Dr. O. I.; 20 CBNI KEIŽ PEI HBASTOTCU. Zgodovinska povest. »Tedaj vendar resnica,« vzklikne graščakinja, »nisem se motila, župnika sem že takoj imela na sumu, da ni nenaklonjen krivi veri, oni na Štraleku pa je bil to že od nekdaj in sad ne pade daleč od drevesa, da je tista copernica tudi očetovega mišljenja, je paC jasno.« »Da, premilostljiva gospa graščakinja, pravi izraz ste rabili,« pritrdi oskrbnik, »copernica je ta nečimurna ženska v pravem pomenu besede.« »Ali še kaj posebnega veste o njej, potem se jo naj zasleduje.« »Če mi velite, da govorim, tako moram, če se tudi tiče zadeva vašega milostljivega gospoda sina,« reče Trenak bolj počasno s posebnim povdarkom zadnjih besed. »Kaj, mojega sina Ivana, v kakšni zvezi bi to bilo, govorite vendar,« vpraša graščakinja skoraj vznevoljena. »Ta ženska iz Štraleka je morala z nekim posebnim sredstvom omamiti mladega gospoda graščaka, kajti drugače ni mogoče, da bi se tako trdovratno ustavljal vašim modrim ukrepom in se branil poročiti z blago Zofijo iz Vurberga.« »Tudi jaz sem tega mnenja,« poseže vmes graščakinja. »Da, in sredstvo je moralo biti prav posebne vrste,« nadaljuje Trenak, »da ji je obljubil mladi graščak v tej omamljenosti celo zakon.« »Da, da, vse to vem in verjamem,« reče naglo graščakinja, »a ta obljuba se nikoli ne izpolni, zato bom že skrbela.« »Premilostljiva gospa, težko mi je, a kot zvest služabnik ne smem dalje molčati.« »Kaj veste, govorite, ne mučite me dalje,« vzklikne grašŁakinja, se dvigne razburjena iz stola ter stopi pred oskrbnika. »Hotel sem vam prizanesti s tem poročilom, a moram biti pokoren.« »Kaj tedaj še veste?« »Mladi gospod graščak se je že poročil z Agato,« reče počasno Trenak ter opazuje, kakšen učinek bodo napravile te besede na graščakinjo. Margareta Herberstein je bila prvotno kakor kip nepremična, nato je postala v obrazu bleda kakor stena, polagoma so ji padle roke ob telo, začela se je tresti in zgrudila bi se na tla, če je ne bi v tem trenutku prijel oskrbnik in položil v njen naslonjač. Še le po nekaj časa je prišla k sebi. Ustnice so se ji gibale krčevito in iz oči je odsevala blazna jeza. »Ali je to res,« bile so njene prve besede, »to vendar ni mogoče.« »Žal res,« potrdi oskrbnik nekako boječe, ker je bil v strahu, da napade graščakinjo zopet slabost. »Vi govorite tako zagonetno, gospod oskrbnik, hočem vedeti celo resnico.« »Smilite se mi, vidim, da vas to razburi.« »Le govorite, sedaj je že minulo, ko sem slifiala enkrat to novico, katere res skoraj ne morem verjeti.« »Dolžnost je dolžnost, če mi velite, tako moram povedati vse.« In razložil je vse, kar je videl v oni noči, ko je šel za mladim graščakom noter do kapelice Sv. Jakoba v Lormanju in gledal skozi okno celi obred poroke. Polagoma je pripovedoval Trenak in do pičice natanko, kakor bi se naslajal na tem, da more sedaj olajšati svoje srce in pridobiti pomočnico za osveto. Graščakinja je poslušala navidezno mirno, kar ji je pripovedoval oskrbnik, a srce se ji je krčilo od jeze in ob enem od bolesti. Videla je, da jo je sin le prevaril, da se je uprl njenim namenom s tem, da se je poroCil z ono žensko, kl jo je toliko sovražila. In pri tem tajnem ravnanju je bil pomagač župnik Morenus, župnik one cerkve, kateri je hrastovška gospoščina zaščitna oblast. Kaj takega je morala tedaj doživeti! »In vse to mi poveste še le sedaj, gospod oskrbnik,« prekine daljši molk graščakinja, ki se bolestno dvigne iz naslonjača ter stopa sem in tja po sobi, da prikrije vse svoje Cute, ki so napolnjevali njeno srce. »Premilostljiva gospa graščakinja, vem, da zaslužim grajo, ravnal sem edino iz usmiljenja do vas, da vam prihranim dalje kot mogoče to razburjenje.« »Verjamem vam, saj vem, da ste mi zvesto udani, sedaj vem vse in prenesla bom tudi to, a nemaščevano ne sme ostati to ravnanje. Glede župnika Morenusa sestavite še danes obširno poročilo na škofa Martina Brenner ter popišite vse in mi prinesite nato poročilo v podpis. A kaj z ono žensko, kako ji priti do živega?« »Glede tega Je moja skrb,« se oglasi hitro Trenak, »ravno prej ste rabili besedo: Carovnica. To je vendar najlepši dokaz, kar je storila Agata mlademu gospodu graščaku, da je copernica. In za čarovnice obstoja posebno kazensko postopanje, ki se lahko uvede proti njej, zato pa je potrebno, da se polastimo njene osebe in jo spravimo na varno, potem se naj zagovarja pred sodnikom, da je nedolžna. To pa mora dognati z neizpodbitnimi dokazi.« »Iz srca ste mi govorili, izvrstno ste jo pogodili,« vzklikne naenkrat graščakinja z naglasom posebne zadovoljnosti, »naj se izvrši nad njo usoda, ki si jo je zaslužila; uničila je srečo mojega sina in tudi mojo — vam, gospod oskrbnik, dam kot imoviteljica sodne oblasti Hrastovec vso moč, da postopate proti oni ženski v smislu postave, kot obtožiteljica pa nastopim pri razpravi jaz sama.« »Zvesto hočem vse izpolniti,« reČe oskrbnik ter se globoko pokloni, poljubi graščakinji roko ter se odstrani iz dvorane. Zaničljiv smeh mu je zaigral na ustih, ko je šel po hodniku, saj sedaj mu je dano na razpolago, da pokaže svojo moČ in uteši svoje srce, ki hrepeni po zadoščenju. Takoj, ko je došel v svojo piaarno, je pričel B sestavljanjem obširnega poročlla glede župnlka Morenusa, ki ga je podpisala graščakinja povdarjajoč, da ustreza vsebina popolnoma temu, kakor je bila njena želja. Z znakom posebne člobrohotnosti je odpustila graščakinja po tem podpisu oskrbnika Trenaka. Brzi sel, ki je moral odpotovati tudi v drugih nujnih sodnijskih zadevah v Gradec, je nesel večkrat zapečateno pismo naravnost v škofijsko palačo ter ga izročil tajniku Juriju Ciersch, ki ga je takoj predložil škofu Martinu Brenner ki je zbiral gradivo za versko komisijo, koja bi morala v kratkem nastopiti pot po Spodnjem Štajerskem. VII. SODNA OBHAVNAVA. Moči, moči mi daj, moj Bog! Da, ko napade me obup, Ne vklonim silam se nadlog, Jim stanovitnost stavim vkljub. Jenko. Oskrbnik Trenak ni odlaševal dolgo. Slo mu je za to, da se ne vrne prej mlaUi graščak, potem ]e vse prepozno. Ravno ta negotovost, da ni bilo nobenega glasu, kje se nahaja in kako se mu godi, ga je silila k hitremu postopanju. Pa kako se polastiti Agate? Pri tem mu je pomagal nehote grajski lovec Lovro. Bil je to mlad in zal fant, doma iz Zavrha. Ker je bil prijaznega vedenja ter dober lovec, ga je sprejela graščakinja za grajskega lovca, katero službo je opravljal v vsestransko zadovoljnost. Imel pa je Lovro v gradiču Štralek svojo sestrično Anko, katero je obiskal večkrat. Tako je bil tudi dva dni pred godom sv. Katarine tam, ker je zvedel, da je Anka bolna. Pri tej priliki mu je povedala, da ji je zelo težko, da ne more spremljati gospodične Agate, ki gre na dan sv. Katarine v trg, da nese darila svoji teti, ki ima ta dan svoj god. Zato gre gospodična že zgodaj dopoldne, da se čimprej vrne, ker nima spremljevalke. Lovro se je vračal proti večeru proti gradu ter srečal oskrbnika Trenaka, kl se je sprehajal pod temnim smrekovim gozdom južno od grada. Trenak je ustavil lovca Lovrota, ker je slutil, da je bil v Štraleku in mogoCe kaj zve, kam zahaja Agata. »Odkod pa ti prihajaš, pa brez lovskega plena,« ogovori oskrbnik lovca, kl spoštljivo po- zdravi ter zarudi vsled nenavadno prijaznega pozdrava, ne da bi mogel dati na vprašanje takoj odgovor. »No, no, ti fant, si pa bil bržkone pri kakem dekletu, le čakaj, če to zve gospa graščakinja,« pravi oskrbnik, ko vidi lovčevo zadrego. »O milostljivi gospod oskrbnik, nisem zanemarjal svoje službe, vse hočem povedati.« In začel je praviti, da je obiskal svojo bolno sestrično in kaj mu je ta glede Agate povedala. Oskrbniku Trenak so pri tem zažarele oči od pritajenega veselja, ker je zvedel po naključju, kako bi se raogel polastiti Agate. Odslovil je grajskega lovca prav prijazno; ta pa se je vrnil v grad zadovoljen, da ga tako visok gospod ljubeznjivo nagovori. Dobrosrčni fant ni vedel, da je s svojim pripovedovanjem nekaj izdal, kar je bilo za Agato usodepolno. Trenak se je v kratkem vrnil v grad, videlo se je, da se mu mudi. In bilo je tudi tako, to, kar je zvedel, je bilo zelo važno in treba je bilo nujno delati, da ne zamudi tako lepe prilike za Izvršitev svojib naklepov. Dalje bo sledilo.