži tudi banovinska cesta ter naj se hkrati zgrade tudi novi železobetonski mostovi čez mlinske kanale. G. bon je potrdil predloge komisije in naročil, naj se izdelajo potrebni načrti. Ko so bila zagotovljena tudi potrebna denarna sred-

Del ogromne procesije z Golega na Kurešček
stva, je bila lani v marcu licitacija ter je podjetje inž. Umek Anton iz Ljubljane prevzelo graditev štirih mostov in preložitev 480 metrov dolgega odseka ceste za skupno 1,440.000 din.
Veliko gradbeno delo
Podjetje se je lotilo dela takoj in zgradilo veliki most že lani pred božičem. Zato so tudi žc lani začeli voziti čez novi most. Tudi so že lani podrli stari most, ki ie med graditvijo že ves čas služil prometu. Glavni most čez Savinjo je dolg 55 metrov in ima tri odprtine, od katerih merita obe krajni po 17 metrov, srednja pa 21 metrov. Mostovi čez mlinske kanale imajo vsi odprtine po 8 metrov. Vsi mostovi so široki po 6 in pol metrov in so tlakovani z granitnimi kockami. Širina ceste same na mostu pa znaša 6 metrov.
Zanimivo je, da je glavni most čez Savinjo veljal nekaj nad 680.000 din. preložitev ceste pa 374.000 din, ostanek pa se je razdelil na druge tri mostove. Za vsa betonska dela so porabili 42 vagonov cementa, betonskega železa pa so vzidali 24.500 kg. Pičla tretjina vseh stroškov, okrog 400.000 din pa je bila izplačana za delavske mezde. Po predpisih bi moral k gradbenim stroškom prispevati polovico cest: ni okraj Gornji grad. Ker pa ima cestni okraj le majhno davčno moč in bi svojega prispevka tudi v več letih ne zmogel, je banovina sama krila vse stroške za zgraditev mostu.
Slovesen blagoslov
Čeprav je bil novi most že nad pol leta v jrometu, so domači činitelji vendar želeli, naj »o slovesno blagoslovljen. Zadnjo nedeljo so določili za ta dan in se pripravili na lepo slovesnost. Vsi mostavi so bili lepo okrašeni z zelenjem in z zastavicami, prav tako je bil okrašen grad ob mostu. Od blizu in daleč so prihiteli domačini v izredno velikem številu Manjkalo seveda tudi ni članov fantovskih odsekov, članic dekliških krožkov in gasilcev v uniformah. Tudi vsa šolska mladina se je zbrala ob mostu, kjer so bili ob cesti jk>stavljeni številni visoki in lepo okrašeni mlaji z zastavami. Pestrost celotno slike so poživljale številne lepe narodne noše, godba z Ljubnega pa se je i>ostavila s krepkimi koračnicami. Ob 9 dopoldne jc prispel zastopnik g. bana dr. M. Natlačena, načelnik tehničnega oddelka banske uprave inž. Fr. Rueh. Najprej je pozdravil zastopnika bana eorn jegra jski okrajni načelnik g. Mlinar-Cigale. za tem oa načelnik ok.aj-nega cestnega odbora g Pečnik, domači župan. zastopnik gasilcev in v imenu šolske mla dine deklica, ki je s prigodbico poklonila lep šopek. Prav tako je postregla gostu po stari slovanski navadi s kruhom in soljo. Zastopnik
F,
g. bana se je najprej zahvalil za leni sprejem in povdaril, da mu je g. ban naročil, naj sporoči lepe pozdrave g. bana. ki je službeno zadržan in se zaradi tega ne more lepe slovesnosti udeležiti. Za tem je omenil prizadevanja banovine za zgraditev tega mostu in pohvalil gradbeno podjetje, ki je dokončalo gradbena dela pred predpisanim rokom in celo lepše, kakor je bilo dogovorjeno. Z željo, da bi naj ta most srečno prestal vse ujme in da bi ga spremljal božji blagoslov tako, da bi služil gospodarskemu in kulturnemu napredku vsega okolica, je zastopnik c. bana proglasil most za odprt in prerezal trak, ki jc dotedaj simbolično zapiral most. l>oinači župnik msgr. Požar Alfonz je za tem začel s cerkvenim obredom blagoslovitve in obšel ob blagoslovitvi vse štiri mostove Istočasno ie blagoslovil tudi peti leseni most. ki je bil v bližini zgrajen čez občinsko cesto, ko je bil blagoslovil veni obred končan, se je množica zbra a na nasprotni strani gradu na travniku pred oltarjem, kjer je bil najprej cerkveni govor, za tem pa maša na prostem. Maše in blagoslovitvene slovesnosti se je udeležilo nad 1000 ljudi Vsa slovesnost je jx>tekla v najlepšem razpoloženju :n bo še dolgo časa ostala v prijetnem spominu vsemu prebivalstvu.
fAflfe Posebno pazite, ka| bolnik pije!
Pitje nI le «a zdravega človeka lelo važno, trm»«č tudi m bolnik« mno-^	gokrat važnejše od hrane 1
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo. ki je obrne« tntf zdrtvflM
ono z rdečimi srci!
Prospekte ln vsa potrebna navodila pošlje zastonj in z veseljem: Uprava zdravilnega kopališča
SLA TiN A RADENCI
Bela Krajina vabi
Bela Krajina vabi na svoj II. belokranjski narodni praznik, ki bo dne 7. in 8. septembra v Metliki, na katerem bodo imeli obiskovalci priliko videti svojevrstno narodno blago, ki ga je prav ona tako verno ohranila. Saj najstarejši belokranjski obred »jurjevanje« nam je ohranjen še iz dobe poganstva in je po mnenju nekaterih raziskovalcev menda sploh najstarejši obred v Evropi.
Razen kresovanja v soboto zvečer po metliških in žumberačkih običajih bodo obiskovalci videli na glavni prireditvi v nedeljo popoldne črnomaljskega Zelenega Jurija v najstarejši ohranjeni obliki in črnomaljsko kolo-most ter vsa belokranjska kola: adlešičko, bojansko, pnedgradsko, preloško, starotrško in viniško kolo, nadalje dra-gatuške kresnice ter celoten nekdanji potek narodnih obredij kakor so se vršila na velikonočni ponedeljek na metliškem Pungertu, in sicer prihod, igre fantov in deklet, metliško kolo, most, rešetca, robčece, petelinji boj, turn in odhod.
Prirejena bo razstava bolekranjske domače obrti in semenj belokranjskih domačih izdelkov: platna, pisanic in ročnih del. Prirejeno bo tudi pravo belokranjsko slavje z janci in pristno domačo kapljico. Seveda ne bo manjkalo niti zrelega grozdja.
Odobrena je četrtinska voznina in tako stane za obiskovalce iz Ljubljane vozna karta za tja in nazaj skupno z vstopnino 31 din, za stojišče oz. 35 ali 40 din za sedež. Iz Ljubljane bo vozil posebni vlak zjutraj ob 5, ki se bo zvečer vrnil ob 8. Za ta vlak se je treba |x>sebej priglasiti bodisi pri društvu »Bela Krajina«, Gradišče 14 (tel. 39-31), ki ta praznik organizira in pri katerem se dobijo vsa potrebna pojasnila, ali pri vseh poslovalnicah Putnika.
— Pri motnjah t prebavi, pri napetosti, vzdihovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne sFrnnr-Jnsefove« erenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava $>Fr:inz-Josefnva« voda se izkazuje vedno kot popolnoma zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
Ogl. rac. S. br. KM74/K.
novice
Koledar
Torek, 3. septembra: Evfemija, Doroteja in tovariSice, mučeniee.
8r*da, 4. septembra: Rozalija, devica; Ida, grofinja.
Novi grobovi
■f" V Ljubljani je umrla ga. Ema pl. Fladung roj. Alpi, vdova po okr. glavarju. Pokopali jo bodo v sredo, dne 14. t. m. ob 5 popoldne iz Zal
—	kapelica sv. Nikolaja. Naj ji sveti večna luč. žalujočim naše sožalje!
•f V Horjulu je izdihnila svojo dušo ga. Ana Kete, vdova po usnjarju. Pogreb bo v sredo ob 10 dopoldne na domačem pokopališču. Naj počiva v miTu! Svojcem naše sožalje!
Dsebne novica
—	Poroka. V nedeljo sta se poročila v Cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani g. Leopold Janež, železniški uradnik, in gdč. Danica Sela-nova. Na novi življenjski poti želimo veliko sreče in božjpga blagoslova.
—	Poroka. V cerkvi sv. Družine v Mostah sta se poročila v nedeljo, dne !. septembra gospodična Ton in Ana, knjigovodkinja, in g. inž. Vran i čar Martin, uradnik banske uprave. — Poročil ju je g. Ignacij Strancar, kaplan v Mostah.
—	Mnogo sreče!
Iz banovinske službe
Premeščeni so: Vidmar Ivanka, upravno-pi-garniška uradnica IX. skupine, od predstojništva mestne policije v Mariboru k upravi policije v Ljubljani; policijski agent-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani Karel Kočevar k policijskemu komisariatu na Jesenicah; polic, višji agent pri policijskem komisariatu na Jesenicah Josip Pavletič k upravi policije v Ljubljani; razveljavljen je odlok banske uprave, s katerim je bil Lavoslav Lipuš, upravno-pisarniški uradnik VIII. skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru premeščen k upravi policije v Ljubljani.
Napredovali so: Ivan Gračnar, ravnatelj IV. položajne skupine L stopnje banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini za ravnatelja III./2. položajne skupine; inž. Jožef Lah za tehn. svetnika V. skupine pri okr. restnem odboru v Ptuju; Marija Špalir za banovinsko sestro pomočnico IX. položajne skupine pri združeni zdravstveni občini v Gornji Lendavi; za policijske stražnike III. razreda v 3. pol. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani so napredovali policijski stražniki pripravniki: Stanko Vidmar, Viktor Terček, Valentin Ogrin, Alojzij Martinčič, Rudgolf Boštjan-čič, Mihael Klopčič, Janez Vehovec, Franc Kle-novšek, Rudolf Weixler, Ludovik Zaman, Franc Virnik, Alojzij Hočevar, Franc Smolnikar, Jožef Vrtačnik, Filip Lovšin, Anton Kravcar in Anton Lovšin.
Odpuščen ie iz banovinske službe Jan Vladimir, banovinski ur&dnik X. skupine v dolžnosti cestnega nadzornika ori okr. cestnem odboru v Litiji.
ustrezne prošnje na dekanatu do 21. septembra 1940. Prošnjam je treba priložiti: zrelostno in imatrikula-ciisko izpričevalo, rojstni list in indeks. Prošnje za diplomske izpite je treba napisati na posebno tiskovino, ki jo dobijo slušatelj pri fakultetnem služitelju za 1 din, Kolekovati je treba prošnje za pravmozgo-dovinski izpit z 200 din, prošnje za posamezne diplomske skupine pa s 100 din (tar. post. 313, f, 2).
— Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vpisovanje v Enoletni (rgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno od 8 do 12 in 15 do 18.30. Podrobne informacije in prospekte daje vodstvo tečaja med običajnimi uradnimi urami.
ZDRAVILIŠČE
RADIO-THERMA LAŠKO
UspeSno zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj, gihta, ishiasa, ženskih bolezni, arterioskleroze itd.
Znliana pavšalne cone.
Zahtevajte prospekte!
—	Poziv rezervnim podoficirjem Slovenije!
Na dan 6, septembra, ko stopa Vrhovni poglavar naše vojske Nj. Vel. kralj Peter II. v leto polnoletnosti, bo v Ljubljani odkritje spomenika Njegovemu očetu. Enemu največjih borcev in tvorcev današnje Jugoslavije, blagopokojneinu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. — Rezervni pod-oficirji, ki so imeli v preteklosti, kakor tudi v sedanji dobi, veliko in pomembno, toda včasih tudi zelo težko in nevarno vlogo, združeno z največjim samozatajevanjem in žrtvami v boju za kralja in domovino ter nedotakljivost naših meja, se udeleže svečanega odkritja polnoštevilno s praporom, ki ga prineso s seboj deiegatje iz Srbije — Ker posameznikom dostop na slavnostni prostor ne bo dovoljen, je zbirališče vseh rezervnih podoficirjev ob 8 zjutraj pred Narodnim domom, odkoder bo skupni odhod na slavnostni prostor. Obleka naj bo po možnosti temna z znakom. — Istega dne po končani svečanosti, pa bodo deiegatje ljubljanskega pododbora izročili komandantu dravske divizijske oblasti, divizijskemu generalu g. Dragoslavu Ste-fanoviču in komandantu štaba utrjevalnih del, divizijskemu generalu g. Lavu Rupniku lično izdelani diplomi, delo grafika g. Mlakarja, s katerima sta bila na letošnjem občnem zboru, dne 5. maja izvoljena za častna člana združenja. — Diplomi sta od danes naprej in do dneva vročitve izpostavljeni v izložbi konfekcijske trgovine Pavlin v še-lenburgovi ulici, kjer se jih lahko vsakdo ogleda.
—	Samo 31 ali 35 din stane vozna karta iz Ljubljane do Metlike in izkaznica za II. belokranjski praznik dne 7. in 8. septembra v Metliki. — Videli pa boste zato narodne noše in običaje iz vseh delov Bele Krajine: Adlešičev, Bojancev, Črnomlja, Dragatuša, Metlike, Predgrada, Preloke, Starega trga in Vinice. Seveda ne bo manjkalo na tem belokranjskem slavju niti na ražnju pečenega janjca niti pristne domače kapljice. Izkoristite lorej to priliko in se prijavite ne.mudoma pri društvu »Bela Krajina«, Gradišče 14 (tel. 39-31), kjer dobite vsa potrebna pojasnila in izkaznice. Obiska-

Angleški Tffellf AMbl IfVlfltllf Misterij srednjeveške londonske trdnjave. V gl. vi.: velefilm lUMftalilll {ftlVIBlIl Boris Karloff, Basil Rathboune, Barbara 0'Neil. Predstave ob 16, 19 in 2t. Blagajna odprta od 11 do 12 in od 15 dalje Kino Unlan 32-31
Robidov enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti, Ljubljana, Trnovska ulica 15, vpisuje vsak dan. Ugodnosti: rodbinske doklade, dijaške vozne karte itd, Pojasnila in prospekte daje vodstvo: Trnovska uttca 15, telefon 40-48,
—	Prehrana ob kraljevih slovesnostih v Ljubljani. Vsem udeležencem svečanosti odkritja sjki-ročamo, da je Delovni odbor za odkritje spomenika stopil v stik s strokovno organizacijo gostinskih podjetij glede ureditve prehrane na dan odkritja spomenika. Združenje gostilniških podjetij je s posebno okrožnico že opozorilo vsa gostinska podjetja v Ljubljani, da bodo pripravljena na večji poset. Cene bodo normalne, ker bodo gostinska podjetja uvaževala nacionalen in manife-stativen značaj odkritja, katerega se udeleže vsi sloji našega naroda. Organizacija prehrane je povsem prepuščena gostinskim podjetjem, ki bodo kos vsakemu, tudi večjemu navalu. Drugega načina organizacije prehrane izven gostinskih podjetij ne bo. Društva in organizacije, ki bi si hotela rezervirati prehrano v gotovih lokalih, naj se pogode neposredno z onimi gostinskimi obrali, v katerih žele biti prehranjena. Priložnost za prehrano bo tudi na velesejmu. Vse udeležence pa tudi naprošamo, da so ob navalu v gostinskih obratih potrpežljivi in strpni. Sporočamo gostinskim obratom, da je do danes priglašenih že 12.000 udeležencev. Ocenite po lastnih izkušnjah Vaše predpriprave za prenrano. Delavni odbor bo v pogledu ocenitve nadaljnjega števila udeležencev na tem mestu sproti poročal, da bodo gostinska podjetja, predvsem centralno ležeča, v položaju pripraviti vse potrebno. Prosimo vsa gostinska podjetja, da slede našim pozivom in sporočilom, ki bodo še eventuelno v tej rubriki na njih naslovljena.
—	Razglas dekanata furldlčn« fakultete. Dekanat juridične fakultete v Ljubljani poziva gg. slušatelje in gg slušateljice, ki nameravajo v oktoberskem izpitnem roku (čl. 24 fak ur) delati pravnozgodovin-ski državni izpit ali izpite iz posameznih skupin diplomskega izpita po določilih nove fakultetne uredbe, ea katere 60 izpolnili vse predpogoje, da vložijo
valce iz Ljubljane opozarjamo na posebni vlak, ki bo vozil to nedeljo iz Ljubljane ob 5 in odhaja iz Metlike ob 8.
— Pred gostilno so napadli neznanci 27-letne-ga delavca Jožefa Jermana iz Mengša. V nedeljo zvečer je šel mimo gostilne na Količevem, ko so se nenadoma pognali za njim neznanci ter ga začeli obdelavati z nožem. Najbrž so ga zamenjali za koga drugega. Jerman je dobil več urezov v hrbet in se je moral zateči na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico. Orožniki pa sedaj iščejo vročekrvneže, ki si hlade jezo s tem, da kar z nožem napadajo od zadaj.
bhb Kino Kodeljevo te/. 41-64 —
Nocoi, jutri in v četrtek ob 20. uri za otvoritev medtedenskega kinoobratovanja
Rapsodija
Glasbeni velefilm po motivih Wagnerja, Chopina. Liszta in Strausa.
ZNIŽANE CENE! BOGATI DODATKI!
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno da redno piiete RadensKo, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdrav« je in mlado«tno svežo«t.
—	Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečo) s pravico javnosti, Maribor, Vrazova ulica 4. — Vpisovanje dnevno dopoldne in popoldne, ob nedeljah in praznikih 6amo dopoldne. Šolski program zastonj, lastni dijaški internat. Začetek oouka 9. septembra.
—	Tvrdka F. I. Gorlčar priporoča svojo veliko Izbiro volnenega blaga ta molke in damak« obleke, plašče in kostume Izdeluje tudi po meh v najkrajšem času elegantno in solidno
—	Naročite najboljši dijaški Ust »Naš« Z v • z da « I
—	Trgovsko učilišfe »Christofov učni zavod« Ljubljana, Domobranska cesta 15. Ravnateljstvo razglaša: Redno vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj se vrši sedaj vsak dan dopoldne in popoldne. Pravica javnosti! (rodbinske doklade, vozne olajšave, veljavnost izpričeval). Podrobna pojasnila daje vodstvo osebno in pismeno. Na razpolago brezplačno novi ilustrirani prospekti. — Največji trgovski učni zavod te vrste! — Lasino moderno novo šolsko poslopje. — Šolnina zmerna.
—	Kopalne kadi, umivalnike, stranišča, vodovodne cevi itd. dobite najceneje pri P. Majdič, »Merkur«, Kranj. Razstavlja na velesejmu pred paviljonom »E«.
pO cbužavi
*	Bivši milijonar postal razcapan berač. Te dni
so v dakovski cerkvi prijeli razcapanega berača, ki je kazal vse znake blaznosti. Policija je ugotovila, da se razcapani berač piše Ivan Brala, ki je nekdaj bil večkratni milijonar, veleposestnik in lastnik velikega parnega mlinj v Starih Mikanovcih, Razne nesreče so moža pripravile na beraško palico, zaradi česar je mož skoro znorel. Policija, ki je moža oddala v bolnišnico, je ob enem še dognala, da 'ma berač še živega brata, ki je bogat mož, ki pa 6e za svojega obubožanega brata nič ne briga. Zdaj bodo siromaka oddali bratu. Zdravniki sodijoi da bi utegnil revež celo ozdraveti, ako bo živel v urejenih družinskih razmerah. Pravijo namreč, da je njegove blaznosti največ krivo to, ker 6e je po toliko nesrečah čutil docela zapuščenega in samega na božjem srvetu.
» Obsojena peka. Okrajno načelstvo v Karlovcu je obsodilo dva peka na denarno globo po 500 dinarjev, ker sta prodajal bel kruh po 6 dinarjev za 900 gramov namesto po 5 dinarjev, kakor je oblastno najviša dovoljena cena.
*	Med spanjem v vlaku ranjen Na postaji Pale v Bosni blizu Sarajeva se je te dni zgodila ta-le nenavadna nesreča. V nočnem vlaku, ki je vozil v postajo, je spal na klopi svojega kupeja uradnik okrajnega načelstva v Sarajevu Relja Petrovič. Ko se je vlak na postaji z močnim sunkom ustavil, je s police nad klopjo padel na tla težak bakren kotel, ki je tako nesrečno priletel 6pcčemu Relji na glavo, da je siromak takoj omedlel. Prepeljali 60 moža v bolnišnico
*	Na Hrvatskem manjka učiteljev. Hrvatski listi poročajo, da na Hrvatskem močno manjka učiteljev za tamkajšnje ljudske šole. Listi naglašajo, kako je to čudno, da je še pred nekaj leti bilo polno uči-
Ljubljana, 3 septembra
Radio Ljubljana
Torek, 3. sept.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Iz Mozartovega car-stva (plošče) — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Slovenski napevi. Sodeluje Friderik Lupša in Radijski orkester — 14 Poročila — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 Gospodarska poročila (D. Potočnik) — 20.10 Vzgoja k disciplini in svobodi (prof E Boje) — 20.30 Pevsko društvo »Lira« poje (plošče) — 21 Koncert operne glasbe (Radij, orkester) — 22 Napovedi in poročila 22.15 Narodne in umetne pesmi ob spremlj. citer (gdč. Štefka Korenčanova in Vilko Skok).
Drugi programi
Torek, 8. septembra; 21.10 Arije poje ga. Zlata Gjungjenac — Zagreb: 2030 Lahka gl. Bratislava: 21.15 Komorna gl — Praga-Brnos 20.15 Salonska gl. — Sofija: 20.30 Koncert sonat — Beromiinster: 19.43 Pisan spored — Budimpešta: 21.15 Pevski konc. — Stockholm-Horby: 21 Pisan konc, — Rim-Florenca; 22.30 Izbrana gl. — Trst-Milani 21 Pesmi in melodije — Kodanj: 20 Beethovnove violinske sonate: Sottens: 19.10 Zborov konc.
Belgrajska kratkovalovna postajal YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF, YUG (19.69): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko — 3.00 Oddaja za Severno Ameriko.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta.
Poizvedovanja
Zgubila sem svileno jopico od Florjanske ulice 24 do Tavčarjeve 12. Odda naj se v Tavčarjevi 12, Ljubljana, Stare.
teljskih kandidatov brez služb, da pa zdaj manjka celih 510 učiteljev. Nabolj manjka učiteljskih moči po hercegovskih vaseh in po dalmatinski Zagori. Tjakaj se namreč brani iti vsakdo za učitelja. Hrvatska ima vsega skupaj kakih 7.700 učiteljev.
*	Potres v Dubrovniku. Precej hud potresni sunek so čutili v soboto v zgodnjih jutranjih urah v Dubrovniku. Ljudje so pobegnili iz hiš na ulice, vendar ni bilo hujše nesreče.
*	Bolnega mladeniča povozil vlak. Iz Slavonske Požege poročajo, da je tamkaj dne 30. avgusta šel čez železniški tir na postaji Ljeekovica 23 let stari Anton Herbst, ki je bolehal za srčno boleznijo, fik preden je privozil vlak, je Herbertu postalo slabo in je na progi omedlel. Vlak je nato siromaka na dvoje raztrgal.
Razstava protiletalske zaščite
V velesejemskem paviljonu »J« je priredil mestni zaščitili urad skrbno pripravljeno in smotrno urejeno razstavo protiletalske zaščite, ki zasluži priznanje in je vredna, da si jo pač vsakdo natačno ogleda. Saj je z ozirom na razmere, v kakršnih živimo, več kakor aktualna, po svoji vsebini in namenu pa nadvse zanimiva in poučna prav za vsakogar brez izjeme.
Skladno z razdelitvijo razstave je paviljon »j« sam, pred katerega je postavila vojaška uprava dve najmodernejši protiletalski in protitankovski strojnici, zbujajoči živahno občudovanje ter močno zavest varnosti, razdeljen v tri oddelke. V prvem oddelku je razstava organizacije javne zaščite. Tu vidimo različne tipe javnih in hišnih zaklonišč, kako morajo biti urejena in opremljena, da morejo čim uspešneje služiti svojemu namenu. Tam je nn modelih tudi nazorno prikazano, kako naj bodo urejena podstrešja za primer nevarnosti letalskih napadov; ne smejo biti namreč napolnjena s starim pohištvom, zaboji, cunjami, papirjem ter drugo tako navlako, ki je hitro vnetljiva in rada gori, temveč morajo biti ne le čim bolj prazna in pospravljena, ampak tudi opremljena s primernimi pripravami za gašenje požarov, ki bi utegnili izbruhniti ob eksploziji zažlignlnih bomb. Obiskovalci razstave si bodo mogli nadalje do dobra ogledati štiri ogromne motorne sirene, ročno stoječo sireno ter ročno sireno, kakršno uporabljajo seli, naznanjajoči bližajoči se letalski napad. V enem kotu so razstavljeni p'edmeti, ki jih nujno potrebuje sleherni otrok v primeru evakuacije, nekoliko dalje pa razstavlja Kranjska industrijska družba z Jesenic težka železna vrata za zaklonišče, skonstruirana tako, da je vhod, ki ga zapirajo, povsem neprodušen za kakršno koli vrsto plina, Tudi je razstavljen model patentnega okna s posebnimi napravami, ki ne prepuščajo ob zatemnitvi najmanjše svetlobe, tvrdka »Antignit« iz Guštanjn pa je zastopana s svojimi odličnimi preparati za impregniranje lesa proti gorljivosti.
Drugi oddelek, prirejen v okusno rotundo, nudi nešteto primerov zatemnitve najraličnej-ših vrst luči. Tako vidimo, kako je treba za-temniti za primer letalskega napada javne cestne svetilke, luči v hišah, svetilke najrazličnejših vozil, napisane transparente ter iz-
Jčaj plavite?
Ponovno beremo v iasopisih, da je bila Francija premagana posebno zato, ker ni bilo v dru-linnh krščanskega livljenja. Iz teh ugotovitev bi mogli upravičeno sklepati, da iivljenje proti volji božji ludi v slovenskih druiinah uničuje tudi slovenski narod. Pa kako neovirano se lo godi! Kakor da bi bili predmeti ca protinaravno uživanje spolne si* najvažnejši predmeti v trgovini, ko vidimo v znani trgovini na zelo prometni cesti reklamo zanje tik nad kljuko, da gotovo vsakega kupovalca opozori nanje!I Trgovina je bila že ponovno opozorjena na to, pa brez uspeha. Ne vem, kaj paragrafi pravijo glede tega. Ootovo pa je, da ljubezen do naiega naroda zahteva najodločnejšega nastopa zoper take narodove uni(evalct»
Anketa v Kranju
Težavni
Kranj, 2. septembra.
Danes je bila v mestni posvetovalnici v Kranju anketa o težkem položaju tekstilnega delavstva, na kateri so bili zastopniki vseh delavskih strokovnih organizacij, ki so zdaj v posebnem medstrokovnem odboru, in pa župani vseh kranjskih občin. Na anketi je bil navzoč tudi senator Janez Brodar. Od zastopnikov oblasti je vodil anketo okrajni podnačelnik g. Leon Lojk. Anketa je imela namen zaradi težkega položaja, v katerem se nahaja naše tekstilno delavstvo, da se zastopniki naših najmanjših upravnih edinic zainteresirajo in se jim pojasni položaj, v katerega je zašlo naše tekstilno delavstvo. Kranj predstavlja eno izmed močnih tekstilnih središč v Sloveniji, kjer je zaposlenih 4560 tekstilnih delavcev, katerim grozi več ali manj odpust ali redukcija za-adi pomanjkljive dobave surovin. Naše podeželske občine imajo ponekod večino prebivalstva, ki spada k delavskemu sloju in je zato dolžnost vseh županov, da tudi oni s svoje stranj podpirajo stremljenja za zboljšanje položaja tekstil-
tekstilnega delavstva
nega delavstva. Zato je imela današnja anketa tudi namen, da podpro naši župani kot predstavniki našega naroda tudi od svoje strani akcijo, ki so jo začele delavske organizacije.
Po obrazložitvi težkega položaja tekstilnega delavstva je bila sestavljena in soglasno sprejeta posebna resolucija, ki bo odposlana na merooajna mesta. Resolucija vsebuje sledeče zahteve:
1.	Vlada naj takoj izda z zakonsko močjo odredbo o podpori brezposelnemu delavstvu.
2.	Vlada naj takoj izda poseben odlok z zakonsko močjo, da se prepreči eventuelna selitev industrije na jug.
3.	Oblast naj skuša takoj omejiti zaposlitev tistih tujcev, ki niso nujno potrebni in naj se zaposlijo v prvi vrsti naši ljudje.
4.	Izda naj se uredba z zakonsko močjo o zaščiti tistih delavcev, ki so brezposelni in jim zaradi tega grozi deložacija zaradi zaostanka najemnine.
5.	Nu jno se zahteva, da se uredi vprašanje prehrane prebivalstva vso Slovenijo,
ložbe. V drugi polovici rotunde pa so razstavljene plinske svetilke, prirejena za primer zatemnitve.
V tretjem oddelku se nahaja razstava zdravstveno kemične in gasilske zaščite, V razstavi zdravstveno kemične zaščite vidimo vse potrebne priprave za prvo pomoč ranjencem, zadetih od letalskih bomb kakršne koli vrste. Nazorno je prikazano, kako moramo zavarovati jestvine in sploh živila pred nevarnostjo letalskih napadov. Za to moramo uporabljati pločevinaste, tesno se zapirajoče posode, celofanski papir, dočim morajo biti steklenice zamašene z zamaški iz gumija. Številne mulaže kažejo strahovite učinke na različne dele telesa, ki jih zapusti zastrupljenje z bojnim plinom iperitom in levisitom. Stene pa-. viljona so ^pokrite z neštetimi slikami, ki zgovorno in poučno prikazujejo učinke raznih ! strupenih plinov, tako dražljivcev, dušljivcev i in mehurjevcev. Nadalje slike nas uče, kako se moramo ravnati ob letalskem napadu. Tedaj ne smemo namreč postajati na ulici, temveč s skrijemo v prvo zaklonišče ali vsaj vežo; ne glejmo skozi okno, ampak ga tesno zaprimo; kadar smo na potovanju ne, postajaj-mo na peronu ali v vagonu, ampak pohitimo v kolodvorsko zaklonišče. Na deželi, kjer ni zaklonišč, ali vsaj niso tako številna kakor v mestih, ob letalskih napadih ne stojmo sredi ceste, ampak ležimo v prvi jarek; v zastrupljenem zraku ne kliči na pomoč in ne beži v smeri vetra, ampak pritisni na nosnice moker robec in hodi proti vetru. Prav tam imajo naši kmetje priliko, da spoznajo, kako jiru je ravnati z živino in poljskimi pridelki ob letalskem napadu. Z bojnimi plini zastrupljeno polje morajo posuti s prstjo ali s klorovim apnom, travo pokositi, žitno polje pa požgati. Hleve naj oblože z umetnimi nasipi, težkimi tramovi, na okna naj namestijo železne polk-nice, na vrata pa obesijo mokre odeje.
Na razstavi gasilske zaščite je videti kompletno gasilsko garnituro za gašenje požarov na podstrešjih, nadalje pa tudi vso gasilno opremo, predpisano po pravilniku o zaščiti
fired napadi iz zraka. Štiri lutke naravne ve-ikosti so oblečene v predpisane obleke, kakršne mora imeti hišni gasilec, gasilec v borbi proti bojnim strupom, kompletno opremljen gasilec, ter v obcestno obleko, potrebno pri gašenju požarov, Tudi tu vise številno nazorno napravljene slike, ki prikazujejo učinek rušilne bombe, napad na mesto z rušilnimi in zažigalnimi bomnami. način gašenja po* žara z vodo, s prtom itd., prodor svetlobe itd., itd.
Razstava protiletalske zaščite je tako pestra in obsežna, da bi nje podrobno opisovanje vodilo predaleč. Naj ne bo nikogar, ki se bo mudil na velesejmu, da ne bi stopil tudi v paviljon »J« in si ogledal to prezanimivo razstavo. Mestnemu zaščitnemu uradu pa je treba dati vse priznanje za njegovo neutrudno delo pri organizaciji za pasivno zaščito prebivalstva, tembolj ker se ne omejuje na suhoparne okrožnice in navodila, ampak je z ureditvijo te razstave napravil važen korak v vzgoji in pouku vse naše javnosti, tako mestne kakor podeželske za primer letalskih napadov.
Velike Lašče
Na Mali šmaren, 8. septembra t. 1. ob 3 popoldne bo v dvorani Zadružnega doma v Velikih Laščah uprizorilo Prosvetno društvo iz Dolenje vasi krasno narodno igro »Pri kapelici«. Ta dan bo v Laščah tudi običajno farno žegnanje.
Ljubljančani!
V petek 6. septembra obhaja vsa kraljevina Jugoslavija narodni in državni praznik rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II.
Uradi ta dan ne poslujejo, vse trgovinske in obrtne obratovalnice bodo zaprte in v cerkvah vseh veroizpovedi bodo slovesna cerkvena opravila. — Državni in samoupravni uradi razobesijo castave.
Vabim someščane, da na ta praznik okrase svoje hiše in domove z državnimi zastavami ter se udeleže ccrkvenih slovesnosti in tako izkažejo svojo ljubezen in vdanost do kralja.
Župan mesta Ljubljane: dr. Juro Adlešič, 1. r.
Telovadni nastop v Trnovem
Telovadni nastop priredita FO in DK Trnovo v nedeljo 8. septembra ob treh popoldne. Sodeluje godba dravske divizije.
*
1 Kanonik g. Anton Vovk umeščen. Včeraj dopoldne ob devetih je bil v ljubljanski stol-
r 1________ ____-XX«.. n .. .««.. 1 nI i i in ii Lr o nn.
niči slovesno umeščen na podeljeni mu kano- jemajo gojenci danes, jutri in v
...	. . ii i.	j • ...___..	I n.l O 10	17 \T cnlin(r\ 7 i
1 Okrajna organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani priredi na predvečer odkritja kraljevega spomenika v opernem gledališču slavnostno akademijo. Začetek ob pol 0 zvečer. Ceno od 20 din navzdol. Vabljeni so vsi brez izjeme. Program bomo objavili jutri. Predprodaja vstopnic za akademijo od torka 3. t. m. dalje, dopoldne od 10 do 12.80 in popoldne od 3—5 pri dnevni blagajni v operi.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ JOSEF« grenčice.
1 Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je razpisala abonma za sezono 1940-41. Spored 38 dramskih, opernih in operetnih dei obsega poleg znanih klasikov tudi starejša in sodobna dela domačih in slovanskih avtorjev, tei deta iz sodobne svetovne literature. Nekaj na novo angažiranih moči bo dalo poleg odličnih članov iz prejšnjih sezon sporedu novo zanimivost. Cene za abonma so iste kot lani ter omogočajo poset predstav najširšim krogom. Državni in samoupravni uradniki imajo znaten popust. Informacije daje gledališka pisarna v Drami, ki bo sprejemala prijave za abonma od srede 4. septembra do srede 18. septembra. Lanskim abonentom so rezervirani njihovi sedeži do incl. 11. t. m„ od te^a dne dalje pa bodo na razpolago novim reflektantom.
1 Na šolo Glasbeno Matico ljubljanske se spre-
četrtek ves dan
čurju pri Kranju, ki nastopi novo župnijo v soboto.
1 Društvene zastave in narodne noše imajo zbirališče med Zmajskim in Frančiškanskim mostom v petek zjutraj med 7.45 in 8.45. Vljudno prosimo, da društva pošljejo svoje zastave. Zastavonoše naj bodo v narodnih nošah. Preskrbite si pravočasno izkaznice za četrtinsko voznino, ki jih dobite na občini! Udeleženci iz Ljubljane in okolice ne rabijo posebnih izkaznic. Izkaznice se bodo žigosale na zbirališču.
1 V okviru slavnostnega dne ob odkritju spomenika blagopokojneniu kralju Aleksandru I. prirejajo ljubljanska glasbena društva velik koncert, ki bo to slovesnost najdostojneje poveličal. V prvem delu nastopajo vsa ljubljanska pevska društva, tako ona, ki so včlanjena v Hubadovi župi, pa tudi ostali pevski zbori ljubljanski — deloma ob spremljavi fanfar, deloma Ljubljanske filharmonije. Samostojno bo v tem delu Ljubljanska fil-
dvorani in sicer točno ob 15 za učence klavirja, ob 16 za učence violine in ob 1(5.30 za vse ostale predmete. Redni pouk se prične nato v ponedeljek 9. t. m. po urniku, kakor bo v soboto določen. Starše prosimo, da prijavijo svoje gojence prav gotovo do četrtka, da tako omogočijo reden potek začetka pouka. Tudi pouk iz splošne glasbene te-
orije in mladinskega petja bo začel takoj prihodnji teden.
1 Umetnostno zgodovinsko društvo v LJubljani
priredi izlet v četrtek 5. septembra v Gumnišče, Pijavo gorico, Ig in Tomišelj. Odhod s Kongresnega trga ob 2 po|>oldne. Zglasiti se je v trgovini 1'odkrajšek na Jurčičevem trgu do četrtka ob 11. Avtobus 20 din.
1 Pevski zbor Glasbene Matic« ima drevi ob 20 prvo vajo in sestanek vsega mešanega zbora. Neodložljivo zadržani člani zl>ora naj to pismeno sporoče odboru. Vpis novih članov se vrši samo še nocoj med 18 in 19 v sejni sobi št. 6 poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Med letom vpis ne bo mogoč. — Odbor.
1 Dekliški krožek Trnovo vljudno vabi vse članice na dekliški sestanek danes, dne 3. sept. ob 8 zvečer v Prosvetnem domu. Bog živi! Odbor.
1 Večerni kuharski tečaj, ki ga priredi Ženski odsek šempeterske prosvete se bo pričel H. septembra. Priglasiti se je treba pri ge. Veli konju, Sv. Petra cesta 93, kjer se dobe podrobna pojasnila.
1 Maria Tutta, drž. sprašana prof. godbe v inozemstvu, uči solopetje, glasovir, rekorder (Block-flote), nemščino, nemško recitacijo in italijanščino. Napoleonov trg 7. Dnevne ure: 11—6.
1 Enoletni trgovski tečaj mestne občine ljubljanske. Vpisovanje v ponedeljek 9. septembra od 9—11 v pritličju mestne gimnazije, na liceju, Blei-vveisova cesta 23. Sprejemajo se izključno le kandidatke z dokončano nižjo srednjo ali meščansko šolo.
1 Zopet so ukradli dve motorni kolesi. Že
prejšnji teden smo poročali, da je predrzen uzmo-vič ukradel v Ljubljani motorno kolo. Sedaj pa je ljubljanska policija prejela prijavo, da sta bili prejšnji petek ukradeni kar dve motorni kolesi. Prvo je bilo lahko motorno kolo znamke DKW, vredno 5000 din. Odpeljal ga je neznan tat iz veže v Florjanski ulici 7 Jakobu Šenčurju. Izpred kavarne Leon v Kolodvorski ulici pa je nekdo odpeljal Martinu Homanu 12.000 vredno motorno kolo znamke NSU. Motocikel je bil dobro ohranjen, črno pleskan ter je imel kromiran reser-voar. Z motociklem je izginila tudi rjava aktovka, v kateri so bile uaročilne knjige in vzorci.
Zlata poroka
Preskrba z živili
Maribor, 2. septembra. Povsem razumljivo, da je v mestih, zlasti v takih z velikim številom delavstva, preskrba prebivalstva, kadar se v njej pojavijo motnje, težav-
_______„ .	„	nejša kakor drugod in da povzroča zaskrbljenost,
harmonija izvajala Leskovičevo skladbo »Domo- ki se kaže v raznih govoricah. To velja zlasti tudi vina«. To se simfonična pesnitev za veliki orke- za mariborsko mesto, kjer razne govorice tako ster, nagrajena od kr. banske uprave s I. nagrado. zaskrbljenost še povečajo. Dobro je znano, kdo To bo prva izvedba. Dirigira operni kapelnik g. tako govorice razširja in z njimi ljudi bega. Vse Anton Neffat. Drugi del koncerta izvaja mogočen to vodi v Mariboru do zaskrbljenosti, ki ni upra-zbor 120 godbenikov na pihala in sicer godbeniki vičena. Prava skrb za prehrano pa je seveda po-vojaške godbe 40. p. p., dalje godbeniki »Sloge« trebna in nanjo tudi v Mariboru merodajni čini-in godbeniki 1. plan. polka v Škofji Loki. Dirigi- jelji niso nikakor pozabili
rali bodo izmenoma g. kapetan I. ki. Alojzij Sinre-	Uradne aprovizacije v državi ne vodijo po-
kar, g. Heribert Svetel in g. vis. vojni kapelnik samezne občine) e Prizad ln poieg njega v podpolkovnik Ferdo Herzog. Najmočnejša skladba sloveniji banska uprava, ki je s posebno uredbo tega dela, ki bo hkrati misel praznika najteme- to skrb izročila Gospodarski zvezi v Ljubljani, ki
ljiteje poudarila, je »Jugoslavija«, velika simfonična pesnitev, ki jo je zložil Jan Pešta.
predstavlja centralo našega kmetijskega blagovnega nabavljalnega zadružništva. Mestna občina v Mariboru ima le posebne posvetovalne organe, ki proučujejo situacijo in posredujejo, da se trgovina nemoteno razširja. Tako se je osnoval poseben odbor kot posvetovalni organ za preskrbo prebivalstva s kurivom in to je odbor, ki je bil v listih
.	,	, ,. t . ,,,___i označen kot aprovizacijski odbor pri mestni ob-
1 Ljubljana je oživela. Cez poletje Ljubljana ^ Enako obstoji odbor y katerem se zastop.
skoraj izumre. Mladina odide na pocitnice, urad- nik; zadrug kov in trg0vcev z živili in ta od-ništvo, ki tvori kader ljubljanskega prebivalstva, bof ,eda ^ da bomQ v Mariboru dobiti od pa se privošči v poletnih mesecih dopuste in ni prizada odnosno od Gospodarske zveze dovolj mo-
_— 1 — H'v X.. .1 ....X/. rti. nn pi i nnoin irr ne 1110 TI Q lili— I	- —, ... .. . «	.	«
Primarij dr. Merčun
1 zopet redno ordinira od 11. do 13. ure
zato nič čudnega, če ob času pasje vročine na uli cah ni niti polovico toliko ljudi, kakor bi se to za veliko Ljubljano spodobilo. Vse drugačno življenje nastopi vedno s septembrom. Tako privabi velesejem že sam veliko število obiskovalcev v Ljubljano, še več pa jih priženejo v Ljubljano šole. Vse to se je našlo sedaj začetek tega tedna
ke in drugih živil. Ta živila bodo še naprej med prebivalstvom prihajala po dosedanji poti. Državni in samoupravni nameščenci ter železničarji po svojih zadrugah, drugi v trgovinah, kakor doslej.
Mariborčanom priporočamo, naj ne nasedajo raznim mednarodnim hujskačem, ki skušajo posebno v Mariboru izrabljati težave in ustvarjati
v Ljubljani. To so v veliki men opazile tudi go-	nerazpoloženje ki nič ne koristi. Z disciplino se
stilne in trgovine. V gostilnah je bilo v nedeljo	bo ^ esti in prebresti vse težave, ki jih
presneto živahno in so izkupili tam gotovo toliko	prinašajo čas in razmere, ki jih nismo mi zakrivili,
kakor še nobeno nedeljo v letošnjem poletju. V	i r
trgovinah pa so s ponedeljkom prav tako zapazili, da je nastopil nov čas. Kdor je videl težke in velike nahrbtnike in kovčege, ki so jih mladim študentom tovorili starši s kolodvora, bi sicer mislil, da ne bo treba v ljubljanskih trgovinah ničesar več kupiti. Je res, da so letos študentje prinesli neprimerno več dobrot s seboj kakor druga leta. Vzrok temu je draginja, ki jo tudi že deželani poznajo. Vsega pa seveda ni mogoče nakupiti do-
ni Odhod generala Goluboviča iz Maribora.
Snoči ob 18 je odpotoval bivši poveljnik mesta Maribora, brigadni general Golubovič, v Beigrad. Na kolodvoru so se od njega poslovili celokupni oficirski zbor z novim generalom in poveljnikom mesta Maribora, g. Paracem na čelu; nadalje mestni župan dr. Juvan, okrajni glavar šiška in zastopniki raznih civilnih oblasti in društev. Ves čas
• •_____!_ ___• X1-____11- „	,'A nnl.n^nl bnl/n
kritju spomenika kralja Aleksadnra I. v Ljubljano dne 6. septembra, morajo imeti izkaznice, ki jih je izdal odbor za odkritje spomenika. Te izkaznice dobite pri domačih občinah. Če pri občini izkaznic ne bi imeli, pošljite kakega svojega člana v Miribor, kjer naj jih kupi pri »Putniku«, ki_ ima svoje prostore v mariborskem gradu. Pri železniški blagajni naj vsak fant kupi tudi obrazec K 14. Oboje je za četrtinsko vožnjo potrebno. Izkaznica stane 2 din, prav tako pa tudi obrazec K 14. Zasledujte glede navodil pri udeležbi naše časopisje.
m Mestno županstvo sporoča, da bo brezmesni dan danes, 3. septembra, to pa zaradi tega, ker je v petek praznik, na soboto pa ga ni mogoče preložiti, ker je tržni dan, ko prihajajo na trg okoliški slaninarji, ki Maribor v veliki meri zalagajo.
m Vse za šolo v Cirilovi!
m V zadnjem trenutku rešeni gotove smrti.
V stanovanjski hiši posestnice Marije Hrovat v Slivnici je izbruhnil požar, ki je v kratkem času ilpepelil hišo. Škoda znaša 15.000 din. Ker je požar izbruhnil v nočnih urah so stanovalci te hiše, sedem po številu, v zadnjem trenutku spoznali veliko nevarnost in pobegnili iz goreče hiše.
m Trboveljski rudarji v Mariboru. V nedeljo so se v Mariboru mudili rudarji iz Trbovelj. Prišli so na izlet v Maribor, kje so si ogledali tekstilno tovarno Hutter, tovarno mila Zlatorog in pa zanimivosti mesta.
m Motociklistične dirke se bodo vršile dne 22, septembra na dirkališču na Teznem. Prijave se sprejemajo do 15. septembra na naslov Športna komisija Motosekcija SLAKA, Maribor, Trg Svobode 3.
m Živahne kupčije pred šolskimi poslopji.
Včeraj se je v mariborskih srednjih in meščanskih šolah vršilo vpisovanje. To je dogodek, ki se je v mariborskem življenju pozna. Na ulicah je kar naenkrat več mladine, živahno pa je zlasti pred šolskimi zgradbami, kjer se je vršila živahna trgovina s knjigami. Nove knjige so drage, pa jih zato dijaki rajši kupijo pri svojih »prednikih« v razredu, sami pa svoje zopet prodajo svojim naslednikom.
m Drugo zborovanje slovenskih zgodovinarjev
bo dne 7. in 8. septembra na Ptujski gori, v Ptuju in Dornavi. Udeležence prosi pripravljalni odbor, da se nemudoma prijavijo Muzejskemu društvu v Ptuju, da bo mogoče v redu pripraviti prenočišča, prehrano in prevoz.
m Zveza združenih delavcev ▼ Mariboru pri-
- . ,. . . , r . , v I je igrala vojaška godba. Odhod je pokazal, kako ma, zato so se tudi trgovine dobro odrezale Za- ;riijubljen jeJ bil poveljnik mesta brigadni general
čela se je živahna kupčija na ze tradicionalnem &olJubo;ie Jv Mariboru.	, m	. ..........
dijaskem knjižnem sejmu. Včeraj so se prvič zbra-	m Nu:no opoZorilo FO mariborskega okrožja, redi v nedeljo dne 8. septembra delavsko roma-
li zopet mladi prekupci na Bregu. Videti je bilo, Fantje ki nameravajo potovati k slovesnemu od- I nje na Gorco pri Sv. Petru. Zbirališče romarjev da je tudi nanje vplival cas in da bi bil tudi i ' '	'
zanje potreben odbor za pobijanje draginje. Nekateri so vrežili kar se je dalo. Zato tudi ni bilo pravih kupčij. V glavnem so najpodjetnejši le prekupčevali s knjigami, kupci pa so previdno stali ob strani in čakali, da cene malo popuste. Saj se še ne mudi, saj traja nekaj dni samo vpisovanje, ki dela ttaršem več ko preveč skrbi posebno radi tega, ker je treba spet odpreti denarnico. Posebno živahna pa je postala Ljubljana na starem študentovskem shajališču na Aleksandrovi cesti in v Tivolskem drevoredu. Zopet bo tam običajna gneča, v kateri bodo večinoma sami mladi obrazi, kar zadnja dva meseca ni bilo._
1 Sprejem gimnazijcev z višjim tečajnim izpitom ▼ V. razred drž. učiteljišča v Ljubljani. Prošne za sprejem, kolkovane z desetdinarskim drž. kolkom, je treba poslati po pošti ali osebno vložiti na ravnateljstvu drž. učiteljišča v Ljubljani do 7. septembra 1.1. Priloge: krstni list, izpričevalo o višjem tečajnem izpitu, kratek življenjepis s kolkom za 4 din in nravstveno izpričevalo za tiste, ki v zadnjem letu niso bili na rednem šolanju. Prosilci ne smejo biti ob vpi-tu stari nad 25 let. Sprejetih bo 30 učencev in 10 učenk. Učencijke), ki so letos napravili višji tečajni izipit, imajo prednost pri sprejemu. Vsi, ki bodo vložili prošnje, naj se javijo v ponedeljek, dne 9. t. m. ob pol 8 na ravnateljstvu, kjer bodo dobili nadaljnja navodila. — Ravnateljstvo.
1 Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je razpisala abonma za sezono 1940-41. Spored 38 dramskih, opernih in operetnih del obsega poleg znanih klasikov tudi starejša in sodobna dela domačih in slovanskih avtorjev ter dela iz sodobne svetovne literature. Nekaj na novo angažiranih moči bo dalo poleg odličnih Članov iz prejšnjih sezon sporedu novo zanimivost. Cene za abonma so iste kot lani ter omogočajo poset predstav najširšim krogom. Državni in samoupravni uradniki imajo znaten popust. Informacije daje gledališka pisarna v Drami, ki bo sprejemala prijave za abonma od srede 4. septembra do srede 18. septembra. Lanskim abonentom so rezervirani nji- i hovi sedeži do vključno 11. t. m., od tega dne dalje pa bodo na razpolago novim reflektantom, 1
Pogreb Španskega kardinala Toma I. Gomasa r Toledu
Petdesetletnico poroke sta praznovala te dni Strnussov oče in mati na Uodinah. Po neprestanem, uspešnem delu jima je dano, da sta dočakala ta redki, lepi življenjski praznik. Uglednemu paru, znanemu in spoštovanemu po vsej okolici, k jubileju iskreno čestitamo. Naj jima l>o naklonjenih še mnogo let v zdravju, miru in zadovoljnosti.
bo do 8 zjutraj pred Delavsko zbornico v Sodni ulici. Odhod točno ob osmih. Na Gorci ob devetih pridiga, nato sv. maša z ljudskim petjem. Po maši veliko versko organizacijsko zborovanje. Ob pol treh večernice, po večernicah skupen povratek. Vse člane ZZD in drugih naših organizacij vabimo, da se tega romanja v velikem številu udeleže.
m Strogo kaznovan vlomilec. Mali senat okrožnega sodišča v Mariboru je 291etnega delavca Franc Strmška iz Podlehnika obsodil na 2 in pol leta robije in na 4 letno izgubo častnih pravic. Mož je bil zaradi vlomov in tatvin že večkrat kaznovan, pa mu vkljub temu grešna žilica še ne da miru. Meseca junija tega leta je posestniku Lorberju v Malni odnesel 23 300 dinarjev, posestnikovi ženi Vetrihovi v Božju pa 130 din. Obakrat je do denarja prišel z vlomom
m Skozi streho v stanovanjske prostore. Posestnik Martin Rajh iz Sp. Porčiča ie ovadil orožnikom, da je ncznanec k njegovi strehi prislonil lestvo, iz strehe vzel nekaj komadov opeke in skozi nastalo luknjo zlezel v podstrežje in od tod v stanovanjske prostore, odkoder mu je odnesel nekaj gotovine, lovsko puško, zlatnino v skupni vrednosti 2500 din. Vloma so osumili neko osebo, ki se je v kritičnem času smukala okoli Rajhovc hiše. Orožniki to osebo iščejo.
m Prosvetna društva na Pobrežju, Teznem, Radvanju in pri Sv. Magdaleni priredijo dne 8. oktobra v Narodnem gledališču narodno igro »Našo kri«. Vsa ostala društva opozarjamo na to prireditev s prošnjo, da te dne ne prirejajo svojih prireditev.
m Nove uradne ure na magistratu. V uradih mestnega magistrata je zopet uvedeno zimsko ura-dovanje. Uradne ure so od 8. do 12, in od 3. do 6.
Celjske novice
c 80 letnico svojega rojstva praznuje v teh dneh znana Globočnikova mama. Rojena je bila 6. septembra leta 1800 v Kapeli pri Radencih kot Marija Peršak. Danes živi v Celju kot spoštovana, 80 letna mamica in stara mamica, ki je vkljub vsem skrbem in težavam življenja še vedno ohranila življenjsko čilost in dobro voljo. S svojim možem, sodnim poduradnikom, kateremu pa jo smrt že pretrgala nit življenja, je imela 9 otrok, 7 sinov in 2 hčeri, od katerih jili danes živi še 5. Bila jim je vseskozi dobra, ljubeča mati, ki je svoje otroke znala vzgojiti v krščanskem duhu in katerim je posvetila vse svoje življenje. Ni se sramovala nobenega dela in ne strašila nobenih težav samo da je svojim otrokom omogočila lepo bodočnost. Dobri Globočnikovi mami ob njenem lepem jubileju čestitamo in ji želimo še innogo srečnih in zadovoljnih let!
c Tečaj prostovoljnih bolničarjev Rdečega križa je bil zaključen že v soboto, 31. avgusla. V nedeljo, 1. seplembra je bil zaključni izpit pred tričlansko izpraševalno komisijo. Pri izpitu se je pokazalo, da trud predavateljev ni bil brezuspešen, saj so tečajniki položili izpit s prav dobrim, oziroma odličnim uspehom. Tečajniki, bilo jih je 34, so bili večinoma nastavljenci raznih tovarn in trgovskih podjetij, ki pa so vkljub utrujenosti redno prihajali in z zanimanjem sledili predavanjem. Na tem tečaju je v Celju prvikrat nastopila kot predavateljica ženska zdravnica, ga dr. Štravsova, ki je s svojim preprostim in lepim nastopom osvojila poslušalce. Dosedaj so se v Celju vršili že 3 samarijanski in 4 bolničarski tečaji, skupno torej 7 tečajev, ki so bili vsi dobro obiskani. Tako so nam v Celju vzgojili že lepo število bolničarjev in bolničark.
c Smrtna nesreča kolesarja. V nedeljo zvečer sta se vozila po cesti iz Št. Pavla proti Št. Ru-pertu v Savinjski dolini 31 letni posestnikov sin Franc Gajšek in gdč. Angela Brunškova iz št. Pavla pri Preboldu. Vozila sta s kolesi brez luči. Nasproti je privozil neki osebni avtomobil iz Ljubljane. Gajšek je v temi zadel ob avtomobil, da ga je blatnik odhil. pri čemer je dobil težke notranje poškodbe. Avtomobil je zadel tudi Bru-škovo. toda le laže in jo le malenkostno poškodoval. Avtomobilist je avto takoj ustavil in naložil težko ponesrečenega Gajška na avto, da bi ga zapeljal v celjsko bolnišnico. Gajšek pa je že med potjo podlegel poškodbam in izdihnil. Zapeljali so ga v mrtvašnico okoliškega pokopališča v Celju. Naj mu sveti večna luč, prizadetim naše sožalje.
c Slavnostna akademija Fantovskega odseka.
Na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. bo priredil Fantovski odsek Celje I. ob 8 zvečer v mestnem gledališču slavnostno akademijo. Občinstvo, kakor vse Fantovske odseke vabimo, da si rezervirajo vstopnice že v pred-prodaji v Prosvetnem tajništvu. Cankarjeva 4.
c Srečke Legije koroških borcev še dobite v podružnici »Slovenca« v Celju. Žrebanje bo v nedeljo. 8. septembra.
c Svinje so pričeli krasti. V Slovenskih Konjicah so se pri uradniku okrajnega glavarstva g. Pirnovarju, v noči od sobote na nedeljo oglasili nepovabljeni gostje. Spretno so odprli vrata, ki vodijo v svinjski hlev, ki je v bližini stanovanjske hiše in odpeljali lepo rejeno svinjo. Za dolgoprstneži zaenkrat še ni nobenega sledu.
c Katoliško prosvetno društvo v Slovenskih Konjicah bo priredilo na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II ob 8 zvečer slavnostno akademijo v društveni dvorani. Spored akademije je pester. Vse zavedne Konjičane in okoličane vabimo k polnoštevilni udeležbi!
c S kolesa je padel na 1'olulah pri Celju 85-letni trgovski sluga iz Lave Funkel Leopold in si zlomil desno nogo v stegnu.
KULTURNI OBZORNIK
K reformi srednje šole
Predmeti neduhovnega značaja nai zopet dajo mesta duhovnim predmetnostim, ki edine te so se izkazale na univerzi in pozneje v življenju. — Itealrni tip srednje šole je izgubil na veljavnosti in se lahko spoji s tipom realne gimnazije, ki naj se reformira tako, da bo mogla skrbeti za primeren naraščaj vseučilišču. Na vseučilišču kakor tudi v življenju se je pokazalo, da so bolje poklicno uspevali absolventi klasične in prejšnje realne gimnazije, kakor pa realci.
Reforma naše srednje šole se mora začeti s temeljito reformo sprejemnega izpita. Ta izpit se je pri nas že tako olajšal, da je skoraj na stežaj odprl vrata v našo srednjo šolo, kar ji je bilo in ji je še na kvar in kar se pozna že tudi na vseučilišču in še pozneje. Nujno bi bilo, da se ta izpit postroži, da se zahteva pri njem vsa splošna stavčna in besedna analiza, kakor nekdaj. K izpitu pa naj se pripuste le oni ki so dovršili enajsto leto starosti. Po možnosti bi bilo dobro uvesti poseben pripravljalni razred, zlasti po mestih, po deželi pa bi ga morda nadomestil prvi razred meščanske šole. Tako bi očistili to rešeto, ki se je bilo že zamašilo, tako da je poplava vdrla v našo srednjo šolo in globoko znižala njeno raven.
Temeljito pa bi dvignili zlasti slovnično znanje nižješolca šele tako, da bi spet vpeljali pri nas (vsaj v naši banovini) na vseh realnih gimnazijah latinščino v prvem razredu. Ta jezik je s svojo slovnico dajal prej solidno gramatično znanje in z besednim zakladom tudi potrebno podlago za učenje drugih romarskih jezikov. V petem razredu pa, kamor je bil pomaknjen, izgublja vsako veljavo in smisel. Tako bo dijak na srednji šoli začutil spet tisto resnost učenja, ki bo gimnaziji spet vrnila njeno raven. Postroži jo naj se tudi pogoji za popravne izpite in za odstranitev dijakov ob polletjih zaradi števila slabih ocen.
Enourni tedenski predmeti naj se priključijo sorodnim predmetom, deloma pa ukinejo ker z eno uro ne dosegajo uspehov. Filozofska propc-devtika naj se spet uvede tudi v sedmi razred. Od tretjega razreda dalje naj se poučujejo tudi prosti predmeti in to predvsem jeziki (angleščina, španščina) poleg obveznih jezikov (nemščina, francoščina in italijanščina). — Obvezen naj bo tudi pouk enega slovanskega jezika.
Za dekleta naj se uvede poseben ženski tip srednje šole. Učiteljišče pa naj se reformira na osnovi osemrazredne gimnazije s pedagoškim kurzom (dveletnim).	Etbin Boje.
Mladika št. 9
Uvodna povest Janeza Jalna T>/op brez zvonce f se že bliža svojemu zaključku. V tem poglavju je ginljiva odpoved planšarice Jerice, ki se je odločila, da gre za nuno ter se v veliki noči poslavlja od svojega fanta in mu daje vso prostost. Ne verjamemo pa, da bo pri tem ostalo, zato nadaljevanja te bohinjske povesti bude še večje zanimanje. — Venceslav Wiukler je napisal močno črtico o Matiju z Višave, ki v času pustnih šem pride zmešan na svoj stari dom k Lipovci! ter se kot angel smrti vsede v zapeček — na svoje. Lipovec ga potegne z zapečka, da se ubije — pri tem pa zbudi njegovo vest ter v konen on, Lipovec zmešan nadomesti mrtvega Matija. Črtica je haladno močna in duhovno uravnovešena, v realističnem svetu-pa je malo verjetna. — Ple-stenjakova črtica Ob prepadu je psihološka avtobiografska dogodbica iz bolnišnice, ko človek visi med življenjem in smrtjo, v predsmrtnem snu. Mati je Plestenjaku rešiteljica človekova tudi iz telesnih težav. Črtica jze psihološko zanimiva, ni pa tako močno oblikovana kakor prejšnja. X Vinko Beličič je vpesnil Pesem svobodi, zanosno zavest prvega rodu v svobodi, ki pa trepeče pod dvignjeno^ orjaško pestjo tankov, letal... »Svoboda ISveti v rod iz roda nam! Ti sinjih sani več ne povesi se perot!« Pesem je izraz sodobnih težkih dni, klic pred...? Leposlovje predstavlja poleg imenovanih del še avtobiografski opis življenja, kakor ga popisuje šestdesetletnik pisatelj Ivan Zoreč, tenki prisluškovalec dolenjske govorice in nazornega izražanja, kakor se kaže v »nadaljnjih spominih Kotarjevega Naneta« Gosposki hlaper; Temu'EoVču (^'napisal Ante De-beljak tudi sonet k šestdesetletnici Ivanu Zorcu-Ngnetu. — Staiickova Noč je bolj samo domislica kakor globoka pesem, čeprav je malo inspirirana pri Goetheju. Močnejša impresija je Predvečer jeseni. — Miidcrndorferjeve Koroške pravljice pa že bolj spadajo bolj v narodopisje (Martin, Zakleti grofic. Skopuh). Zanimiv je tudi besedni zaklad teh pravljic. — Viktor Smolej opisuje Slovaška pota, pomembnost 1. 1683 za slovaško mesto Trnavo ko ga je med dunajsko oblego izropal Madžar Teleki. S to Trnavo primerja današnji njen pomen kot sedež družbe sv. Vojleha, ki opravlja Slovakom naloge naše Mohorjeve družbe ter opisuje obisk v njej. — V oddelku Pisano polje piše Albin Zalaznik o zavratnih brazilskih rekah, dr. Josip Žontar o rovaših (lesenih listinah — računih!), Fr. Erjavec o Danski in Dancih. — Poglavja Nove knjige, naše slike. Dom in družina. Dobra kuharica. Zabava in šala so napolnjena z dobrim informacijskim in praktično uporabnim gradivom. Omembe vredna sta epi-gramska soneta Piscu iger in Kritiku za klobuk, satirika Rojenega Komarja, zanimiva pa listnica uredništva »Črtomirov boje, ki gre na račun ocene Bohinjskega tedna v reviji Katoliške akcije.
td.
•
Opomba k »Sloveniji«. Piscu -n-, članka o Kersnikovi proslavi in njegovim »pripombam na robu«, bi odgovorili, kar se tiče »nekega urednika in njegove izjave«, samo to, da je stvar bila malo drugačna, kakor pa se prikazuje tam. Saj je bil imenovani urednik celo naprošen za — slavnostnega govornika pri Kersnikovi proslavi in tega ni odklonil, če bi se slavnost za en teden odložila; tudi je že prav v imenu Bistrice govoril na pisateljevem grobu leta 19)7, čeprav smatra Kersnika za »liberalca«. Tudi spremni sestavek za »Slovenca« je obljubil, da ga ni napisal, je vzrok drugje, ne tam, kakor ga išče pisec -n-, in tudi ne v uredništvu »Slovenca« l)a ni bila proslava odkritja Kersnikove plošče v listih taka kakor na pr. Tavčarjeva ali Prešernova v Vrbi, kakor bi jo želel imeti pisec -n-, ie krivda prav gotovo — v aranžmaju. Saj je bila vsa proslava organizirana v par dneh in kakor -e nam je zdelo, v smislu nadaljevanja dijaških proslav kulturnih delavcev leta 19)7, n 1 i odkritja Japljeve plošče leta 1938. Tudi tedaj se nismo razpisavali na celih straneh, pa je bil Japelj — škof, če hočete vse prireditve gledati od te strani. Vsa prireditev je bila lokalna proslava kolalknega počit, dijašk. društva. Za narodne proslave je treba več časa in večjega aranžerskega aparata In kot za tako lokalno proslavo je »Slovenec« napravil svojo dolžnost: priobčil je članek pred proslavo in po proslavi in ni važno, kdo je te sestavke pisal: ali uredništvo. ali izven uredništva. Kakor ni »Slovenec« briškimi proslave Tavčarjevega spomenika, ne Prešernove slavnosti, tako bi gotovo tudi v večjem obsegu počastil Kersnika-pisa-telja, kakor ga je. če bi bil značaj proslave širši, kakor pa je bil zamišljen. Zato so te »pripombe ne samo ne resnične, temveč tudi de-plasirane«.
»Lovec« št. 9 prinaša naslednjo vsebino: Dr. Mitja Lukan: Socialni red in lov. Jos. Primožič: Lovec, preudari, preden streljaš! Ing. Mirko Šušteršič: Na gamse. Mr. Mirko Černič: Srnjak-go-bavec, kjer na zdravniški način poroča o postanku gobavih rogov pri skopljenih srnjakih. . J. Črna noč. Poročili zelene bratovščine iz Trnovsko-idrij-■ikega gozda (po F.dm. Cibejevih zapiskih priredil P. 1'.) James Debevec fCieveland); Pehanje za
f srnami. — Dr. Stanko Bevk: V dolskem lovišču. vCJ-Mna lovska povest.) — Zaključuje pa številko	T- lovskega oprtnika, društvene vesti, kinološki v«-tnik ter dopisi
*
»Vigred«, št. 9. ta katoliški ženski list, ki izhaja že 18. leto. prinaša veliko mičnih pove-stic, pesmic, gospodinjskih in vzgojnih člankov, izobraževalnih ter zdravniških nasvetov. 9. številka prinaša na uvodnem mestu prošnjo J. Gre-goriča-Kostelskega za mir v teh krvavih dneh. I. Jerman priobcuje prošnjo k Mariji sedem žalosti, sličico z Žalostne gore pri Mokronogu. Marica Berce-Vrabič opisuje zgodovinske spomenike slovenske dežele pod naslovom Lepota in vrednost slovenske zemlje. V tej številki govori o Zbelovskem gradu pri Poljčanah, o Žiški karlu-ziji.. .B . Smolej je napisal pesem o Ženi — Jan Plestenjak piše povest Za kruhom in lučjo, povest učiteljice, ki jo muči ljubezen. Povest je pisana zelo realistično, pa vendarle vzgojno ter se prijetno razlikuje od drugega leposlovnega berila v Vigredi. Borštnar prevaja posrečeno ruske pesmi klasikov ki so znane iz raznih krestomatij, v tej številki Merežkovskega Večer. M. Sivec opisuje Naše gobe. Julija Jelovšek: Vrhnika, opisuje svoj rojstni kraj, temo, ki jo je posrečeno razpisalo uredništvo z namenom, da se njene naročnice spoznajo s čim več kraji v Sloveniji, kakor jih opisu jejo same. Glinškov Jane govori o medu, J. J. o šoli. Mastnakova prevaja Gerelyjev članek o izobraženem dekletu. A. B. piše o ženski državljanski vzgoji. M. S. pa o prvi zdravniški pomoči. V oddelk u Deklica na tuje gre so pisma slovenskih- -deklet iz tujine. Iz domačih krogov pa poročajo o delu v domačih dekliških organizacijah, katerih glasilo je Vigred (Zveza dekliških krožkov. Posebno poglavje govori o gospodinjskem delu po naših domovih ter bodo posebno prav prišle našim mladim materam risbe k oskrbi naših malčkov. Krojna priloga je priložena tisim naro.čnikom. ki plačajo posebno doplačilo.
*
»Orač«, št. 9, je glasilo Kmelijske zveze ter izhaja letos pod geslom »za bodočnost slovenskega kmeta« že 9 niesecve. V. V. govori v uvodnem članku o Veliki nadlogi — urejevanju vodnih razmer pri nas. Fr. Wernig piše članek o krompirju in naših kleteh, inž. Simončič o gosenicah na zelju itd. Najboljši naši kmetijski strokovnjaki in inženirji ter živinozdravniki kakor dr. Koren, inž. Kranjc, dr. Hribar, Rigler, inž. Simončič, inž. R. 2., inž. g. J. Erpič itd ki pišejo o vseh zadevah, tičočih se kmečkega dela in kmečkih živali. 0 kmečko prosvetnem delu pa pišejo L. Puš, prof. Silvo Kranjc, pisatelj Ivan Zoreč, zdravnik
Ivo Pire itd. Orač velja letno 20 din.
*
Sedmakov; Kaplan Martin Čedermac v sloVa-ščini. Priobčili smo na tem mestu že oceno Sed-makove povesti: Kaplan Martin Čedermac, kakor jo je prinesel svoj čas slovaški list Slovak ob priliki prevoda v slovaščino. V zadnji številki pa je isti Slovak prinesel članek kritika Jana Scdlaka Iz naše prevodne literature (30. avgusta), kjer se na prvem mestu dotika prevoda tega slovenskega romana. Tam piše: »Ta povest je pri Slovencih zelo priljubljena. Pri nas pomeni v lepem prevodu Kolomana Geraldinija pomemben donesek ter je zopet nov spoj v verigi kulturnih stikov slovaško-slovenskih.« Povest pa vsebinsko predstavi tako: »Roman prikazuje s svojo tematskim hotenjem usodo Beneških Slovencev, kjer živi manjšina navdušenih Slovencev in se hrani od svoje podedovane tradicije. Ves roinan je glo-bodo priznanje domovinsko čutečega človeka. Ne stopa pa tu na pozornico izginjajočega življenja svet upora in revolucije. Vso tragiko preživlja duhovnik kaplan Martin Čedermac. Človek z dušo in telesom zrastel v dehteči rodni zemlji, živo prižet k veri očetov ter z vdano ljubeznijo glaseč vero v materinsko besedo. Tedaj pa ga je v hipu presenetila prepoved, pridigati v materni besedi. Notranje muke ga uničujejo; tudi cerkvena oblast mu ne zna pomagati. Kaplan pridiguje proti prepovedi slovensko. Penzionirajo ca in odhaja da bi zadovoljil cerkveno oblast.« Tako poda vsebino povesti. Nato nadaljuje: »Martin Čedermac je simpatična postava idealnega domoljuba, tiho delujočega ter -z vsem svojim življenjem temelječega na očetovski veri ter podedovanem jeziku. Prav tak navdušen duhovnik, kakor smo jih videli po naših slovaških vaseh, propadajočih v sovražnih razmerah. Žrtvujoč vse in žrtvujoč se. Ima globok stik z zemljo, ki ga je rodila. Z otroško, preprosto ljubeznijo zna dojemati skromno življenje v oddaljeni vasi. In pod zornim pogledom takega čustvenega preživljanja usod je pisan ves roman. Ni tu veliko zunanjih pretresov. Dejanje je koncentrirano na notranje življenje duhovnikovo. Ta postopek natančne analize notranjega življenja duhovnika-domoljuba je zajet z izrazitim psihološkim utemeljevanjem. Ljubezen rlo naroda je glas, ki se iz knjige ne izgubi. S tein idejnim hotenjem dobiva delo mnogo na svoji vrednosti. »Iz takih glasov vidimo, da jd slovenska povest dobila med Slovaki dober odmev ter je bila dobro sprejeta prav zaradi svoje notranje vsebine, ki je tako podobna t»H) slovaškim razmeram prej in sedaj tudi.	td.
ŠPORT
šport zadnje nedelje
Zadnjo nedeljo so bili zopet različni športniki na nogah Tako so tekmovali nogometaši, pla-vači, kolesarji, rokoborci in lahko atleti, ki so s svojo zadnjo prireditvijo v Celju menda dosegli višek v letošnji slovenski atletski sezoni In tudi teni6 igralcev, ki so merili svoje sposobnosti za prvenstvo dravske banovine, ne smemo prezreti. Začnimo kar pri nogometaših, za katere vlada po vsej državi veliko zanimanje.
Tekme v slovenski ligi so takole izpadle:
Ljubljana i Maribor 4 s 0 (2:0).
Bratstvo : Mars 3:2 (2:2).
Kranj : Železničar (Maribor) 2:1 (1 i 0).
Amater ; Olimp 2:1 (2:1).
Tabela slovenske lige izgleda takole:
1 Ljubljana
2.	Bratstvo
3.	Kranj
4.	Amater 5 Mars
6.	Železničar
7.	Celje
8.	Maribor
1 1 0 0 3:2 2 to*ki 1 1 0 0 3:2 2 točki
1
0 0 0
0	1 1:2 0 točk
0	1 1:2 0 točk
0	1 0:4 0 točk
0 2:1 2 točki
0	2:1 2 točki
1	2:3 0 točk
Tekme v hrvatski ligi
Zagreb: Gradjanski : Železničar 8:0 (5:0).
HAŠK : Slavija (O.) 4 : 1 (2 : 0).
Split: Hajduk : Sašk 4 s 0.
Subotica: Concordija (Zagreb) t Bačka 2 : 1 d > 1).
Varaždin: Split : Slavija 3 : 1 (1 : 1).
Tekme v srbski ligi
BSK : Jugoslavija (Jabuka) 3:1 (1:1).
Jugoslavija : Slavija (S) 2 : 1 (2 : 1).
Jedinstvo ; Vojvodina 2 : 1.
Subotica : 2ak : Bask 2:1 (1:1).
Skoplje: Gradjanski ; Bata 3 : 2.
Kolesarske dirke okrog Srbije
Slovenski kolesarji so se izredno dobro odrezali na tretji etapi dirke okrog Srbije Na tej etapi Sa-rajevo-Čačak, ki meri 259 km, so se kar trije Slovenci plasirali na prva tri mesta in sicer:
Zmagovalec tretje etape Sarajevo—čačak, ki je dolga 259 km. je Janez Peternelj s časom 10:7,12; 2. Franc Gartner 10:11.25; 3. Podmilščak.
Z zmago v naporni tretji etapi so naši dosegli vodstvo vseh treh etap na progi Belgrad— Zvornik—Sa.-ajevo—čačak, ki je dolga 568 km in zavzeli vsa štiri prva mesta.
1.	Peternelj (Hermes, Ljubljana) 22:01.57;
2.	Gartner (Ljubljana) 22:04.55;
3.	Podmilščak (Edinstvo) 22:21.44;
4.	Grahner (Hermes, Ljubljana) 22:31.30;
5.	Davidovič (Zagreb) '22:31.58.
Drž. plavalno prvenstvo juniorjev
V	drž plavalnem prvenstvu juniorjev, ki je bilo v soboto in nedeljo v Zagrebu, so bili doseženi naslednji rezultati:
50 m prsto moški: 1. Stakula Ivo (Jug) 24.2; 2. Miloševič (Jug) 28.3; 3. Vidovič (ZPK) 29.1.
100 m prosto žen?Ue: 1. Petrovič (Jug) 1:22.2; 2. Vadaš (ZPK) 1:29.1; 3. Devetak (MPK) 1:31.2.
100 m hrbtno moški: Jeremič (BOB) 1:18; 2. Meloslavič (Jug) 1:20.9; 3. Vidovič (ZPK) 1:21.2.
100 m prosto ženske: 1. Poznijak (Jug) 1:36.4; 2. Fišer (ZPK) 1:37.2; 3. Mihorko (MPK) 1:41.8.
Štafeta 4x100 moški: 1. Jug 1:56.8; 2. ZPK 2:02.8; 3. Jug II 2:03.4; 4. Ilirija 2:05.3.
Mešana štafeta 3x100 m: ženske: Jug 4:45.6; 2. ZPK I 4:56.6; ZPK II. 5:08.4; BOB 5:14.6.
200 m prosto moški: 1. Miloslavič (Jug) 2:23.4; 2. štakula Ivo 2:25.4; 3. Vidovič (ZPK) 2:30.2;
4.	Loser (Ilirija) 2:37.4,
50 m prosto ženske: 1. Fine Draguša (Ilirija) 32.6; 2. Petrovič (Jug) 35.9; 3. Balas (ZPK) 37.5.
5.	in 6 sta bili Mariborčanki Mihorko in Devetak z rezultatom 38 8 in 39.2.
100 m prsno moški: 1. Kratohvl (BOBI 1:21.4; 2 Herzog (II.) 1:21, 3. Brinik (Jug) 1:22.9
100 hrbtno ženske; Fine Draguša (II.) 1:37; 2 Fišer (ZPK) 1:38.2; isti čas ima tudi Belgrajčanka Jovanovičeva
Štafeta 3X100 m mešano: 1. Jug 3:47 6, 2. Ilirija 3:54.3: 3 ZPK 3:59.8 Končno število točk, ki so jih dosegli posamezni klubi v državnem junior-skem orvenstvu je naslednje: 1. Jutf 210 točk; 2. ZPK 150 točk; 3. Ilirija 63 točk; 4. Bob 41 točk; 5. MPK 13 točk. Prvi hrvaški plavalni klub Dubrovnik 8 točk, PSK Sombor 3 točke, Maratbon (Zagreb) 1 točka.
V	vaterpolu ie bil vrstni red klubov: Jug, Prvi hrvatski klub Dubrovnik, ZPK in Marathon.
Drž. kajaško prvenstvo v »divjih vodah«
Enojka F. 1:
1.	Vencenc M. Maraton, Zagreb 43:03.
2.	Plan K. (Kajak klub Zagreb) 43:36.
3.	Satler Br (Maraton, Zagreb) 44:23.
4 Knol M (Kajak klub Zagreb) 45:34.
5.	Brozovič V. (Kajak klub Zagreb) 47:26
6.	Drovenik Br. (Kajak klub, Ljubljana) 41:05, diskvalificiran
Dvojke F 2:
1. Inž, Gaberšček-Mikuž (Kajak klub Ljubljana) 43:17.
2 Lukšič-Gluhak (Maraton, Zagreb) 43:38.
3.	Plan-Pešan (Kajak klub, Zagreb) 43:41.
4.	Gluhak-Ruzvimski (Maraton Zagreb) 43::42
5.	Munčan-Viličič (Kajak klub, Zagreb) 44:55,
Turne enojke:
1.	Sabljič Z (Kajak klub Zagreb) 40:29.
2.	Lukež V. (Maraton, Zagreb) 40:50.
3.	Boltavzer Br. (Kajak klub, Zagreb) 43:38.
Dvojke dame in gospodje:
1.	Schlich-Sakar (Kajak klub, Zagreb) 45:54.
2.	Tatalovič-Tatalovič (Maraton, Zagreb) 46:04.
3.	Sabljič-Bohutinski (Kaj. klub, Zagreb) 48:19.
Kolesarske dirke v Mariboru
Na 80 km dolgi progi je priredil Železničar v nedeljo kolesarske dirke, ki so prinesle sledeče rezultate; Prvi je prispel na cilj Bizelj, od kol. društva Ljubljanice v času 2:3810. Drugi je bil Gregorič iz Sloveoj Gradca, 2 38.31, tretji Kosi od Edinstva v Ljubljani v času 2 42.06 četrti Rozman, Edelweis, Maribor, 2:42.07, peti Grmek, SK Železn. v času 2.42.08, šesti Korenini, Edinstvo, Ljubljana, v času 2.43 38 in sedmi Sodeč, Maraton, 2.43.39.
Krasne atletske tekme v Celju e
V	nedeljskem lahkoatletskem tekmovanju, ki ga je priredilo SK Celje in katerega so se udeležili poleg vseh pomembnejših slovenskih atletov tudi prvovrstni atleti iz Zagreba, so bili doseženi izredno lepi
rezultati. Prevsem je omeniti nov državni rekord inž. Stepiklika v metu kladiva z znamko 54.64 m, dalje tek na 100 m Ilirijana Račiča 6 časom 10.8 6ek., potem prvovrsten uspeh atleta Planine Koširja, ki je premagal Kotnika in končno Mavsarja, ki je porinil na drugo mesto Mrkušiča. V ostalem pa še rezultate tekem:
Tek na 100 metrov: 1. Račič (Ilirija) 10.8-2. Zorko (Železničar) 11.4; 3. Tauber (Makabi) 11.4; 4. Črne (Planina) 11.5.
Tek 1500 metrov: 1. Košir (Planina) 1.03.4; 2. Kotnik (Concordia) 4.05.1; 3. šmiderer (Rapid) 4.14.
Med Koširjem in Kotnikom se je razvila huda borba. Petdeset metrov pred ciljem je Košir pretekel v ostrem finišu Kotnika.
Met krogle: 1. Isekovič (Concordia) 12.74-2. Hlade (Železničar) 12.21; 3. Klinar (Planina) 11.91 metrov.
Met kopja: 1. Mavsar (Planina) 58.63 metrov; 2. Markušič (Concordija) 53.40; 3. Metelko (Železničar) 42.92. .
Skok v višino: 1. časnv (Planina) 165 cm; 2. Babič (Maraton) 165; 3. Lužnik (Maraton) 160 cm.
Skok s palico: 1. Oroszv (Rapid) 3.46 metra; 2. Cvetič (Hašk) 3.33; 3. Dolenc (Concordija) 3.23.
Tek 400 metrov: 1. Klinar (Planina) 52.9 s.; 2. Preteršek (Celje) 53.4; 3. Kocelj (Planina) 58.1 sek.
Stari borec Pleteršek je moral mlademu Klinarju po hudi borbi v finišu pustiti prvo mesto.
Skok v daljavo: 1. Zorko (Zel.) 6.68 metra; 2. Bratovž (P.) 6.21; 3. Račič (II.) 6.13 metra.
Tek na 800 m: 1. Srakar (Cone.) 2:01.1; 2. Obršek (II.) 2:04.3; 3 Goršek (Celje) 2:04.3.
Met kladiva: 1. inž. Stepnišnik 54.64 metra. (Inž. Stepišnik je vrgel trikrat dlje kot je znašal njegov jugoslovanski rekord.) 2. Guiznik (Zel.) 44.15; 3. Hlade (Zel.) 36.30.
Tek na 5000 metrov: 1. Glonar (II.) 16.52-2. Stanjšek (Marat.) 16:59.3; 3. Pere (Prim.) 17:17.4.
. štafeta 4X100: 1. Planina (Černe, Mravlje, Bratovž, Klinar) 46.8; 2. Mešana (Kolenc, Gori-čan, Gracijanski. Zorko) 46.9; 3. Celje (Tacek, Rebovšek, Pleteršek. Urbančič) 47.8.
Organizacija je bila odlična. Številni sodniški zbor je točno vršil svojo dolžnost.
Rokoborba Zagreb:Maribor 5:2
Rezultati rokoborbe so naslednji:
Bantam: Scheeberger (Z) : Tašler (M; 1 : 0.
Peresnolahka: Moguljak (Z) : Dolinek (M) 1 : 0.
Lahka kategorija: Pongrac (Z) : Babič (M) 1 : 0. ^ ^Polsrednja teža: inž. Deluca (Z) : Ivanič (M)
^ Poltežka kategorija: Verbošt (M) : Mesner (Z)
Težka kategorija: Pilher (M) : Gerovc (Z) 1 : 0.
Teniški turnir za prvenstvo dravske banovine
V nedeljo so bili doseženi naslednji rezultati:
Kategorija gospodov: dr. Smerdu : Perles 6 : 1, 6 : 4, Boris Smerdu ; Dr. Smerdu 6:1,6:0, Blanke : Šivic 5 : 7, 6 : 4, 6 . 4. Finale: Smerdu Boris s Blan-ke 6 i 2, 7 : 5, 8 i 6,
Juniorji: Luckman : Slana 6 : 1, 6 : 2, Blanke. E. : Urbane 6 : 0, 6 • 1, Kobi : Razboršek 8 • 6, 7 : 5, Luckman : Blanke E. 6 : 2, 3 : 6, Milavec : Kobi 6 1, 6 : 3.
Double: brata Smerdu : Božičev-Škrobar 6 : 3, 6 : 3, Zajc-Koželj : Štular-Urbanc 2 : 6, 4 : 6, Šivic-Lukman : Šitapin-Kobi 6 : 4, 6 : 2, Gaberc-Demov-šek : dr Cijan-Vute 5 : 7, 6 : 4, 6 : 3, Baban-Krell : Pirc-Juvanc 6 : 1, 6 : 1, Tončič-Korenčan : Cepu-der-Kobi 6 : 3, 7 : 5. Milavec-Perles : Koželj-Zajc 6 : 4, 8 : 6, Tončič-Korenčan : Krell-Fabian 3 : 6, 6 : 3, 6 : 4. Seminale Luckman-Šivic : Tončič-Korenčan 6 : 2, t : 6. 6 : 3.
Dame: ing Elza Maire-Sernec : Mtihleisen 6 : 1, 6 : 2, Voglar : Dacar 6 : 2. 6 : 1, Parin : Voglar 6 : 3, 6 : 2, ing Maire Semec : Parin 6 : 0, 6 : 1.
Mešani double: Dacar-dr. Bleiweis : Pivk-Raz-boršek 6 ■ 2, 6 : 1, Toglar-Tonččč : Preis-Banko 6 : 2, 6 : 4, Šivic-Parin • Miihleisen-Milavec 6 : 3, 6 : 3, Dacar- dr Bleiweis : Čižmek-Lckman 6 : 0, 6 : 0.
Finale juniorjev: Luckman : Milavec 7 : 5, 6 : 3. Igra je bila ostra
Finale v dvoje gospodje: Brata Smerdu : Šivic Luckman 6 : 2, 6 : 3, 6 : 3, Zmaga bratov Smerdu, ki sta podala zelo lepo igro, je bila popolnoma zaslužena.
Finale mešanh dvojic: Ing. Maire Sernec-Smer-du B. . Šivic-Parin E. 6 : 2, 6 : 3.
Po končanih tekmah so bila posameznim zmagovalkam in zmagovalcem razdeljena darila v navzočnosti zastopnika g. bana ban. inšpektorja g. prof. Žitnika in podžupana g. dr. Ravnikarja.
Ženski miting SK Planine na Stadionu
Tek na 60 metrov finale: 1) šušteršič Marica 8.8; 2) Merala Marija 8.9; 3) Klančnik Ivica 9; 4) Pogačar Cirila 9.4; 5) Musar Milena 9.5; 6) Tor-kar Stanka 9.6.
Tek na 100 metrov: 1) šušteršič Marica 15; 2) Klančnik Ivica 15.2; 3) Musar Milena 15.4; 4) Kovač Marjana 15.4.
Skok v višino: 1) Tome Viktorija 1.25 m; 2) Pogačar Cirila 1.20 m; 3) Klančnik Ivica 1.20 m; 4) Bricelj Zvonka 1.15 m; 5) Puc Mila 1.15 m; 6) Velikonja Ivanka 1.10 m.
Met diska: 1) Tome Viktorija 27.85 m; 2) Kocjan Minka 23.09; 3) Torkar Stanka 22.56 ; 4) Šušteršič Marica 22.54; 5) Puc Mila 21.57.
Skok v daljavo: 1) Tome Viktorija 4.22 m; 2) Klančnik Ivica 3.92; 3) Kovač Marjana 3.90; 4) Pogačar Cirila 3.90; 5) Velikonja Mija 3.66; 6) Musar Milena 3.66.
Met krogle: 1) Kocjan Minka 8.52 m; 2) Tome Viktorija 8.23; 3) Torkar Stanka 7.94.
Met kopja: 1) Tome Viktorija 26.10 m; 2) Kocjan Minka 21.45; 3) Škerlj Marica 18.45; 4) Torkar Stanka 18.30; 5) Derniastija Lidija 15.98.
Štafeta 4X100 m: I. (Tome. Pogačar. Klančnik, šušteršič) 1:00.5. — II. fškerlj, Musar, Kovač, Puc) 1:05.3.
Kurja oCesa
Najboljša »redstvo proti kurjim jčeiom j« mast CLAVEN. Dobite » •karoah, drogerijah ali naravnost ia tvornio« in glavnega .kjadišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varujte n potvorb!
zatftltm tnak
OtroSki kot/ček
Mihfeve čudovite dogodivščine
(19) Tako se je znašel Mihec na sovražnem ozemlju sam. Previdnejši je postal in prodiral v gosti les vedno globlje in globlje. Toda kljub svoji previdnosti ni opazil, da ga spremlja na stotine oči in da se sovražni krog okoli njega vedno bolj zožuje.
(20) šele nenadno strahovito pokanje vej in divje vpitje mu pokaže vso strahoto pustolovščine, v katero se je spustil. Prepozno je opazil, da ga je obkolila velika množica nevarnih in odvratnih roparjev.
Trbovlje
Naj se pojasnil Z ozirom na nai dopte e dne 20. avgusta pod gorenjim naslovom iz Trbovelj nam pošilja trboveljska občina daljše pojasnilo, ki iz njega posnemamo tele podatke zaradi pojasnila in resnice: V smislu oblastnih določil in ukrepov višjih oblasti je trboveljska občina poslala 75 najrevnejših otrok na otroSko kolonijo v Jurklošter. seveda pod nadzorstvom 1 učitelja, 4 učiteljic in 1 občana, ki pa je odšel naknadno, ker ni bilo mogoče dobiti učiteljev. Stroški za barake, prevoz, plače kuhinjskemu osebju, za prehrano ter za zdravniške preglede so za ve« mesec znašali 37.4% dinarjev, med tem ko je župan na seji poročal, da je banska uprava prispevala 9000 dinarjev, Unija za varstvo otrok in Higienski zavod pa sla posodila rjuhe, slamnjače in odeje Zupan je tudi poročal, da utegnejo vsi stroški znašati kakih 40.000 dinarjev. To poročilo je potem občinski odbor soglasno sprejel na znanje. — Glede stroškov za naKup 2 plemenskih bikov omenja občinsko pojasnilo, da bi moral v avtomobilski prevoznik Sešler oba bika prepeljati v tovornem avtomobilu. Ker pa se je avto nekje drugje zamudil, je moral prevoznik na svoje stroške najeti 06ebni in tovomi avto in je iz občinske blagajne šlo za prevoz le 1.100 dinarjev, kar ni veliko, ker bi bila žival sicer dva dni na cesti, kar bi ne bilo brez škode za njo. Bika pa sta v Šmarju izbrala občinski živinozdravnik ter posestnik France Ztrovs za ceno 9.970 dinarjev. — Občinska podpora za poškodovance po povodnji se je izplačala dne 16. julija v skupnem znesku 1.950 dinarjev Podpore so bili deležni taki, ki jim je voda uničila ve« živež in ki so res revni. Na druge okolnosti se občina ni ozirala. Občini pa ni nič znanega o tem, da bi se bila izgubila kaka kolkovana vloga s prijavo škode. — O vsem tem je županstvo poročalo okrajnemu načelstvu v Laškem.
-=-~ P 6SS A it.
Jungltmu
URE
I ZNAMKO tVUDI
xe mM
4vdx>vtwxiiam
Dobijo st v vseh boljših trgovinah > ura mL.
Iz Julijske Krajine
Zlata maša. Na Marijin praznik dne 8. sept, bo praznoval svojo zlato sv. mašo msgr. Ignacij Valentinčič, kanonik goriškega stolue-
ga kapitlja. Zaslužni cerkveni dostojanstvenik o obhajal svoje pomembno slavje v svetišču naše mogočne zaščitnice Matere božje na Sv. gori.
Nova maša. Na Marijin praznik dne 8. spet. lx> naša dežela slavila še drugo lepo slovesnost: v župni cerkvi sv. Florijana v Štever-janu v vinorodnih Brdih bo ta dan pel svojo prvo sv. mašo tamošnji domačin g Marijan Komjanc iz trdne kmečke hiše na Kakencih.
Ajdovščina. Kakor smo že poročali, so pri nas državno cesto preložili. Nova državna cesta zavije sedaj pred trgom ob pokopališču proti postaji in pelje med postajo in med trgom čez nekdanjo predilnico na znani most čez Ilubelj, ki je nekdaj vezal goriško in kranjsko deželo. Velika prometna žila. ki je vsa asfaltirana, je s tem pridobila krajšo, ravno pot in se je oprostila vseh nerodnih ovinkov in ozkih ulic. Za naš trg je preložitev ceste tudi lepa pridobitev. Cestni promet se bo sedaj udobnejše razvijal, odpadle bodo -nevarnosti, ki so ,tesno zvezane z .natrpanim cestnim gibanjem, moril nus ne bo nadležni prah in tudi ne motilo hupanje in ropotanje avtomobilov in tovornikov. Vsem tem dobrotam se bo pridružila sedaj še največja: popravili in uredili bomo cesto skozi trg. Najprej bomo prenovili in modernizirali kanalizacijo, potem bomo pa cesto tlakovali. Pregnali bomo prah in blato ter poskrbeli, da se bomo mi in vsi naši gostje udobnejše gibali.
Goriški nadškof med delavstvom. Goriški nadškof je obiskal predilnico v Podgori; spremljal ga je pokrajinski fašistovski tajnik. Najprej je nadškof pregledal ves obrat in se zanimal za celotno poslovanje, nato je pa imel
na delavstvo, ki obstoji večinoma iz žensk, kratek nagovor, ki ga je zaključil z apostolskim blagoslovom. Gospodar tovarne, tržaški inženir dr. Tognella. ki je nadškofa povabil na obisk, je ob tej priliki daroval 5000 lir za škofijski dobrodelni sklad.
Častnika ubila strela. Zadnji torek 20. avgusta je divjala v okolici Idrije huda nevihta, med katero je večkrat udarila strela. V bližini Črnega vrha so imeli vojaki vaje. Poročnik Verardi, doma iz Palerma na Siciliji
je bil klican k vojaškemu poljskemu telefonu. Prav ko je prejel za slušalo, je udarila v telefonsko napeljavo strela in ga z vso silo zadela, Padel je tleh in obležal. Tovariši so mu priskočili na pomoč, pomoč je bil brezuspešna: nasrečni častnik je bil že mrtev.
Škofja Loka
Dr. Josip Petriž, zdravnik v Škofji Loki
Fužinsko predmestje 3 — ordinira privatno vsak delavnik popoldne za splošno in zobno zdravilstvo.
II. seznam darov za oltar sv. Jožefa
Akcijo za novi kamniti glavni oltar v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani spremlja velik božji blagoslov. Odzvalo se je doslej že toliko plemenitih, zlasti ljubljanskih darovalcev, da je akcijski odbor cerkve sv. Jožefa že izročil kamnoseku izvršitev drugega, močno izpopolnjenega oltarnega načrta. Darovali so:
po 10.000 din: Banska uprava dravske banovine; Neimenovani; Vilman Anton, župnik;
po 1.000 din: dr. B. M.; dr. Basaj Josip; Bonač Franc; C. F.; Društvo sv. Marte; Fidler Jožef; Hafner-Grajser; Hrastar Katarina; Jugoslovanska tiskarna in knjigarna; K. V.; Lenassi et Gerk-mann; O. R.; dr. Pitamic Leonid; Štukelj Anica; V. K. in J.; Z. P.;
po 500 din: dr. Cesnik Ivan; dr. Dermastia Josip; »Dunav«, zav. družba; H. M.; Hauptmann Anton; Hrehorič Marija; J. M.; »Jugoslavija«; Kalan Marijanca; Kušar Ivana; Molj Janez; dr. Pečjak Gregorij; dr. Potočnik Ciril; Stroj Alojzij; nad-žup. Vajda Julij, Verbajs Antonija; Verovšek Antonija; Z. N.;
po 300 din: Cerar Peter; Vovk Anton; po 200 din: Neimenovani; Albreht Marija; Hrv. šted,, Zagreb; Kokalj Marija; Ljubič Josip; Losar Silva; Novak Matija; Terstenjak Ernest; Za-goričnik Magdalena;
146 din: Kurent Anton (zbral itrboveljski delavci;
120 din: Kos Neža; po 100 din: Ausec Janez; Bajec Filomena; Belar Ivana; Beline Neža; Bostič Marija; Buliovac Ivana; Ciharl Apolonija; Cuntar Jože; Eleršek Emilija; F. M., Galičič Apolonija; Glavič Terezija; Jež dr. Franjo; Kranjc Ana; čč. sestre Križniškega reda v Ormožu: Kongr. gojenk uršul. Mekinje; Lisjak N.; Lovrenčič M.; Nadilc Avgust; Marki-zeti Marija; Merčun Antonija; Nerat Franc; Pav-man Elizabeta; Pečnjak Jože; Petrič Gabrijel; Pir-nat Andrej; Plateis Gabrijela; Pogačnik Ana; Poje Peter; Potočnik Frančiška; Prevc Ana; Rus Marija; Senica Antonija; Skerbinjek Marija; Škofic Neža; Slogar Ivanka; Sodja Jože; Stanovnik Frančiška; Stubca M.; šušteršič Franc; Sušnik Ana; šašelj Ivan; Šoba Alojzij; Šogar Roza; Šparovc Terezija; župni urad Št. Lenart; šušteršič Jožica; Tavčar Neža; Tome Alojzij; Trglav N.; Turk Marija; Uravič Vjekoslav; Vaje uč.; Vidic Frančiška; dr. Vidmar VI.; Vogelnik Franja; Volk Ivana; Zalokar Jože; Zdravlič Jože; Žebot Franjo; Neimenovanih je 11.
Manjše vsote so darovali razni dobrotniki v skupnem znesku 8.500.75 din. — Nadaljnji seznam darov sledi.
Mogočni zaščitnik sv. Jožef naj vsem dobrotnikom vse njih plemenite darove prav obilo povrne! Ganjeni ob toliki velikodušnosti častilcev sv. Jožefa, se tudi nadalje priporočamo njih blagohotni naklonjenosti. — Darove blagovolite pošiljati na predstojništvo cerkve sv. Jožefa v Ljubljani ali po položnici na št. 12.475; Jezuitski kolegij v Ljubljani.
vojoi/ rti'.)nni>b
.11K
• TJ:
-fKlSO*? O iWf,r,
v 'ir.fiMVi
Serijski izdelki: f i	_ . .,
Avtomobili, iovorni in osebni, elektromotorji vseh vrst in velikosti. Dieselovi in plinski motorji, črpalni in razsvetljevalni agregati, posnemal-niki in pločevinaste posode za mleko, kolesa za ozkotirne železnice, matični ključi, nakovala, precizno orodje v stalni zalogi v Jugoslaviji
Obiščite nas na velesejmu v paviljonu G
Generalno zastopstvo:	w
JUGOSKODA a. d.
ZAGREB -- BEOGRAD
Prodaja elektromotorjev:
L. Paulii, Ljubljana, Aleksandrova c. 4
Prodaja avtomobilov:
E. Rosa, Ljubljana, Poljanska c. 69
Alphonse Daudet:
Jakec
Prevedel Fišer Franc
Jakec se je skrčil p°d svojimi odejami, da bi se izmaknil strašnemu prepihu, ki je cvilil in žvižgal po spalnici kot dolgi in tanki biči, ter v mislih sledil potovanju Madou-Ghezoja. Predstavljal si ga je, kako je sključen ob kakšnem jarku, ob robu gozda, kako ga bičata >i.š in naliv, a njegovo rdeča čepica ga ne more ičititi pred vremensko jez0.
Prav, toda resnica je bila veliko bolj žalostna, ko vse te domneve.
»Našli so gaU je vpil Moronval nekega jutra in planil v obednico, prav takrat, ko so se zavodovci spravljali k mizi.. »Našli so ga! Prejel sem obvestilo od policijske prefekture. Brž klobuk sem in palico... da pobitim ponj.«
£
»Oh! Nesrečni otrok, da te moram najti v takšnem stanju., « Plemeniti Moronval ni mogel govoriti naprej; presenečenje in začudenje vzela besedo; in ko je policijski in-
Bil je videti strašno ogorčen in zlobno vesel. Da bi se prikupili gospodarju in da bi zadovoljili potrebo po kričanju, v katerem so bili
UV/^TMJIll punvuv	....»»...j«. - ------------.
odlični, so »mali divjački«, ko s« sprejeli novico, zagnali strašen vrišč. Jakec se s svojim
glasom ni mešal v to zmagoslavno rjovenje in ~ pomislil: »Oh, ubogi Mftdoul« Re« je bil Mždou prejšnjega večera na
prefekturi. In tukaj, v tem brlogu, sredi malo-pridnežev, zločincev, v tej človeški sodrgi, ki se jc valjala v lenobi enusobi, izčrpanosti in pijanstvu, med to druhnljo na slamnjačah, po-metanih po tleh, je odlični g"spodar našel pravega dediča dahomeyske kroue.
sta mu _____ ______________.
spektor, ki ga ie spremljal, videl, kako je objel zamorčka okrog vratu s svojimi dolgimi rokami kot z dvema požrešnima tipalkama, si ni mogel misliti drugega kot:
»llvala Bogu! Poglejte, kako ta direktor penzijonata ljubi svoje gojence!«
Nasprotno pa je bil ta zakrknjeni Madou videti popolnoma brezbrižen; k° se je prikazal Moronval, ni njegov obraz izražal ničesar, niti veselja, niti skrbi, niti začudenja, niti sramu; in celo ne tistega svetega strahu, ki ga je navadno občutil pred mulatom in ki bi moral v sedanjih okoliščinah biti še večji.
Njeg°ve otožne oči so gledale ne da bi kaj videle; brezbrižni obraz je bil bled, brezbarven. Ob pogledu na umazano in strašno zunanjost, ki ni bila drugega ko sveženj blatnih cunj, je bil videti še groznejši. Od nog do glave in po kodrastih laseh se jc nakopičilo blato v kepah, starih in svežih, ena je bila na drugi in tiste, ki s« bile najbolj suhe, so odpadale kot prašne plošče.
Izgledal je kot dvoživka, ki se je premočila v valovju in sc nato povaljala v obrežnem pesku.	,
Noge brez čevljev, čepice nikjer; najbrž so našivi privabili kakšnep tatu. Samo halja mu je ostala, t°da vsa v nitkah, in rdeč telovnik, ves razcefedran, čigar barvo je bilo videti samo na nekaterih mestih, ker sta jo požrla sonce in blato.
Kaj se mu je vendar pripetilo*
Samo on bi to mogel povedati, če bi hotel govoriti. Inšpektor je vedel samo to, da so ga varnostni organi, ki so zvečer napravili racijo po raznih sumljivih lokalih, našli ležečega na neki peči za žganje mavca, napol mrtvega od gladu in vsega omamljenega od silne toplote. Čemu je ostal v Parizu? Zakaj ni odšel?
Moronval ga ni vprašal; niti besedice mu ni rekel med vso dolgo vožnjo, ko sta se vozila v vozu od prefekture do gimnazije.
Med pobitim, žalostnim, topoumnim dečkom, ki so ga vrgli v kot kot zaboj in med svečanim, zmagoslavnim direktorjem so se izmenjavali samo pogledi.
In kakšni pogledil
Oster, nabrušen in kaljen meč se je križal v zraku z revnim, majhnim, ra/.bitiin, upognjenim in že vnaprej premaganim železom.
Ko je jakec videl ta črn, usmiljenja vreden obraz, zguban in skrčen med haljo, kako gre čez vrt, je komaj spoznal malega kralja.
Z nepopisno žalostio mu jc Mfldou dejal: »Dober dan, gospod!« Nato se ves dan ni govorilo nič o njem. Učne ure so se vršile v svojem običajnem neredu in odmori prav tako. Samo od časa do časa, v več presledkih so se zaslišali iz mulatove sobe votli udarci in globoko vzdihovanje še ko je ta žalostni šum prenehaj, se je zdelo Jakcu, da ga sliši. Tudi gospa Moronval je bila videti razburjena, ko je to poslušala in parkrat se ji je knjiga, ki jo je držala v rokah, stresla prav do zadnjega lista.
Ko se je direktor vsedel k obedu, je bil utrujen, toda žareč od veselja,
»Ta nesrečnež...« je dejal svoji ženi in doktorju llirschu, »ta nesrečnež... kako me jc razburil!«
Dejstvo je, da je bil videti utrujen od pretepanja.
Zvečer v spalnici je Jakec videl, da je sosednja postelja zasedena.
Jakec bi bil zelo rad govoril z Madoujem in zvedel podrobnosti o tem strašnem in tako kratkem potovanju, toda gospa Moronval in doktor Hirscli sta bila poleg, sklonjena sta bila nad malčkom, ki je bil videti, da spi. Slišali so se globoki vzdihi — posledica dnevne izčrpanosti in solz,
»Torej, gosjjod Hirsch, vi pravite, da ni bolan?«
»Nič bolj kot jaz. gospa Moronval... le poglejte ga, mrcina lina kožo debelo kot slon.«
Ko sta odšla,. je Jakec prijel Madou jevo roko. Črno se je odražala na beli odeji in hrapava je bila in žareča kot opeka, ki jo potegneš iz peči
»Dober večer Madou!«
Madou je najiol odprl oči in pogledal svojega tovariša s strašnim obupom:
»Konec je Madou,« je dejal komaj slišno.
»Mfldou izgubil gri-gri. Nikdar več videti Dahomey. Konec .«
Tu je bil torej vzrok, da ni zapustil Pariza. Dve uri po svojem begu iz gimnazije, ko jc iskal na mestni meji kakšna odprta vrata na deželo, mu je izginilo petnajst frankov za živila in svetinja, ki jo je nosil okrog vratu, sam ni vedel kako, v žep enem izmed nremikačev zapornic, takemu, ki mu je vsak plen dober, grabežljivi ptiči, ki se vrže na vse, kar se sveti,
1
t
MAtI OGLASI
rL/H<!!!\i0?laslh VO,l,a vsaka bes®da 1 din; fenltovanjskl oglasi 2 din ?a mi« ,'e raiuna<° dvoJn°' Najmanjši znesek Pri oolLih9»l,J5 d ~ I"?" °9,as' ge Plo4ujejo takoj pri naročilu. -J« 'eklamnega znaiaja se foiuno enokolonska. S mm visoka petltna P° i «■">• — « Pismene odgovore glede malih oglasov treba . __priložiti znamko.
(t t	v'■■*'•■ •
Sluzbeijcefo
Mlajše dekle
išče službo za hišna dela ln pomoč v gospodinjstvu. Terne Kristina, Zg. Ga-meljne 34, St. Vid n. LJ.
5
I
Manufakturist
Kmožen prodajalec, s prakso, želi namestitev. — Ponudbe v upravo »SI.« pod »Izurjen - pošten« št. 12760.
Hišnica
srednjih let. brez otrok, vajena vseh del — išče mesto takoj aH pozneje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12713.
iiEfflai
Dijak-instruktor
vešč modernih jezikov -inštrulra proti oskrbi po dogovoru. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 13153.
[I
Učenca
vestnega, sprejme trgo vina pri »Miklavžu« pod Lemenatom.
oirim.Ta
Dva kleparska pomočnika
sprejmem takoj. SmoloJ I Alojzij, kleparstvo, Kranj
9 SI UUUO UUZ06VEZN0 06UMJE PRI
IGN.VOK
UUBUANA. TAVOUUCVA J
Akordante
Trgovski pomočnik
mlad, Izučcn v trgovini z deželnimi pridelki - želi premestitev. Lahko nastopi takoj, če je treba. Položi garantno pismo do 10.000 din. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 12402.
1000 din ali več dobi
tisti, ki mi preskrbi stalno službo v tovarni ali službo sluge, vratarja, kjerkoli ali kot dnevničar na sodišču ali tudi cestarja. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12508.
Dekle
pridna in poštena, se želi izučiti v trgovini v Ljubljani. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12755.
Vajenec
zdrav, močan, s 3 razredi gimnazije, išče mesta v trgovini z mešanim blagom. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pošten in priden« št. 13094.	(v

Vodovodni inštalaterji
kupijo ves vodno-inštala-cljskl material najceneje pri: P. Majdič, »Merkur« v Kranju. Razstavlja na velesejmu pred paviljonom »E«.	(a)
Za šoto:
šolske torbice, nahrbtnike, aktovke, peresnice v veliki izbiri priporoča
IVAN KRAV0S Maribor. Aleksandrova 13
Stroje za obdelavo lesa
t. j. za m izar stvo, kolarstvo i. t. d. ter žagi ne naprave dobavi slej ko prej v priznano najboljši izvedbi
PETER ANGELO d. z o. z.
LJUBJANA, Miklošičeva 30
(Vhod Pražakova 8/1) VELESEJEM - PAVILJON „F"
za žaganje in vezanje drv - kolobarjev - sprej memo. Parna žaga Rog, Podstenica, p. Toplico pri Novem mestu.
Snažno dekle
ki samostojno kuha, išče boljša, manjša družina. — j Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12975.	(b
Natakarico
pomožno moč, sprejmem takoj. Na pismene ponudbe se ne odgovarja. Vesel, kavarna, .Miklošičeva c. 19, Ljubljana.
Ves gradbeni material
I tor pribor za vodovodno Inštalacijo dobite najco-1 neje pri: P. Majdič, »Mer-I kur«, trg z železnino In sanit. potrebščinami v I Kranju. Oglejte si razstavo na velesejmu pred | paviljonom »E«.	(i)
a
Kupimo
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE. juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 8
Vagon orehovih hlodov
11 kmd., za furnir - od 60 cm - t. m. prodam.
Vagon (2) jelševih desk
ca. 30, m» ca. 24, m» 20 mm deb. od 2—5 m dolžine, od 12—30 cm šir. ca. i, m' 60—90 mm deb., od 2—5 m dolž., od 12—30 cm šir. prodam.
Vagon češnjevih desk
in javorjevih desk prodam. češ. ca. 7 m" in ca. 1 ms javor., 30—35 mm, | 3—5 m dol.
Ca. 30 vagonov okroglic
buk., gabr., žag.-sek., suhih ln pol suhih, ter več vag. hrast.-cerovlh suh. cep. drv prodam.
KATERA HOČE UGLEDAT!
Opremo za kopalnice Sprejmem Bosance
i Rtrnnlif^a lfnnlt,.	I
in stranišča kupite najugodneje pri. P. Majdič, »Merkur«, Kranj. Oglejte si razstavo na velesejmu pred paviljonom »E«
Posestvo
obstoječe iz polja in vinograda prodam. Ježov-nik, Stralek, p. Sv. Ru-pert v Slov. gor.
za takoj, ca. s. 10—15 -konjički za nositi drva iz gozda, ca. 400 ki; '((Drva suha, cep.) — Obrok: koruzo, oves za konje -imam, plačam dobro, nositi za takoj. — Vse zgo-| raj navedene ponudbe na
Gorjanc Martin,
lesna trgovina
Sevnica ob Savi.
Vira jem
Moško in žensko kolo
prodam. Marenčlčeva 3 -I Moste.

Vsem sorodnikom in znancem javljamo žalostno vest, da je umrla naša mama in stara mama, gospa
Ana Kete
vdova po usnjarju v Horjulu
Pogreb preblage pokojnice bo v sredo, dne 4. septembra ob 10 dop. iz hiše žalosti v Horjulu.
Horjul, dne 2. septembra 1940.
Žalujoče rodbine:
Kete, Tominec, Ivane in sorodniki.
ODDAJO:
Enodružinsko hišo
s prostori za malo kme tljstvo, ob glavni cesti v Kamovclh, Prekmurje — oddam v najeftt. K hiši spada tudi vrt ln dve lepi njivi. Posebno ugodno za upokojenca. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ugodno« 12.992.	(p
Stanoianja
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
mansardno, oddam za oktober ob Dolenjski c. 81.
Klotaste in svilene halje
I velika izbira. Cene solidne. I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38.
Kolesa, motorji!
Za časa velesejma veliko znižane cene. Remec, Dolenjska cesta 5.	(1)
ŽENE 50 L ETLAHK0 IZGLEDAJO, KAKOR DA JIM JE 35
Nov dragocen ekstrakt kožnih celic — prav kakor vitalni elementi v koži zdravega, mladega dekleta. Iznašel ga je dermatolog svetovnega slovesa. Dobiva se lz skrbno odbranih mladih živali. Ta ekstrakt, imenovan »Biocel«, je vsebovan zdaj v rožnati hrani za kožo Tokalon. Uporabljajte jo vsako noč. Medtem ko spite. Vaša koža sleherno sekundo absorbira te vitalne elemente. Vsako jutro,
ko se prebudite, je Vaša koža jasnejša, glaj-ša, bolj sveža — mlajša. Cez dan uporabljajte kremo Tokalon (bele barve, ne mastno). S to enostavno nego lahko vsaka žena doseže, da je videti 10 let mlajša. Imejte tudi Vi divno kožo ln polt, s kakršno bi se lahko ponašalo vsako mlado dekle. S hranami za kožo Tokalon so uspešni rezultati v vsakem primeru zajamčeni, sicer se Vam vrne denar.
Mizarske stroje
vseh vrst, priznano prvovrstnih znamk »Telchert«, »Festo« ttd., kakor tudi kakovostno strojno orodje, skobeljne nože, krožno ln gaterske liste — naročite najbolj ugodno na velesejmu. Specialna trgovina Dovžan Ivan. Ljubljana, Frančiškanska ulica 4. Telefon 45-42.
»Kreko« perilo
moške in fantovske sraj ce, spodnje hlače itd. do bite še vedno po izredno nizkih cenah. »Kreko«, Tavčarjeva 3, Tyrševa 31
Dvosobno stanovanje
s kopalnico in pritlklinami oddam. Poizve se v upravi »Slovenca« pod pod št. 13163.
Semensko pšenico
I zamenjam po dogovoru -I za rž, ječmen ali oves. Fran Pogačnik, Ljutilja-Tyrševa (Dunajska) I cesta 33, v Javnih skladiščih.
Naročajte in širite | »Slovenca« !
Naša preljuba, dobra sestra, svakinja in tetica, gospa
Ema pl. Fladung
roj. Alpi
vdova po okrajnem komisarju
je danes, v ponedeljek, 2. septembra, ob 8 zjutraj, previdena
s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 4. septembra, ob petih popoldne z Žal — kapelica sv. Nikolaja — na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica bo brana v četrtek, dne 5. septembra, ob sedmih zjutraj v frančiškanski cerkvi.
Ljubljana, Zagreb, Klagcnfurt, Wien, dne 2. septembra 1940. Žalujoči:
Eduard. general-major, Rudolf, nadkomisar, brata; Lina in Irena Alpi, poštni nadinspektor, sestri — in ostalo sorodstvo.
Brez posebnega obvestila
na
ODDAJO:
j Gospodično
iz krščanske dužine _
sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 13154.

Dijake
sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 13155.
Dve dijakinji
Iz boljših družin, sprejmem na hrano ln stanovanje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13151.
Naročite
Vodno turbino
staro, stoječo, od 18—24 PS, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Turbina« 12.910.	(k
Transformatorje
za električno obločno, točkasto in topo varjenje izdeluje Furlan, Črnuče pri Ljubljani. — Obiskovalci Ljubljanskega velesejma, obiščite spotoma tudi mojo delavnico v Črnučah ln prepričajte se o prednostih teh aparatov. Avtobus vozi Iz Ljubljane vsako uro ob četrt izpred kavarne Evropa. Vožnja traja samo četrt ure. (r)
Ženitbe
Kuharica
stara 44 let, brez premoženja, čiste preteklosti, se želi poročiti. — Samo resne ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Miren zakon« 13.034.	(b
3 legitimacijske slike
samo 10 din pri foto Pav-lovčič, Poljanska 12.
Foto-amaterjem
razvija, kopira ln povečava
Fotn atelje Mancinl Ljubljana Vit.
Darujte za Jegličev akademski dom!
Odšla je med nebeške krilatce naša ljubljena, nepozabna edinka
Irenca
Na zadnji poti jo bomo spremili v torek, dne 3. septembra ob 5 pop. z Žal — kapelica sv. Petra — na
pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 2. septembra 1940.
Gril Ivan z ženo Ano
in ostalo sorodstvo.
Auro-mofor
i
Motorno kolo
dobro ohranjeno, 200 ccm, kupim. Fink Franci, Rožna dolina, C. V-15, pekarna Kovač.
Vsem, ki so ga poznali, sporočamo žalostno vest, da je umrl, previden s tolažili sv. vere, v 81. letu starosti, naš nepozabni soprog, oče in stari oče, gospod
Ivan Svet
... Na zadnji poti ga bomo spremili v torek, 3. t. m iz hise žalosti na farno pokopališče v Cerknici. Dolenja vas, dne 2. septembra 1940.
Terezija roj. Krašovec, soproga: Gvidon, sin; Slava, Ema, hčeri; Silva in Olga, vnukinji.
Urednik: Viktor Cenčič
rji LJUBLJANA
Najnovejša poročila
Med Bolgari in Romuni
Sofija, 2. sept. m. »Evropa Pressc Kralj Boris je danes dopoldne sprejel v daljšo av-dijenco predsednika vlade Filova, ki je poročal kralju o snočnji seji ministrskega sveta, ki je trajala pozno v noč. Na ministrski seji je dobil navodilu za naduljna pogujunja šef bolgarske delegucije g. Pomenov,
Iz Crajove poročajo, da je g. Pomenov po svojem povratku imel dveurni razgovor s šefom romunske delegacije Creceannom. Iz Bukarešte so se vrnili v Crajevo tudi romunski finančni strokovnjaki. Romunski predlog o odškodnini v višini 3 milijard lejev bolgarski krogi smntrajajo za previsokega. Finančni strokovnjaki so danes našli kompromisno rešitev. Po uradnih poročilih danes še ni prišlo do sporazuma. Ni pa izključeno, da se lx> v tem pogledu zahtevala arbitraža. Nocoj je predsednik vlade g. Filov povabil predstavnike bolgarskega tiska. V trenutku, ko to poročamo, konferenca s predstavniki tiska še traja.
Sofija, 2. sept. Jugoslovanski poslanik na bolgarskem dvoru, g. Milanovič, je imel danes daljši pogovor z bolgarskim zunanjim mini-
strom Ivanom Popovim. Takoj po tem razgovoru pa je naš poslanik odpotoval v Belgrad.
Sofija, 2. sept. Bolgarska vlada je poslala romunski vladi noto, v kateri je prntestirula proti neredu in ropanju, ki jih vrše zadnje čase Kucovlahi v južni Dobrudži.
Sofija, 2. sept. V Crujovi tudi danes ni prišlo do sporazuma med bolgarsko in romunsko delegacijo zaradi datuma okupacije južne Dobrudže ter denarne odškodnine, ki jo zahtevajo Romuni. Po razgovorih, ki so bili včeraj v Crajovi in tudi še danes, sta se obe delegaciji sporazumeli, da se bo finančno vprašanje rešilo z arbitražo. Knr pa se tiče datuma okupacije Dobrudže, se obe delegaciji nista sporazumeli. Komuni predlagajo kot datum 25. september, Bolgari pa hočejo imeti 10. september kot dan, na katerega bodo zasedli Dobrudžo. Imenuje pa se tudi datum 20. september kot kompromisna rešitev, če nocoj ne bo prišlo do sporazuma, bo bolgarska delegacija odšla iz Crajove ter bo sporazum nato sklenjen v Bukarešti. V nasprotnem primeru ostane bolgarska delcgacija v Crajovi še dva dni.
Z bojišč
London, 2. sept. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo sporoča: Danes do 17.30 po angleškem času je bilo zbitih 26 sovražnih letal. Naša lovska letala so zbila 22, protiletalsko topništvo pa 4 sovražna letala. 9 naših letal je bilo uničenih, toda pet pilotov se je z njih rešilo. V minulem vojnem letu so naša lovska letala zbila 1752 sovražnih letal, naše protiletalsko topništvo pa jih je zbilo 196.
London, 2. sept. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo sporoča, da so angleški bombniki
izvršili snoči prvi bombni napad na Miinchei. Formacija težkih bombnikov je izvršila napad na tovarno letalskih motorjev »Buryschc Motor\verke«, druga formacija pa je napadla tovarno motorjev v Stutgartu.
Berlin, 2. sept. A A. DNB: Vrhovno povelj-ništvo sporoča: Tudi danes so naše bojne in lovske formacije napadle sovražna letališča v jugovzhodni Angliji. Z bombami so uničila številna skladišča tako, da so nastali požari. V teku zračnih l>orb so naši bombniki in lovci zbili 86 sovražnih letal. 23 naših telal je izgubljenih.
Preskrba z živili
Maribor, 2. septembra.
Povsem razumljivo, da je v mestih, zlasti v takih z velikim številom delavstva, preskrba prebivalstva, kadar se v njej pojavijo motnje, težav-nejša kakor drugod in da povzroča zaskrbljenost, ki se kaže v raznih govoricah. To velja zlasti tudi za mariborsko mesto, kjer razne govorice tako zaskrbljenost še povečajo. Dobro je znano, kdo tako govorice razširja in z njimi ljudi bega. Vse to vodi v Mariboru do zaskrbljenosti, ki ni upravičena. Prava skrb za prehrano pa je seveda potrebna in nanjo tudi v Mariboru merodajni čini-telji niso nikakor pozabili
Uradne aprovizacije v državi ne vodijo posamezne občine, pač pa Prizad in poleg njega v Sloveniji banska uprava, ki je s posebno uredbo to skrb izročila Gospodarski zvezi v Ljubljani, ki predstavlja centralo našega kmetijskega blagovnega nabavljalnega zadružništva. Mestna gbčina v Mariboru ima 'e posebne posvetovalne organe, ki proučujejo situacijo in posredujejo, da se trgovina nemoteno razširja. Tako se je osnoval poseben odbor kot posvetovalni organ za preskrbo prebivalstva s kurivom in to je odbor, ki je bil v listih označen kot aprovizacijski odbor pri mestni občini. Enako obstoji odbor, v katerem se zastopniki zadrug, pekov in trgovcev z živili in ta odbor gleda nato, da bomo v Mariboru dobili od Prizada odnosno od Gospodarske zveze dovolj moke in drugih živil. Ta živila bodo še naprej med prebivalstvom prihajala po dosedanji poti. Državni in samoupravni nameščenci ter železničarji po svojih zadrugah, drugi v trgovinah, kakor doslej.
Mariborčanom priporočamo, r.aj ne nasedajo raznim mednarodnim hujskačem, ki skušajo posebno v Mariboru izrabljati težave in ustvarjati nerazpoloženje ki nič ne koristi. Z disciplino se bo dalo prenesti in prebresti vse težave, ki jih
prinašajo čas in razmere, ki jih nismo mi zakrivili.
♦
m Odhod generala Goluboviča iz Maribora.
Snoči ob 18 je odpotoval bivši poveljnik mesta Maribora, brigadni general Golubovič, v Belgrad. Na kolodvoru so se od njega poslovili celokupni oficirski zbor z novim generalom in poveljnikom mesta Maribora, g. Paracem na čelu; nadalje mestni župan dr. Juvan, okrajni glavar šiška in zastopniki raznih civilnih oblasti in društev. Ves čas je igrala vojaška godba. Odhod je pokazal, kako priljubljen je bil poveljnik mesta brigadni general Golubovič v Mariboru.
m Nujno opozorilo FO mariborskega okrožja. Fantje, ki nameravajo potovati k slovesnemu odkritju spomenika kralja Aleksadnra I. v Ljubljano dne 6. septembra, morajo imeti izkaznice, ki jih je izdal odbor za odkritje spomenika. Te izkaznice dobite pri domačih občinah. Ce pri občini izkaznic ne bi imeli, pošljite kakega svojega člana v Maribor, kjer naj jih kupi pri »Putniku«, ki_ ima svoje prostore v mariborskem gradu. Pri želez-
laaanaiBiiHH
7lata naroka
Petdesetletnico poroke sta praznovala te dni Štraussov oče in mati na Rodinah. Po neprestanem, uspešnem delu jiniB je dano, da sta dočakala ta redki, lepi življenjski praznik. Uglednemu poru, znanemu in sj)oštovanemu po vsej okolici, k jubileju iskreno čestitamo Naj jima bo naklonjenih še mnogo let v zdravju, miru in zadovoljnosti.
niški blagajni naj vsak fant kupi tudi obrazec K 14. Oboje je za četrtinsko vožnjo potrebno. Izkaznica stane 2 din, prav tako pa tudi obrazec K 14. Zasledujte glede navodil pri udeležbi naše
časopisje.
tn Mestno županstvo sporoča, da bo brezmesni dan danes, 3. septembra, to pa zaradi tega, ker je v petek praznik, na soboto pa ga ni mogoče preložiti, ker je tržni dan, ko prihajajo na trg okoliški slaninarji, ki Maribor v veliki meri zalagajo.
m Vse za šolo v Cirilovi!
m V zadnjem trenutku rešeni gotove smrti.
V stanovanjski hiši posestnice Marije Hrovat v Slivnici je izbruhnil požar, ki je v kratkem času upepelil hišo. Škoda znaša 15.000 din. Ker je požar izbruhnil v nočnih urah so stano/alci te hiše, sedem po številu, v zadnjem trenutku spoznali veliko nevarnost in pobegnili iz goreče hiše.
m Trboveljski rudarji v Mariboru. V nedeljo so se v Mariboru mudili rudarji iz Trbovelj. Prišli so na izlet v Maribor, kje so si ogledali tekstilno tovarno Hutter, tovarno mila Zlatorog in pa zanimivosti mesta.
m Motociklistižne dirke se bodo vršile dne 22. septembra na dirkališču na Teznem. Prijave se sprejemajo do 15. septembra na naslov Športna komisija Motosekcija SLAKA, Maribor, Trg Svobode 3.
m Živahne kupčije pred šolskimi poslopji.
Včeraj se je v mariborskih srednjih in meščanskih šolah vršilo vpisovanje. To je dogodek, ki se je v mariborskem življenju pozna. Na ulicah je kar naenkrat več mladine, živahno pa je zlasti pred šolskimi zgradbami, kjer se je vršila živahna trgovina s knjigami. Nove knjige so drage, pa jih zato dijaki rajši kupijo pri svojih »prednikih« v razredu, sami pa svoje zopet prodajo svojim naslednikom.
JEGLlčEV AKADEMSKI DOM BO SPOME-NIK POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLADIK1 VSI ZAVEDNI SI.OVENC1. DARUJTE OB TRET-JI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN
m Drugo zborovanje slovenskih zgodovinarjev
bo dne 7. in 8. septembra na Ptujski gori, v Ptuju in Dornavi. Udeležence prosi pripravljalni odbor, da se nemudoma prijavijo Muzejskemu društvu v Ptuju, da bo mogoče v redu pripraviti prenočišča, prebrano in prevoz.
m Zveza združenih delavcev v Mariboru priredi v nedeljo dne 8. septembra delavsko romanje na Gorco pri Sv. Petru Zbirališče romarjev bo do 8 zjutraj pred Delavsko zbornico v Sodni ulici. Odhod točno ob osmih. Na Gnrci ob devetih pridiga, nato sv. maša z ljud-kim petjem. Po maši veliko versko organizacijsko zborovanje. Ob pol treh večernice, po večernicah skupen povratek. Vse člane ZZD in drugih naših organizacij vabimo, da se tega romanja v velikem številu udeleže.
m Strogo kaznovan vlomilec. Mali senat okrožnega sodišča v Mariboru je 291etnega delavca Franc Strmška iz Podlehnika obsodil na 2 in pol leta robije in na 4 letno izgubo častnih pravic. Mož je bil zaradi vlomov in tatvin že večkrat kaznovan, pa mu vkljub temu grešna žilica še ne da miru. Meseca junija tega leta je posestniku Lorberju v Malni odnesel 23 300 dinarjev, posestnikovi ženi Vetrihovi v Božju pa 130 din. Obakrat je do denarja prišel z vlomom
m Skozi streho v stanovanjske prostore. Posestnik Martin Rajh iz Sp. Porčiča ie ovadil orožnikom, da je neznanec k njegovi strehi prislonil lestvo, iz strehe vzel nekaj komadov opeke in skozi nastalo luknjo zlezel v podstrežje in od tod v stanovanjske prostore, odkoder mu je odnesel nekaj gotovine, lovsko puško, zlatnino v skupni vrednosti 2500 din. Vloma so osumili neko osebo, ki se je v kritičnem času smukala okoli Rajhove hiše. Orožniki to osebo iščejo.
m Prosvetna društva na Pobrežju, Teznem, Radvanju in pri Sv. Magdaleni priredijo dne 8. oktobra v Narodnem gledališču narodno igro »Našo kri«. Vsa ostala društva opozarjamo na to prireditev s prošnjo, da te dne ne prirejajo svojih prireditev.
m Nove uradne ure na magistratu. V uradih mestnega magistrata je zopet uvedeno zimsko ura-dovanje. Uradne ure so od 8. do 12. in od 3. do 6.
Ljubljančani!
V petek 6. septembra obhaja vsa kraljevina Jugoslavija narodni in državni praznik rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II.
Uradi ta dan ne poslujejo, vse trgovinske in obrtne obratovalnice bodo zaprte in v cerkvah vseh veroizpovedi bodo slovesna cerkvena opravila. — Državni in sVmoupravni uradi razobesijo »astave.
Vabim someščane, da na ta praznik okrase svoje hiše in domove z državnimi zastavami ter se udeleže cerkvenih slovesnosti in tako izkažejo svojo ljubezen in vdanost do kralja.
Župan mesta Ljubljane: dr. Juro Adlešič, 1. r.
Telovadni nastop v Trnovem
Telovadni nastop priredita FO in DK Trnovo v nedeljo 8. septembra ob treh popoldne. Sodeluje godba dravske divizije.
*
1 Kanonik R, Anton Vovk umeščen. Včeraj dopoldne ob devetih je bil v ljubljanski stolnici slovesno umeščen na podeljeni mu kano-nikat g. Anton Vovk, mestni župnik v Tržiču. Umeščenje je izvršil ljubljanski škof g. dr. Rozman. Na župnijo Tržič je bil v škofijski kapeli umeščen g. Alojzij Žitko, kaplun v Šenčurju pri Kranju, ki nastopi novo župnijo v soboto.
1 Društvene zastave in narodne noše imajo zbirališče med Zmajskim in Frančiškanskim mostom v petek zjutraj med 7.45 in 8.45. Vljudno prosimo, da druStva pošljejo svoje zastave. Zastavonoše naj bodo v narodnih nošah. Preskrbite si pravočasno izkaznice za četrtinsko voznino, ki jih dobiti na občini! Udeleženci iz Ljubljane in okolice ne rabijo posebnih izkaznic. Izkaznice se bodo žigosale na zbirališču.
1 V okviru slavnostnega dne ob odkritju spomenika blagojiokojnemu kralju Aleksandru I. prirejajo ljubljanska glasbena društva velik koncert, ki bo to slovesnost najdostojneje poveličal. V prvem delu nastopajo vsa ljubljanska pevska društva, tako ona, ki so včlanjena v Hubadovi župi, pa tudi ostali pevski zbori ljubljanski — deloma ob spremljavi fanfar, deloma Ljubljanske filharmonije. Samostojno bo v tem delu Ljubljanska filharmonija izvajala Leskovičevo skladbo »Domovina«. To se simfonična pesnitev za veliki orkester, nagrajena od kr. banske uprave s I. nagrado. To bo prva izvedba. Dirigira operni kapelnik g. Anton Neffat. Drugi del koncerta izvaja mogočen zbor 120 godbenikov na pihala in sicer godbeniki vojaške godbe 40. p. p., dalje godbeniki »Sloge« in godbeniki 1. plan. polka v Škofji Loki. Dirigirali bodo izmenoma g. kapetan 1. ki. Alojzij Smre-kar, g. Ileribert Svetel in g. viš. vojni kapelnik podpolkovnik Ferdo Herzog. Najmočnejša skladba tega dela, ki bo hkrati misel praznika najtemeljiteje poudarila, je »Jugoslavija«, velika simfonična pesnitev, ki jo je zložil Jan Pcšta.
Primarij dr. Merčun
zopet redno ordinira od 11. do 13. ure
1 Ljubljana je oživela. Čez poletje Ljubljana skoraj izumre. Mladina odide na počitnice, urad-ništvo, ki tvori kader ljubljanskega prebivalstva, pa se privošči v poletnih mesecih dopuste in ni zato nič čudnega, če ob času pasje vročine na ulicah ni niti polovico toliko ljudi, kakor bi se to za veliko Ljubljano spodobilo. Vse drugačno življenje nastopi vedno s septembrom. Tako privabi velesejem že sam veliko število obiskovalcev v Ljubljano, še več pa jih priženejo v Ljubljano šole. Vse to se je našlo sedaj začetek tega tedna v Ljubljani. To so v veliki meri opazile tudi gostilne in trgovine. V gostilnah je bilo v nedeljo presneto živahno in so izkupili tam gotovo toliko, kakor še nobeno nedeljo v letošnjem poletju. V trgovinah pa so s ponedeljkom prav tako zapazili, da je nastopil nov čas. Kdor je videl težke in velike nahrbtnike in kovčege, ki so jih mladim študentom tovorih starši s kolodvora, bi sicer mislil, da ne bo treba v ljubljanskih trgovinah ničesar več kupiti. Je res, da so lelos študentje prinesli neprimerno več dobrot s seboj kakor druga leta. Vzrok temu je draginja, ki jo tudi že deželani poznajo. Vsega pa seveda ni mogoče nakupiti doma, zato so se tudi trgovine dobro odrezale. Začela se je živahna kupčija na že tradicionalnem dijaškem knjižnem sejmu. Včeraj so se prvič zbrali zopet mladi prekupci na Bregu. Videti je bilo, da je tudi nanje vplival čas in da bi bil tudi zanje potreben odbor za pobijanje draginje. Nekateri so vrežili kar se je dalo. Zato tudi ni bilo pravih kupčij. V glavnem so najpodjetnejši le prekupčevali s knjigami, kupci pa so previdno stali ob strani in čakali, da cene malo popuste. Saj se še ne mudi, saj traja nekaj dni samo vpisovanje, ki dela ttaršem več ko preveč skrbi posebno radi tega, ker je treba spet odpreti denarnico. Posebno živahna pa je postala Ljubljana na starem študentovskem shajališču na Aleksandrovi cesti in v Tivolskem drevoredu. Zopet bo tam običajna gneča, v kateri bodo večinoma sami mladi obrazi, kar zadnja dva meseca ni bilo.
1 Sprejem gimnazijcev z višjim tečajnim izpitom v V. razred drž. učiteljišča v Ljubljani. Prof ne za sprejem, kolkovane z desetdinarskim drž. kolkom, je treba poslati po pošti ali osebno vložiti na ravnateljstvu drž. učiteljišča v Ljubljani do 7. septembra 1.1. Priloge: krstni list, izpričevalo o višjem tečajnem izpitu, kratek življenjepis s kolkom za 4 din in nravstveno izpričevalo za tiste, ki v zadnjem letu niso bili na rednem šolanju. Prosilci ne smejo biti ob vpisu 6tari nad 25 let. Sprejetih bo 30 učencev in 10 učenk. Učenci(ke), ki so letos napravili višji tečajni izpit, imajo prednost pri sprejemu. Vsi, ki bodo vložili prošnje, naj se javijo v ponedeljek, dne 9. t. m. ob pol 8 na ravnateljstvu, kjer bodo dobili nadaljnja navodila. — Ravnateljstvo.
I Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je razpisala abonma za sezono 1940-41. Spored 38 dramskih, opernih in operetnih del obsega poleg znanih klasikov tudi starejša in sodobna dela domačih in slovanskih avtorjev ter dela iz sodobne svetovne literature. Nekaj na novo angažiranih moči bo dalo poleg odličnih članov iz prejšnjih sezon sporedu novo zanimivost. Cene za abonma so iste kot lani ter omogočajo poset predstav najširšim krogom. Državni in samoujirivni uradniki imajo znaten popust. Informacije daje gledališka pisarna v Drami, ki bo sprejemala prijave za abonma od srede 4. septembra do srede 18. septembra. Lanskim abonentom so rezervirani njihovi sedeži do vključno 11. t. m., od tega dne da-lie pa bodo na razpolaeo novim rellektantom.
1 Okrajna organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani priredi na predvečer odkritja kraljevega sjiomenika v opernem gledališču slavnostno akademijo. Začetek ob pol 9 zvečer. Cene od 20 din navzdol. Vabljeni so vsi brez izjeme. Program bomo objavili jutri. Predprodaja vstopnic za akademijo od torka 3 t m. dalje, doj>oldne od 10 do 12.30 in popoldne od 3—5 pri duevui blagajni v operi.
1 Pri zaprtju, motnji t prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravno »KRANZ-JOSEF« gieučice.
1 Uprava Narodnega gleddliiča v Ljubljani je
razpisala abonma za sezono 1940-41. Spored 38 dramskih, opernih in operetnih dii obsega poleg znanih klasikov tudi starejša in sodobna dela domačih in slovanskih avtorjev, tei dtU iz sodobne svetovne literature. Nekaj na novo angažiranih moči bo dalo poleg odličnih članov iz prejšnjih sezon sporedu novo zanimivost. Cene za abonma so iste kot lani ter omogočajo po«et predstav najširšim krogom. Državni in samoupravni uradniki imajo znaten popust. Informacije daje gledališka pisarna v Drami, ki bo sprejemala prijave za abonma od srede 4. septembra do srede 18 septembra. Lanskim abonentom so rezervirani njihovi sedeži do incl. 11. t. m., od tef>a dne dalje pa bodo na razpolago novim reflektantom.
1 Na šolo Glasbene Matico ljubljansko se sprejemajo gojenci danes, jutri in v četrtek ves dan od 9—12 in 15—17. V. soboto 7. septembra se morajo zglasiti vsi vpisatii gojenci popoldne k razdelitvi k posameznim strokovnim učiteljem in določitvi urnika. Sestanek bo v Hubadovi pevski dvorani in sicer točno ob 15 za učence klavirja, ob IG za učence violine in ob 1(5.30 za vse ostale predmete. Redni pouk se prične nato v ponedeljek 9. t. m. po urniku, kakor bo v soboto določen. Starše prosimo, da prijavijo svoje gojence prav gotovo do četrtka, da tako omogočijo reden potek začetka pouka. Tudi pouk iz splošne glasbene teorije in mladinskega petja bo začel takoj prihodnji teden.
1 Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani
priredi izlet v četrtek 5. septembra v Gumnišče, 1'ijavo gorico, Ig in Tomišelj. Odhod s Kongresnega trga ob 2 |>o|>oldne. Zglasiti se je v trgovini 1'odkrajšek na Jurčičevem trgu do Četrtka ob 11. Avtobus 20 din.
1 Pevski zbor Glasbene Matico ima drevi ob 20 prvo vajo in sestanek vsega mešanega zbora. Neodložljivo zadržani člani z!>ora naj to pismeno sporoče odboru. Vpis novih članov so vrši samo še nocoj med 18 in 19 v sejni sobi št. 6 poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Med letom vpis ne bo mogoč. — Odbor.
1 Dekliški krožek Trnovo vljudno vabi vso članice na dekliški sestanek danes, dne 3. sept. ob 8 zvečer v Prosvetnem domu. Bog živi! Odbor.
I Večerni kuharski tečaj, ki ga priredi Ženski odsek Šempeterske prosvete se bo pričel 13. septembra. Priglasiti se je treba pri ge. Velikonjn, Sv. Petra cesta 93, kjer se dobe podrobna jiojasnila.
1 Maria Tutta, drž. sprašana prof. godbe v Inozemstvu, uči solopetje, glasovir, rekorder (Block-flote), nemščino, nemško' recitacijo in italijanščino. Napoleonov trg 7. Dnevne ure: 11—6.
I Enoletni trgovski tečaj mestne občine ljubljanske. Vpisovanje v ponedeljek 9. septembra od 9—11 v pritličju mestne gimnazije, na liceju, Blei-\veisova cesta 23. Sprejemajo se izključno le kandidatke z dokončano nižjo srednjo ali meščansko šolo.
1 Zopet so ukradli dve motorni kolesi. Že
prejšnji teden smo poročali, da je predrzen uzmo-vič ukradel v Ljubljani motorno kolo. Sedaj pa je ljubljanska policija prejela prijavo, da sta bili prejšnji petek ukradeni kar dve motorni kolesi. Prvo je bilo lahko motorno kolo znamke DK\V, vredno 5000 din. Odpeljal ga je neznan tat iz veže v Florjanski ulici 7 Jakobu Šenčurju. Izpred kavarne Leon v Kolodvorski ulici pa je nekdo odpeljal Martinu Homanu 12.000 vredno motorno kolo znamke NSU. Motocikel je bil dobro ohranjen, črno pleskan ter je imel kromiran reser-voar. Z motociklem je izginila tudi rjava aktovka, v kateri so bile naročilne knjige in vzorci.
Celjske novice
c 80 letnico svojega rojstva praznuje v teh dneh znana Globočnikova mama. Rojena je bila 0. septembra leta 1860 v Kapeli pri Radencih kot Marija Peršak. Danes živi v Celju kot spoštovana, 80 letna mamica in stara mamica, ki je vkljub vsem skrbem in težavam življenja še vedno ohranila življenjsko čilost in dobro voljo. S svojim možem, sodnim poduradnikom, kateremu pa je smrt že pretrgala nit življenja, je imela 9 otrok, 7 sinov in 2 hčeri, od katerih jih danes živi še 5. Bila jim je vseskozi dobra, ljubeča mati, ki je svoje otroke znala vzgojiti v krščanskem duhu in katerim je posvetila vse svoje življenje. Ni se sramovala nobenega dela in ne strašila nobenih težav samo da je svojim otrokom omogočila lepo bodočnost. Dobri Globočnikovi mami ob njenem lepem jubileju čestitamo in »ji želimo še mnogo srečnih in zadovoljnih let!
c Tečaj prostovoljnih bolničarjev Rdečega križa je bil zaključen že v soboto, 31. avgusta. V nedeljo, 1. septembra je bil zaključni izpit pred tričlansko izpraševalno komisijo. Pri izpitu se je pokazalo, da trud predavateljev ni bil brezuspešen, saj so tečajniki položili izpit s prav dobrim, oziroma odličnim uspehom. Tečajniki, bilo jih je 34, so bili večinoma nastavljenci raznih tovarn in trgovskih podjetij, ki pa so vkljub utrujenosti redno prihajali in z zanimanjem sledili predavanjem. Na tem tečaju je v Celju prvikrat nastopila kot predavateljica ženska zdravnica, ga dr. Štravsova, ki je s svojim preprostim in lepim nastopom osvojila poslušalce. Dosedaj so se v Celju vršili že 3 samarijanski in 4 holničarski tečaji, skupno torej 7 tečajev, ki so bili vsi dobro obiskani. Tako so nam v Celju vzgojili že lepo število bolničarjev in bolničark.
c Smrtna nesreča kolesarja. V nedeljo zvečer sta se vozila po cesti iz Št. Pavla proti St. Rupertu v Savinjski dolini 31 letni posestnikov sin Franc Gajšek in gdč. Angela Brunškova iz Šl Pavla pri Preboldu. Vozila sta s kolesi brez luči Nasproti je privozil neki osebni avtomobil iz Ljubljane. Gajšek ie v temi zadel ob avtomobil, da ga je blatnik odbil, pri čemer je dobil težke notranje poškodbe. Avtomobil je zadel tudi Bru-škovo toda le laže in jo le malenkostno poškodoval. Avtomobilist je avto takoi ustavil in naložil težko ponesrečenega Gajška na avto, da bi ga zapel jnl v celjsko bolnišnico. Gajšek pa je že med potjo podlegel poškodbam in izdihnil. Zapeljali so ca v mrtvašnico okoliškega pokopališča v Celju. Naj mu sveti večna luč. prizadetim naše sožalja.
KULTURNI OBZORNIK
K reformi srednje šole
Predmeti neduhovnega značaja naj zopet dajo mestu duhovnim predinetnostim. ki edine te so se izkazale na univerzi in pozneje v življenju. — Healčni tip srednje šole je izgubil na veljavnosti in se lahko spoji g tipom realne gimnazije, ki naj se reformira tako, da bo mogla skrbeti za primeren naraščaj vseučilišču. Na vseučilišču kakor tudi v življenju se je pokazalo, da so bolje poklicno uspevali absolventi klasične in prejšnje . realne gimnazije, kakor pa realci.
Reforma naše srednje šole se mora začeti s femeljito reformo sprejemnega izpita. Ta izpit se je pri nas že tako olajšal, da je skoraj na stežaj odprl vrata v našo srednjo šolo, kar ji je bilo in ji je še na kvar in kar se pozna že tudi na vseučilišču in še pozneje. Nujno bi bilo, da se ta izpit postroži, da se zahteva pri njem vsa splošna stavčna in besedna nnaliza. kakor nekdaj. K izpitu pa naj se pripuste le oni ki so dovršili enajsto leto starosti. Po možnosti bi bilo dobro uvesti poseben pripravljalni razred, zlasti po mestih, po deželi pa bi ga morda nadomestil prvi razred meščanske šole. Tako bi očistili to rešeto, ki se je bilo že zamašilo, tako da je poplava vdrla v našo srednjo šolo in globoko znižala njeno raven.
Temeljito pa bi dvignili zlasti slovnično znanje nižješolca šele tako, da bi spet vpeljali pri nas (vsaj v naši banovini) na vseh realnih gimnazijah latinščino v prvem razredu. Ta jezik je s svojo sloyiico dajal prej solidno gramatično znanje in / besednim zakladom tudi potrebno podlago za učenje drugih romarskih jezikov. V petem razredu pa, kamor je bil pomaknjen, izgublja vsako veljavo in smisel. Tako bo dijak na srednji šoli začutil spet tisto resnost učenja, ki bo gimnaziji spet vrnila njeno raven. Postrožijo naj se tudi pogoji za popravne izpite in za odstranitev dijakov ob polletjih zaradi števila slabih ocen.
Enourni tedenski predmeti naj se priključijo sorodnim predmetom, deloma pa ukinejo ker z eno uro no dosegajo uspehov. Filozofska prope-devtika naj so spet uvede tudi v sedmi razred. Od tretjega razreda dalje naj se poučujejo tudi prosti predmeti in to predvsem jeziki (anglešči-, na, španščina) poleg obveznih jezikov (nemščina, francoščina in italijanščina). — Obvezen naj bo tudi pouk enega slovanskega jezika.
Za dekleta naj se uvede poseben ženski tip srednje šole. Učiteljišče pa naj se reformira na osnovi osemrazredne gimnazije s pedagoškim kurzom (dveletnim).	Etbin Boje.
Mladika št. 9
Uvodna povest Janeza Jalna Ttfop brez zvoncev se že bliža svojemu zaključku. V tem poglavju je ginljiva odpoved planšarice Jerice, ki se je odločila, da gre za nuno ter se v veliki noči poslavlja od svojega fanta in mu daje vso prostost. Ne verjamemo pa, da bo pri tem ostalo, zato nadaljevanja te bohinjske povesti bude še večje zanimanje. — Veneeslav Winklcr je napisal močno črtico o Matiju z Višave, ki v času pustnih šem pride zmešan na svoj stari dom k Lipovcu ter se kot angel smrti vsede v zapeček — na svoje. Lipovec ga potegne z zapečka, da se ubije — pri tem pa zbudi njegovo vest ter v koncu on, Lipovec zmešan nadomesti mrtvega Matija. Črtica je baladno močna in duhovno uravnovešena, v realističnem svetu pa je malo verjetna. — Ple-stenjakova črtica Ob prepadu je psihološka avtobiografska dogodbica iz bolnišnice, ko človek visi med življenjem in smrtjo, v predsmrtnein snu. Mati je Plestenjaku rešiteljica človekova tudi iz telesnih težav. Črtica jze psihološko zanimiva, ni pa tako močno oblikovana kakor prejšnja. X Vinko Beličič je vpesnil Pesem svobodi, zanosno zavest prvega rodu v svobodi, ki pa trepeče pod dvignjeno or jaško pestjo tankov, letal... »Svoboda ISveti v rod iz roda nam! Ti sinjih sanj več ne povesi se perot!« Pesem je izraz sodobnih težkih dni. klic pred ...? Leposlovje predstavlja poleg imenovanih del še avtobiografski opis življenja, kakor ga popisuje šestdesetletnik pisatelj Ivan Zoreč, tenki prisluškovalec dolenjske govorice in nazornega izražanja, kakor se kaže v »nadaljnjih spominih Kotarjevega Naneta« Gosposki hlapec. Temu Zoreu je napisal Ante Debeljak tudi sonet k šestdesetletnici Ivanu Zorcu-Nanetu. — Stajiekova Noč je bolj samo domislica kakor globoka pesem, čeprav je malo inspirirana pri Goetheju. Močnejša impresija ie Predvečer jeseni. — Moderndorlerjeve Koroške pravljice pa že bolj spadajo bolj v narodopisje (Martin, Zakleti grofič. Skopuh). Zanimiv je tudi besedni zaklad teh pravljic. — Viktor Smolcj opisuje Slovaška pota, pomembnost 1. 1683 za slovaško mesto Tmavo ko ga je med dunajsko oblego izropal Madžar Teleki. S to Tmavo primerja današnji njen pomen kot sedež družbe sv. Vojteha, ki opravlja Slovakom naloge naše Mohorjeve družbe ler opisuje obisk v njej. — V oddelku Pisano polje piše Albin Zalaznik o zavratnih brazilskih rekah, dr. Josip Žontar o rovaših (lesenih listinah — računih!), Fr. Erjavec o Danski in Dancih. — Poglavja Nove knjige, naše slike. Dom in družina. Dobra kuharica. Zabava in šala so napolnjena z dobrim informacijskim in praktično uporabnim gradivom. Omembe vredna sta epi-eramska soneta Piscu iger in Kritiku za klobuk, satirika Rojenega Komarja, zanimiva pa listnica uredništva »Črtomirov boje, ki gre na račun ocene Bohinjskega tedna v reviji Katoliške akcije.
td.
*
Opomba k »Sloveniji«. Piscu -n-, članka o Kersnikovi proslavi in njegovim »pripombam na robu«, bi odgovorili, kar se tiče »nekega urednika in njegove izjave«, samo to, da je stvar bila malo drugačna, kakor pa se prikazuje tam. Saj je bil imenovani urednik celo naprošen za — slavnostnega govornika pri Kersnikovi proslavi in tega ni odklonil, če bi se slavnost za en teden odložila; tudi je že prav v imenu Bistrice govoril na pisateljevem grobu leta 1937, čeprav smatra Kersnika za »liberalca«. Tudi spremni sestavek za »Slovenca« je obljubil, da ga ni napisal, je vzrok drugje, ne tam, kakor ga išče pisec -n-, in tudi ne v uredništvu »Slovenca« Da ni bila proslava odkritja Kersnikove plošče v listih *aka kakor na pr. Tavčarjeva ali Prešernova v Vrbi, kakor bi jo želel imeti pisec -n-, je krivda prav gotovo — v aranžmaju. Saj je bila vsa proslava organizirana v par dneh in kakor --e nam je zdelo, v smislu nadaljevanja dijaških proslav kulturnih delavcev leta 1937, ali odkritja Japljeve plošče leta 193S. Tudi tedaj se nismo razpisavali na celih straneh, pa je bil Japelj — škof, če hočete vse prireditve gledati od te strani. Vsa prireditev je bila lokalna proslava kolalknega počit, dijašk. društva. Za narodne proslave je treba več časa in večjega aranžerskega aparata In kot za tako lokalno proslavo je »Slovenec« napravil svojo dolžnost: priobčil je članek pred proslavo in po proslavi in ni važno, kdo je te sestavke pisal: ali uredništvo. ali izven uredništva. Kakor ni »Slovenec« briskiral proslave Tavčarjevega spomenika, ne Prešernove slavnosti, tako bi gotovo tudi v večjem obsegu počastil Kersnika-pisa-telja, kakor ga je. če bi bil značaj proslave širši, kakor pa je bil zamišljen. Zato so te »pripombe ne samo ne resnične, temveč tudi de-plasirane«.
»Lovec« št. 9 prinaša naslednjo vsebino: Dr. Mitja Lukan: Socialni red in lov. Jos. Primožič: Lovec, preudari. preden streljaš! Ing. Mirko Šu-šleršič: Na gamse. Mr. Mirko Černič: Srnjak-go-bavec, kjer na zdravniški način poroča o postanku gobavih rogov pri skopljenih srnjakih. . J. Črna noč. Poročili zelene bratovščine iz Trnovsko-idrij-skega gozda (po Edm. Čibejevih zapiskih priredil t'. P.) James Debevec (Ojeveland); Pehanje za
I srnami. — Dr. Stanko Bevk: V dolskem lovišču. ,r_'-,Qtna lovska povest.) — Zaključuje pa številko dro„._ *- lovskega oprtnika, društvene vesti, kinološki v^tnik ter dopisi
♦
»Vigred«, št. 9. Ta katoliški ženski .list, ki izhaja že 18. leto, prinaša veliko . mičnih poye-stic, pesmic, gospodinjskih in vzgojnih člankov, izobraževalnih ter zdravniških nasvetov. 9. številka prinaša na uvodnem mestu prošnjo J. Gre-goriča-Kostelskega za mir v teh krvavih dneh. I. Jerman priobčuje prošnjo k Mariji sedem žalosti, sličico z Žalostne gore pri Mokronogu,. Marica Berce-Vrabič opisuje zgodovinske spotnšnlke slovenske dežele pod naslovom Lepota in vrednost slovenske zemlje. V tej številki govori o Zbelovskem gradu pri Poljčanah, o Žiški kartu-zi ji.. .B . Smolej je napisal pesem o Ženi — Jan Plestenjak piše povest Za kruhom in lučjo, jx>-vest učiteljice, ki jo muči ljubezen. Povest je pisana zelo realistično, pa vendarle vzgojno ter sfe prijetno razlikuje od drugega leposlovnega berila v Vigredi. Borštnar prevaja posrečeno ruske pesmi klasikov ki so znane iz raznih krestomatij, v tej številki Merežkovskega Večer. M. Sivec opisuje Naše gobe. Julija Jelovšek: Vrhnika, opisuje svoj rojstni kraj, tdmo, ki jo je posrečeno razpisalo uredništvo z namenom, da se njene naročnice spoznajo s čim več kraji v Sloveniji, kakor jih opisujejo same. Glinškov Jane govori o medu, J. J. o šoli, Mastnakova prevaja Gerelyjev članek o izobraženem dekletu. A. B. piše o ženski državljanski vzgoji. M. S. pa o prvi zdravniški pomoči. V oddelku Deklica na tuje gre so pisma slovenskih, -deklet iz tujine. Iz domačih krogov pa poročajo o delu v domačih dekliških organizacijah. katerih glasilo je Vigred (Zveza dekliških krožkov. Posebno poglavje govori o gospodinjskem delu po naših domovih ter bodo posebno prav prišle našim mladim materam risbe k oskrbi naših malčkov. Krojna priloga je priložena tisim naro.čnikom. ki plačajo posebno doplačilo.
*
»Orač«, št. 9, je glasilo Kmetijske zveze ter izhaja letos pod geslom »za bodočnost slovenskega kmeta« že 9 meseeve. V. V. govori v uvodnem članku o Veliki nadlogi — urejevanju vodnih razmer pri nas. Fr. VVernig piše članek o krompirju in naših kleteh, inž. Simončič o gosenicah na zelju itd. Najboljši naši kmetijski strokovnjaki in inženirji ter živinozdravniki kakor dr. Koren, inž. Kranjc, dr. Hribar, Rigler, inž. Simončič. inž. R. Ž., inž. g. J. Erpič itd ki pišejo o vseh zadevah, tičočih se kmečkega dela in kmečkih živali. O kmečko prosvetnem delu pa pišejo L. Puš, prof. Silvo Kranjc, pisatelj Ivan Zoreč, zdravnik dr.
Ivo Pire itd. Orač velja letno 20 din.
*
Sedmakov; Kaplan Martin Čedermac v slova-ščini. Priobčili smo na tem mestu že oceno Sed-makove povesti: Kaplan Martin Čedermac, kakor jo je prinesel svoj čas slovaški list Slovak ob priliki prevoda v slovaščino. V zadnji številki pa je isti Slovak prinesel članek kritika Jana Sediaka Iz našo prevodne literature (30. avgusta), kjer se na prvem mestu dotika prevoda tega slovenskega romana. Tam piše: »Ta povest je pri Slovencih zelo priljubljena. Pri nas pomeni v lepem prevodu Kolomana Geraldinija pomemben donesek ter je zopet nov spoj v verigi kulturnih stikov slovaško-slovenskih.« Povest pa vsebinsko predstavi tako: »Roman prikazuje s svojo tematskim hotenjem usodo Beneških Slovencev. kf|r živi manjšina navdušenih Slovencev in se hrani od svoje podedovane tradicije. Ves roman je gl<5-bodo priznanje domovinsko čutečega človeka. Ne stopa pa tu na pozornico izginjajočega življenja svet upora in revolucije. Vso tragiko preživlja duhovnik kaplan Martin Čedermac. Človek z dušo in telesom zrastel v dehteči rodni zemlji, živo prižet k veri očetov ter z vdano ljubeznijo glaseč vero v materinsko besedo. Tedaj pa ca je v hipu presenetila prepoved, pridigati v materni besedi. Notranje muke ga uničujejo; tudi cerkvena oblast mu ne zna pomagati. Kaplan pridiguje proti pre-(>ovedi slovensko. Penzionirajo ea in odhaja da bi zadovoljil cerkveno oblast.« Tako poda vsebino povesti. Nato nadaljuje: »Martin Čedermac je simpatična postava idealnega domoljuba, tiho delujočega ter z vsem svojim življenjem temelječega na očetovski veri ter podedovanem jeziku. Prav tak navdušen duhovnik, kakor smo jih videli po naših slovaških vaseh, propadajočih v sovražnih razmerah. Žrtvujoč vse in žrtvujoč se. Ima globok stik z zemljo, ki ga je rodila. Z otroško. preprosto ljubeznijo zna dojemati skromno življenje v oddaljeni vasi. In pod zornim pogledom takega čustvenega preživljanja usod je pisan ves roman. Ni tu veliko zunanjih pretresov. Dejanje je koncentrirano na notranje življenje duhovnikovo. Ta postopek natančne analize notranjega življenja duhovnika-domoljuba je zajet z izrazitim psihološkim utemeljevanjem. Ljubezen do naroda je elas, ki se iz knjige ne izgubi. S tem idejnim hotenjem dobiva delo mnogo na svoji vrednosti. »Iz takih glasov vidimo, da je slovenska povest dobila med Slovaki dober odmev ter je bila dobro sprejeta prav zaradi svoje notranje vsebine, ki je tako podobna t«rfl slovaškim razmeram prej in sedaj tudi.	td. i
ŠPORT
šport zadnje nedelje
Zadnjo nedeljo so bili eopet različni športniki na nogah Tako so tetino v ali nogometaši, pla-vači, kolesarji. rokoborci in lahko atleti, ki so s svojo zadnjo prireditvijo v Celju menda dosegli višek v letošnji slovenski atletski sezoni In tudi tenis igralcev, ki so merili svoje sposobnosti za prvenstvo dravske banovine, ne smemo prezreti. Začnimo kar pri nogometaših, za katere vlada po vsej državi veliko zanimanje.
Tekme v slovenski ligi so takole izpadle:
Ljubljana i Maribor 4 i 0 (2 i 0).
Bratstvo : Mars 3:2 (2:2).
Kranj : Železničar (Maribor) 2 i 1 (1 i 0).
Amater : Olimp 2 i 1 (2 ; 1).
Tabela slovenske lige izgleda takole:
1	Ljubljana	1 1 0 0 3:2 2 t o'ki
2.	Bratstvo	1 t	0	0	3:2	2 točki
3.	Kranj	1	1	0	0	2:1	2 točki
4.	Amater	1 1 0	0	2:1	2 točki
5	Mars	1	0	0	1	2:3	0 točk
6.	Železničar 1 0 0 1 1:2 0 točk
7.	Celje	1 0 0 1 1:2 0 točk
8.	Maribor	1 0 0 1 0:4 0 točk
Tekme v hrvatski ligi
Zagreb; Gradjanski : Železničar 8 s 0 (5 t 0).
HAŠK : Slavija (O.) 4 ; t (2 s 0).
Split: Hajduk : Sašk 4 ; 0.
Subotica; Concordija (Zagreb) s Bačka 2 t 1 d i 1).
Varaždin: Split ; Slavija 3:1 (1:1).
Tekme v srbski ligi
BSK : Jugoslavija (Jabuka) 3:1 (1:1).
Jugoslavija : Slavija (S) 2 : 1 (2 : 1).
Jedinstvo : Vojvodina 2 : 1.
Subotica : Zak : Bask 2:1 (1:1).
Skoplje: Gradjanski ; Bata 3 : 2.
Kolesarske dirke okrog Srbije
Slovenski kolesarji so se izredno dobro odrezali na tretji etapi dirke okrog Srbije Na tej etapi Sa-rajevo-Čačak, ki meri 259 km, so se kar trije Slovenci plasirali na prva tri mesta in sfcer:
Zmagovalec tretje etape Sarajevo—čačak, ki je dolga 259 km. je Janez Peternelj s časom 10:7,12; 2. Franc Gartner 10:11.25; 3. Podmilščak.
Z zmago v naporni tretji etapi so naši dosegli vodstvo vseh treh etap na progi Belgrad— Zvornik—Sarajevo—čačak, ki je dolga 568 km in zavzeli vsa štiri prva mesta.
1.	Peternelj (Hermes, Ljubljana) 22:01.57;
2.	Gartner (Ljubljana) 22:04.55;
3.	Podmilščak (Edinstvo) 22:21.44;
4.	Grabner (Hermes, Ljubljana) 22:31.80;
5.	Davidovič (Zagreb) 22:31.58.
Drž. plavalno prvenstvo juniorjev
V	drž plavalnem prvenstvu juniorjev, ki je bilo v soboto in nedeljo v Zagrebu, so bili doseženi naslednji rezultati:
50 m prsto moški: 1. Štakula Ivo (Jug) 24.2; 2. Miloševič (Jug) 28.3; 3. Vidovič (ZPK) 29.1.
100 m prosto ženske: 1. Petrovič (Jug) 1:22.2; 2. Vadas (ZPK) 1:29.1; 3. Devetak (MPK) 1:31.2.
100 m hrbtno moški: Jeremič (BOB) 1:18; 2. Meloslavič (Jug) 1:20.9; 3. Vidovič (ZPK) 1:21.2.
100 m prosto ženske: l. Poznijak (Jug) 1:36.4; 2. Fišer (ZPK) 1:37.2; 3. Mihorko (MPK) 1:41.8.
Štafeta 4x100 moški: 1. Jug 1:56.8; 2. ZPK 2:02.8; 3. Jug II 2:03.4; 4. Ilirija 2:05.3.
Mešana štafeta 3x100 m: ženske: Jug 4:45.6; 2. ZPK I 4:56.6; ZPK II. 5:08.4; BOB 5:14.6.
200 m prosto inoški: 1. Miloslavič (Jug) 2:23.4; 2. štakula Ivo 2:25.4; 3. Vidovič (ZPK) 2:30.2;
4.	Loser (Ilirija) 2:37.4.
50 m prosto ženske: 1. Fine Draguša (Ilirija) 32.6; 2. Petrovič (Jug) 35.9; 3. Balas (ZPK) 37.5.
5.	in 6. sta bili Mariborčanki Mihorko in Devetak z rezultatom 38 8 in 39.2.
100 m prsno moški: 1 Kratohvl (BOB) 1:21.4; 2. Herzog (11.) 1:21, 3 Brinik (Jug) 1:22 9
100 hrbtno ženske; Fine Draguša (II.) 1:37; 2 Fišer (ZPK) 1:38.2; isti ča6 ima tudi Belgrajčanka Jovanovičeva.
Štaieta 3X100 tn meiano: 1. Jug 3:47 6, 2. Ilirija 3:54.3: 3 ZPK 3:59.8 Končno število točk, ki so jih dosegli posamezni klubi v državnem junior-skem prvenstvu ie naslednje: 1. Jug 210 točkj 2. ZPK 150 točk; 3. Ilirija 63 točk; 4. Bob 41 točk; 5. MPK 13 točk. Prvi hrvaški plavalni klub Dubrovnik 8 točk, PSK Sombor 3 točke, Marathon (Zagreb) 1 točka.
V	vaterpolu ie bil v rs tri red klubov: Jug, Prvi hrvatski klub Dubrovnik, ZPK in Marathon.
Drž. kajaško prvenstvo v »divjih vodah«
Enojka F. 1;
1.	Vencenc M. Maraton, Zagreb 43:03.
2.	Plan K (Kajak klub Zagreb) 43:36.
3.	Satler Br (Maraton, Zagreb) 44:23.
4 Knol M (Kajak klub Zagreb) 45:34.
5.	Brozovič V. (Kajak klub Zagreb) 47:26
6.	Drovenik Br. (Kajak klub, Ljubljana) 4105, diskvalificiran.
Dvojke F 2;
1. Inž. Gaberšček-Mikuž (Kajak klub Ljubljana) 43:17.
2	Lukšič-Gluhak (Maraton, Zagreb) 43:38.
3.	Plan-Pešan (Kajak klub, Zagreb) 43:41.
4.	Gluhak-Ruzvinski (Maraton Zagreb) 43::42
5.	Munčan-Viličič (Kajak klub, Zagreb) 44:55.
Turne enojke:
1.	Sabljič Z (Kajak klub Zagreb) 40:29.
2.	Lukež V. (Maraton, Zagreb) 40:50.
3.	Boltavzer Br. (Kajak klub, Zagreb) 43:38.
Dvojke dame in gospodje:
1.	Schlich-Sakar (Kajak klub, Zagreb) 45:54.
2.	Tatalovič-Tatalovič (Maraton, Zagreb) 46:04.
3.	Sabljič-Bohutinski (Kaj. klub, Zagreb) 48:19.
Kolesarske dirke v Mariboru
Na 80 km dolgi progi je priredil Železničar v nedeljo kolesarske dirke, ki so prinesle sledeče rezultate: Prvi je prispel na cilj Bizelj, od kol. društva Ljubljanice v času 2:38 10. Drugi je bil Gregorič iz Slovenj Gradca, 2.38.31, tretji Kosi od Edinstva v Ljubljani v času 2 42.06 četrti Rozman, Edelvveis, Maribor, 2:42.07, peti Grmek, SK Železn. v času 2.42.08, šesti Korenini, Edinst"o, Ljubljana, v času 2.43 38 in sedmi Sodeč, Maratan, 2.43.39.
Krasne atletske tekme v Celju e
V	nedeljskem lahkoatletskem tekmovanju, ki ga je priredilo SK Celje in katerega so se udeležili poleg vseh pomembnejših slovenskih atletov tudi prvovrstni atleti iz Zagreba, so bili doseženi izredno lepi
rezultati. Prevsem je omeniti nov državni rekord inž. Stepišnika v metu kladiva z znamko 54.64 m, dalje tek na 100 m Ilirijana Račiča s časom 10.8 sek., potem prvovrsten uspeh atleta Planine Koširja, ki je premagal Kotnika in končno Mavsarja, ki je porinil na drugo mesto Mrkušiča. V ostalem pa še rezultate tekem:
Tek na 100 metrov: 1. Račič (Ilirija) 10.8; 2. Zorko (Železničar) 11.4; 3. Tauber (Makabi) 11.4; 4. Črne (Planina) 11.5.
Tek 1500 metrov: 1. Košir (Planina) 1.03.4; 2. Kotnik (Concordia) 4.05.1; 3. Šmiderer (Ra-pid) 4.14.
Med Koširjem in Kotnikom se je razvila huda borba. Petdeset metrov pred ciljem je Košir pretekel v ostrem finišu Kotnika;
Met krogle: 1. Isekovič (Concordia) 12.74; 2. Hlade (Železničar) 12.21; 3. Klinar (Planina) 11.91 metrov.
Met kopja: 1. Mavsar (Planina) 58.63 metrov; 2. Markušič (Concordija) 53.40; 3. Metelko (Železničar) 42.92.
Skok v višino: 1. Časnv (Planina) 165 cm; 2. Babič (Maraton) 165; 3." Lužnik (Maraton) 160 cm.
Skok s palico: L Oroszy (Rapid) 3.46 metra; 2. Cvetič (Hašk) 3.33; 3. Dolenc (Concordija) 3.23.
Tek 400 metrov: 1. Klinar (Planina) 52.9 s.; 2. Preteršek (Celje) 53.4; 3. Kocelj (Planina) 58.1 sek.
Stari borec Pleteršek je moral mlademu Klinarju po hudi borbi v finišu pustiti prvo mesto.
Skok v daljavo: 1. Zorko (Žel.) 6.68 metra; 2. Bratovž (P.) 6.21; 3. Račič (II.) 6.13 metra.
Tek na 800 m: 1. Srakar (Cone.) 2:01.1; 2. Obršek (II.) 2:04.3; 3 Goršek (Celje) 2:04.3.
Met kladiva: 1. inž. Stepnišnik 54.64 metra. (Inž. Stepišnik je vrgel trikrat dlje kot je znašal njegov jugoslovanski rekord.) 2. Gujznik (Zel.) 44.15; 3. Hlade (Zel.) 36.30.
Tek na 5000 metrov: t. Glonar (II.) 16.52; 2. Stanjšek (Marat.) 16:59.3; 3. Pere (Prim.) 17:17.4.
Štafeta 4X100: 1. Planina (Černe, Mravlje, Bratovž, Klinar) 46.8; 2. Mešana (Koleno, Gori-čan, Gracijanski, Zorko) 46.9: 3. Celje (Tacek, Rebovšek. Pleteršek. Urbančič) 47.8. '
Organizacija ie bila odlična. Številni sodniški zbor je točno vršil svojo dolžnost.
Rokoborba Zagreb:Maribor 5:2
Rezultati rokoborbe so naslednji:
Bantam; Scheeberger (Z) : Tašler (Mj 1 : 0.
Peresnolahka; Moguljak (Z) : Dolinek (M) 1 : 0.
Lahka kategorija: Pongrac (Z) : Babič (M) 1 : 0.
Polsrednja teža: inž. Deluca (Z) : Ivanič (M) 1 : 0.
Poltežka kategorija: Verbošt (M) : Mesner (Z) 1:0.
Težka kategorija; Pilher (M) : Gerovc (Z) 1 : 0.
Teniški turnir za prvenstvo dravske banovine
V nedeljo so bili doseženi naslednji rezultati:
Kategorija gospodov: dr. Smerdu : Perles 6 : 1, 6 : 4, Boris Smerdu ; Dr. Smerdu 6 : 1, 6 : 0, Blanke : Šivic 5 : 7, 6 : 4, 6 : 4. Finale; Smerdu Boris : Blanke 6 : 2, 7 : 5, 8 : 6.
Juniorji: Luckman : Slana 6 : 1, 6 : 2, Blanke E. : Urbane 6 : 0, 6 : 1, Kobi : Razboršek 8 : 6, 7 : 5, Luckman : Blanke E. 6 : 2, 3 : 6, Milavec : Kobi 6 1, 6 : 3.
Double: brata Smerdu : Božičev-Škrobar 6 : 3, 6 : 3, Zajc-Koželj : Štular-Urbanc 2 : 6, 4 : 6, Šivic-Lukman : Škapin-Kobi 6 : 4, 6 : 2, Gaberc-Demov-šek : dr. Cijan-Vute 5 : 7, 6 : 4, 6 : 3, Baban-Krell : Pirc-Juvanc 6 . 1, 6 : 1, Tončič-Korenčan : Cepu-der-Kobi 6 : 3, 7 : 5, Milavec-Perles : Koželj-Zajc 6 : 4, 8 : 6, Tončič-Korenčan : Krell-Fabian 3 : 6, 6 : 3, 6 : 4. Seminale Luckman-Šivic : Tončič-Korenčan 6:2, 1:66:3.
Dame: ing Elza Maire-Sernec : Miihleisen 6 : 1, 6 : 2, Voglar : Dacar 6 : 2. 6 ; 1, Parin : Voglar 6 : 3, 6 : 2, ing Maire Sernec : Parin 6 : 0, 6 : 1.
Mešani double: Dacar-dr. Bleiweis : Pivk-Raz-boršek 6 • 2, 6 - 1, Toglar-Tončič : Preis-Banko 6 : 2, 6 : 4, Šivic-Parin • Miihlcisen-Milavec 6 : 3, 6 : 3, Dacar- dr Bleivveis : Čižmek-Lckman 6 : 0, 6 : 0.
Finale juniorjev; Luckman : Milavec 7 : 5, 6 : 3. Igra je bila ostra
Finale v dvoje gospodje: Brata Smerdu : Šivic Luckman 6 : 2, 6 : 3, 6 : 3. Zmaga bratov Smerdu, ki 6ta podala zelo lepo igro, je bila popolnoma zaslužena.
Finale mešanh dvojic: Ing. Maire Sernec-Smer-du B. . Šivic-Parin E. 6 : 2, 6 : 3.
Po končanih tekmah so bila posameznim zmagovalkam in zmagovalcem razdeljena darila v navzočnosti zastopnika g. bana ban. inšpektorja g. prof. Žitnika in podžupana g. dr. Ravnikarja.
Ženski miting SK Planine na Stadionu
Tek na 60 metrov finale: 1) šušteršič Marica 8.8; 2) Merala Marija 8.9; 3) Klančnik Ivica 9; 4) Pogačar Cirila 9.4; 5) Musar Milena 9.5; 6) Tor-kar Stanka 9.6.
Tek na 100 metrov: 1) šušteršič Marica 15; 2) Klančnik Ivica 15.2; 3) Musar Milena 15.4; 4) Kovač Marjana 15.4.
Skok v viiino: 1) Tome Viktorija 1.25 m; 2) Pogačar Cirila 1.20 m; 3) Klančnik Ivica 1.20 m; 4) Bricelj Zvonka 1.15 m; 5) Puc Mila 1.15 m; 6) Velikonja Ivanka 1.10 m.
Met diska: 1) Tome Viktorija 27.85 m; 2) Kocjan Minka 23.09; 3) Torkar Stanka 22.56 ; 4) šušteršič Marica 22.54 ; 5) Puc Mila 21.57.
Skok v daljavo: 1) Tome Viktorija 4.22 m; 2) Klančnik Ivica 3.92; 3) Kovač Marjana 3.90; 4) Pogačar Cirila 3.90; 5) Velikonja Mija 3.66; 6) Musar Milena 3.66.
Met krogle: 1) Kocjan Minka 8.52 m; 2) Tome Viktorija 8.23; 3) Torkar Stanka 7.94.
Met kopja: 1) Tome Viktorija 26.10 m; 2) Kocjan Minka 21.45; 3) Škerlj Marica 18.45; 4) Torkar Stanka 18.30; 5) Dennastija Lidija 15.98.
Štafeta 4X100 m: I. (Tome. Pogačar. Klančnik, šušteršič) 1:00.5. — II. fškerlj, Musar, Kovač, Puc) 1:05.3.
Kurfa očesa
Maiboljia sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite v tkarnah, drogenjah ali naravnost ii tvornic« m glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varutte ss potvorb <
Z&Sftltni mak