Leto IL, št. 4 PTUJ, 25. januarja 1996 CENA 90 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Kit m gres, ptu/ska bolnišnUaT Delovno gradivo o kategorizaciji slovenskih bolnišnic je po nekaj letih ile- gale z nekaterimi popravki končno zagledalo luč sveta, pa še to bolj sra- mežljivo in z veliko mero previdnosti, da ga že prva uradna razprava (to se je zgodilo na prvem mesečnem posvetu direktorj<^v slovenskih bolnišnic v tem letu) ne bi raztrgala in vrnila pripravljalcem - komisiji za bolnišnično dejavnost, v kateri so do nedavnega sedeli le direktorji velikih bolnišnic. Majhni (bolnišnice v Ptuju, Trbovljah in Brežicah) so za zdaj uspeli le v toli- ko, da so v odbor vrinili direktorja trboveljske bolnišnice, ki si bo sedaj pri- zadeval za uveljavitev njihovih interesov. Majhnim se namreč napovedujejo največje spremembe - ukinitev nel3I. odlikoval ter mu celo zaupal položaj kralje- vega senatorja. Do svojega petinpetdesetega leta je objavil že 25 znanstvenih del. Leta 1743 paje začel doživljati ne- navadne duhovne spremembe, ki jih je zapisal v svojem dnevniku Drdmmar ali Sanje. V noči s 6. na 7. april 1744je doživel razodetje, ki je postalo znano kot njegova vizi- ja Kristusa. Aprila 1745 je v Lon- donu doživel novo razodetje, zna- no kot vizija poslanstva. Od dse- ga leta pa do smrti je napisal novih 25. knjig, ki jih je vse posvetil raz- lagi duhovnega pomena krščanske Biblije in sporočanju tistega, kar je slišal in videl v onostranskih sve- tovih. Svvedenborg osebno ni ustano- vil nove cerkve, čeprav je bil pre- pričan, da so njegovi nauki lahko osnova za Novo krščansko Cerkev. Po njegovi smrti pa je dejansko bila ustanovljena Nova cerkev in obstaja še danes, predvsem v an- glosaških deželah, pa tudi v Evro- pi in Afriki. SWEDENBORGOV NAUK Krščanstvo verjame v odrešitev po božji milosti, Svvedenborg pa je učil o odrešitvi skozi dela. Pri tem je zavračal obrede in maše ter je zagovarjal delovanje, ki vsebuje celega človeka. S tem se je zelo približal indijskim religijam, ki učijo o karma yogi oz. o odrešitvi preko dobrih del. O onostranskih svetovih je po- vedal, da so mnogo bolj izraziti od našega sveta. Mi o onostranstvu vedno razmišljamo kot o ne- kakšnem bledem svetu meglenih duhov. Svvedenborg pa pravi, da je tam vse bolj realno, bolj otiplji- vo, daje tam več barv, vonjav, bolj popolnih zvokov in da smo v re- snici mi tisti, ki živimo v senci re- alnosti ter da je naš svet bledo odslikavanje onostranstva. Svvedenborg trdi, da človek po smrti preide v tri stanja, in sicer v stanje zunanjosti, stanje notranjosti in stanje priprave za nebesa. V prvo stanje človek preide takoj po smrti in je podobno njegovemu stanju na svetu. V začetku se niti ne zaveda, da je mrtev. Hodi v službo in obiskujejo ga prijatelji, ki so v bistvu angelske duše in mu skušajo olajšati prehod. Pogosto se zgodi, da se znova srečata mož in žena ter nato skupaj živita. Ker se umrli čudijo, da vidijo, čutijo ipd., jih angeli ali pa "mrtvi" prija- telji poučijo o večnem življenju. To posmrtno stanje lahko traja tudi do leto dni. V drugem stanju je človek po- peljan v notranjost svojega duha. V Dantejevi "Božanski komediji" svobodna volja preneha v trenut- ku smrti, ko je dušam sojeno in so jim dodeljena nebesa ali pekel. Svvedenborg pa pravi, da je pos- lednja sodba v soočenju človeka s svojim duhom, ko se vsakdo sooči sam s seboj in s svojimi gre- hi. V tem stanju se zli duhovi ločijo od dobrih. Ne sodi strašni Sodnik, temveč si vsak sodi sam. Po tem, kam se duše obrnejo in v katere predele onostranstva jih nese, v peklenske ali v nebeške, se vidi, katera vrsta ljubezni jih vodi. Gospod nikomur ne odreka ne- bes, vendar tisti, ki jih niso vred- ni, v njih občutijo prej peklenske muke (npr. svetloba je tam zanje premočna, glasba jih moti, nebeške vonjave jim smrdijo ipd.) kot radost, zato od tam zbežijo, saj nebesa ne morejo biti nikomur podarjena zgolj iz usmiljenja. Kakšen je pekel? V peklu de- monske duše živijo v mestih, v katerih se bojujejo za moč in za oblast. Tam vladajo spletke, izda- je, vojne, zavist in laži. Kakšna so nebesa? V nebesih angelske duše delajo druga za drugo in skrbijo za skupno bla- gostanje. V njih prevladuje med- sebojna ljubezen in nesebična pomoč za bližnjega. To nebo ni pasivno, kakršno opisujejo krščanski pisci, temveč je predvsem delovno nebo. AngeU in demoni so navadna človeška bitja, ki so se v svojem razvoju dvignili ali pa oddaljili od božan- skega ideala. Po Swedenborgu obstaja veliko število peklov in veliko število nebes. Med seboj se ločijo po bližini oz. oddaljenosti od Boga. UUBUANA/ RAZSTAVA STUKATURi Vtis obtria Ob razstavi štukatur 17. sto- letja v Sloveniji, ki jo je sredi decembra v Ljubljani priredila Narodna galerija pod naslov- om Vtis obilja, je izšla tudi foto- monografija s spremnim bese- dilom. Avtorica obeh je Barba- ra Jaki Mozetič, kije svoje sis- tematična študije štukatur, prve take pri nas, pripravila sprva za svoje magistrsko delo. V uvodu pove, da so štuk uporabljali najprej kot cenejši nadomestek za kamen. Plas- tični okras je najpogosteje okvirjal polja za poslikavo, ka- sneje pa so ga uporabljali do- mala povsod, kjer je bilo pri- merno, za okraševanje sakral- nih in drugih prostorov takrat- nih plemičev na Slovenskem, ki si v skromnih razmerah niso mogli privoščiti česa več. Z vtisom je štukatura podpirala predvsem vizualizacijo družbenega položaja. Z ogledom razstave in že bežnim listanju po odlično pripravljeni knjigi smo prišli do spoznanja, daje zelo veliko te umetnosti prav na sloven- skem Štajerskem. Naj našteje- mo nekatera najpomembnejše med njimi na Štajerskem: ptujski grad, minoritski sa- mostan in cerkev ter meščan- ska hiša na Ptuju, pristava v Oplotnici nad Čadrom, župna cerkev sv. Trojice v Veliki Ne- delji, kapela v gradu Bori, mestni grad in hiša v Maribo- ru, dvorec v Štatenbergu. In drugod po Sloveniji: stiski sa- mostan, frančiškanska cerkev v Kostanjevici nad Novo Gori- co, begunjski grad na Gorenj- skem, cerkev sv. Jakoba v Ljubljani, grad Grm v Novem mestu, turjaški grad, graščini v Polhovem Gradcu in na Bok- alcih, župna cerkev sv. Križa v Vipavskem Križu, cerkev sv. Antona na Griču nad Kobari- dom idr. Ne le fotografije na razstavi in v knjigi, ki so avtorsko delo fotografa Mirana Kambiča, pač pa si je vredno ogledati tudi originale v naravi. Ciril Velkevrh TEDNIK ■ 25. JANUAR 1996 NASVETI -17 iCuhoiski nasveti Kandirano sadje Ker /e zunoj še ved- no mrzlo, nas še zmeral bolj priv' lailjo notranla opnnflla. Glede na io bomo danes go- vorili o kandlra- nem sadju, ki zahieva nekaj več ur priprave. če sadje kuhamo v zgoščeni sladkorni raztopini, da postane steklasto, pravimo temu pos- topku kandiranje ali kristalizi- ranje. Pri tem je zelo pomem- ben delež sladkorja v raztopini. Določamo ga odvisno od zre- losti sadja in trajanja postopka. Kandiranje celih plodov, kot so slive ali kostanji, zahteva nekoliko več znanja in ga mo- ramo opraviti po stopnjah, kar pomeni, da plodove več dni obdelujemo v vse bolj zgoščeni raztopini. Ko je plod prepojen s sladkorno raztopino, je ta že tako zgoščena, da ostane sadež lep cele tedne. Pravilno kandi- rano sadje prepoznamo po be- lem, hrustljavem sladkornem oblivu. Sadje lahko kandiramo tudi sami. Za to so primerne raz- lične lupinice, na primer po- maranče in limone, ter koščki agrumov, kot so mandarina, li- mona, pomaranča, grenivka in druge. Trakovi limoninih, po- marančnih ali grenivkinih lu- pin so dišeč okras za kolače in hladne deserte. Namočeni v čokolado postanejo slasten bonbon. Kandirani rezanci agrumov ne olepšajo le mrzlih pen, hladnih sladic in sladole- dov, temveč veliko pridobijo tudi praznične sladice in slav- nostne torte, če so okrašene s kot las tankimi rezanci. Debele pomarančne in limonine rezi- ne z lupino vred lahko kandi- ramo prav tako kot češnje, bru- snice ali na grižljaj narezan ananas ali sadje, ki vam je po okusu še bolj všeč. Kandirano sadje se lepo uje- ma tudi s svinjino in divjačino ter zlasti s sladicami. Industrij- sko kandirano sadje pretežno uporabljamo za peko. Kandira- ne lupinice oranže imenujemo oranžat, limone pa citronat; ti pa so predvsem nosilci okusa, medtem ko uporabljamo češnje predvsem zaradi njiho- ve žive barve tudi kot dodatek pri mešanih pijačah. Kandirano sadje ne sme biti žilavo in lepljivo. Če je le mogoče, kupimo cele sadeže, ker so že narezani na koščke milega okusa ali presuhi. Suhe ali skorjaste sadeže moramo potem nasekljati, zmehčati v topli vodi in oplakniti. Kandi- ranje celih majhnih sadežev, kot so češnje, rdeči ali črni ri- bez, je preprostejše, kot kandi- ranje velikih plodov. Poma- ranče in njej podobne sadeže kandiramo tako, da sadež raz- režemo na 1 centimeter debele okrogle rezine. V ponvi ali ne- koliko nižji posodi segrejemo sladkor z vodo; segrevamo tako dolgo, da se sladkor razto- pi. Raztopino zavremo. Rezine sadja naložimo na mrežico in jo spustimo na dno posode. Na mrežico zavežemo s treh strani vrvico, ki nam služi kot ročaj, tako da jo lahko brez možnosti opeklin dvignemo iz vročega sladkorja. Preden mrežico previdno spustimo v vroč sirup, sadje prekrijemo s krogom perga- metnega papirja. Sirup na hi- tro zavremo in pustimo, da sadje v njem počasi vre 10 do 15 minut. Posodo odstavimo z ognja in pustimo rezine pokri- te 24 ur na sobni tembaraturi, da se ohladijo. Med tem časom se jih ne dotikamo. Nato mrežico skupaj s sadeži dvig- nemo iz sirupa in pustimo 30 do 60 minut, da se odcedi. Koščke sadja naložimo na pa- pir in pustimo 3 do 5 ur, da se sušijo. Zgornja ploskev mora ostati suha in trda. Pri pripravi Vam želim obilo uspeha. KANDIRANJE POMARANČNIH RgANCEV;_ Potrebujemo: -30 g sladkorja -2 žlici vode -1 pomarančna lupina - voda za blanširanje Pomarančno lupino narežemo na zelo tanke rezan- ce. V primerno posodo nalije- mo vodo, jo zavremo in vanjo vsipamo narezano lupino. Ku- hamo 2 minuti (postopek ime- nujemo tudi blanširanje). Nato jih odcedimo. V manjši posodi segrejemo sladkor in vodo, da se sladkor raztopi. Nato doda- mo lupino in na malem ognju kuhamo 8 do 10 minut, dokler tekočina popolnoma ne izpari in rezanci ne postanejo steklas- ti. V kozarcu z navojem ostane- jo sveži 2 dni, nato jih pred uporabo navlažimo. KANDIRANE ORANŽNE REZINE; Potrebujemo: -50 dag oranže -1 kg sladkorja -11 vode - pergament papir Postopek je opisan v sestav- ku. •> Nada Pignar, učiteljica _____luiJMurctiML PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH./ KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE Duševno zdravje otroic in mladostnikov Pa si poglejmo, kakšne možnosti Imajo starši, da vplivajo na razvoj Inteligentnosti otroka do ietrtega leta starosti. V tem obdobju so pomembni predvsem štirje vidiki, na katere bi radi opozorili: - z otrokom se moramo čim več pogovarjati, pri čemer mo- ramo paziti, da otrok čim bolj razširi svoj besedni zaklad. Prav tako moramo paziti, da pridobi otrok v tem obdobju čim bolj jasne pojme o stvareh in pojavih iz svoje okolice in da se nauči sklepati. Zato mo- rajo biti starši v pogovoru z otrokom logični in jasni ter morajo uporabljati čim bolj bogato besedišče. V tem smislu naj bi se zlasti izogibali krat- kim in nedokončanim stav- kom, enozložnicam in govoru v obliki kretenj. Poleg tega naj bo vsak odgovor na otrokova vprašanja (pa tudi razlaga našega ravnanja) čim bolj točen, jasen in vzročno čim bolj utemeljen. V ilustracijo temu so izsledki raziskave, v kateri so materam štiriletnih otrok naročili, kako naj otroci urede posebne igračke. Dosti boljše rezultate so dosegli otroci, ki so jim ma- tere dale izčrpna navodila za delo, kot pa tisti, ki so jim ma- tere le pokazale ali na kratko povedale, kako naj delajo. - Otroku moramo v tem času dati čim več priložnosti za ne- posreden stik z zunanjim sve- tom, in sicer preko igračk, slik, predmetov, knjig, TV ipd. Ne- kateri otroci že od petega leta brez siljenja težijo k branju in dobro je, da jim razložimo po- men črk, številk in njihovo iz- govarjavo. - Otrok naj čim pogostje (naj- manj pa pet minut dnevno) rešuje razne besedne, slikovne ali tehnične probleme. Zlasti očetje naj bi se z otroki v tem smislu več ukvarjali. - Razvoj inteligentnosti je boljši, če so odnosi med starši in otroki demokratični in topli ter taki, da spodbujajo k dosežkom. Kaj je možno doseči z ljubečo in skrbno nego, kaže naslednji preizkus: pri trinajstih do- jenčkih v starosti med sedmim in trinajstim mesecem se je dala stopnja njihove inteli- gentnosti povečati s skrbnim ukvarjanjem v primerjavi s kontrolno skupino (kjer ni bilo take skrbi za otroka) od IQ 64 na IQ 92. Na srečo odpravi del zaostankov narava sama. Po- sebno zgodnji zaostanki v inte- ligentnosti se kaj radi iz- boljšajo sami po sebi in otrok kaj kmalu dohiti svoje vrstni- ke. Naslednjič pa o pomenu otro- kovega besednega zaklada. mag. Bojan Sinko KRVODAJALCI 9. JANUAR - Milan Šiura- berger, Mezgovci 40, Dornava; Franc Vidovič, Mezgovci 5 l/a, Dornava; Majda Slana, Polen- ci 27/a, Polenšak; Vinko Ko- kol, Dornava 87; Ivan Hentak, Gubčeva 5, Ptuj; Danica Žižek, Volkmerjeva 9, Ptuj; Slavica Veršič, Moškanjci 55, Gorišnica; Vlasta Pisanec, Po- lenci 21, Polenšak; Martina Florjanič, Strelci 9, Markovci; Lizika Simonič, Dornava l/a; Brigita Čuš, Mezgovci 54/a, Dornava; Neža Čuš, Dornava 4; Kristina Vidovič, Mezgovci 5 l/a, Dornava; Angela Golčman, Dornava 16; Dragi- ca Šilak, Pot v toplice 3, Ptuj; Dragica Arnuš, Gomilci 6, Destrnik; Vinko Simonič, Dornava 3; Andreja Graifoner, Rimska pl. 3, Ptuj; Zvonka Rozman, Hum 27, Ormož; Sonja Paternost, Mestni Vrh 17/b, Ptuj; Manin Majar, Mez- govci 57/a, Dornava; Veronika Leben, Slomi 9, Polenšak; Franc Herga, Dornava 129. 11. JANUAR - Zlatko Kralj, Desnjak 33, Ljutomer; Drago Sedmak, Kvedrova 4, Ptuj; Klavdija Satler, Cesta na Haj- dino 32, Hajdina; Majda Žemljic, Podgorci 44; Vlasta Žižek, Dornava 13 l/a; Milan Golob, Dornava 142/b; Albin Peteršič, Dornava 2/c; Vera Breznik, Lackova 8, Ptuj; Ma- rija Vidovič, Dornava 34; Dra- gica Dobič, Ul. 25. maja 3, Ptuj; Vanda Rižnar, Kraigher- jeva 26, Ptuj; Neža Misbvič, Dornava 35; Irena Jurič, Štra- felova 17, Ptuj; Jožica Širov- nik, Popovci 24, Videm pri Ptuju; Romana Jurič, Dornava 115; Slava Potrč, Prerad 48, Polenšak; Jožica Slodnjak, Mezgovci 56/a, Dornava; Si- mona Matjašič, Selška 6, Ptuj; Janez Cigula, Dornava 106; Milan Lesjak, Nova vas 111/b, Ptuj; Majda Kramberger, Krčevina pri Vurbergu, Ptuj; Dragica Perhač, Placar 14, Destrnik; Marija Kolednik, Pacinje 5/a, Dornava; Vlado Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj; Milena Čuš, Dornava 91/b; Su- zana Hentak, Dornava 119; Milica Zamuda, Zamušani 38/a, Gorišnica; Jože Sok, Dor- nava 106; Miran Zagoršek, Mezgovci 28, Dornava; Anica Tarodi, Arbajterjeva 8, Ptuj; Janez Venta, Cvetkovci 67, Podgorci; Branko Matjašič, Stojnci 51, Markovci; Ivan Malek, Jiršovci 50, Destrnik; Ivan Črešnik, Kajuhova 1, Ptuj; Vinko Gorjup, Dragonja vas 12, Cirkovce; Zdravko Ma- lek, Gomila 8, Destrnik; Dušan Dodlek, Apače 296, Lovrenc na Dravskem polju; Silvester Kiseljak, Prepelje 21; Ivan Zemljarič, Dornava 141; Jože Lisec, Trubarjeva 6, Ptuj; Nives Ovčar, Majski Vrh 29/a, Videm pri Ptuju; Peter Žnida- rič, Dupleški Vrh 16, Sp. Du- plek; Žvonko Filipič, Mali Brebrovnik 7; Roman Križnjak, Formin 39, Gorišnica; Franc Grirašič, Krčevina pri Vurbergu; Zma- go Ilovšek, Pobrežje 21, Videm pri Ptuju. Ker je v SADNEM VRTU v predpomladanskem in pom- ladanskem času najpomemb- nejše opravilo rez in obliko- vanje sadnega drevja, bomo nekaj naslednjih prispevkov posvetili rezi. Čemu sploh je potrebno obrezovanje sadnega drevja in oblikovanje drevesne krošnje? Da bi lažje razumeli, zakaj režemo in oblikujemo sadno drevo, si poglejmo, kakšno bi bilo drevo videti in kakšne bi bile od njega koristi, če nikoli ne bi bilo obrezano. Tako drevo od začetka raste z navpičnimi vejami in vsa sila rasti gre v gornji del krošnje. Spodnji del drevesne krošnje izgubi bujnost zaradi zasenečenosti od vrha, zaosta- ne v rasti in zakrni. Cvetni brsti se slabše tvorijo in s tem je slabša tudi rodovitnost. Sadje s takšnega drevesa je majhno, slabo obarvano, nima za sadno vrsto in sorto značil- nega okusa, je slabe kakovosti in nima gospodarske vrednos- ti razen za predelavo v nič kaj kakovostne sadne proizvode. Zaradi neuravnovešenega raz- merja med rastjo in rodovit- nostjo se drevo v rodnem letu toliko izčrpa, da prihodnje leto ali dve ne rodi, da si s tem počitkom zopet opomore. Nastopa izrazita izmenična rodnost. Zaradi velike višine drevesa in goste krošnje ga je težko varovati pred rastlinski- mi boleznimi in škodljivci, obiranje plodov pa je oteženo. Da bi pri sadnem drevesu dosegli proizvodne in genet- ske sposobnosti pridelovanja žlahtnega sadja že ob sajenju in nato vso njegovo živl- jenjsko dobo, režemo in vzga- jamo njegovo krošnjo, da bi pridelali čim več dobrega in zdravega sadja. Skrbno nego- vano in vzgojeno sadno drevo nam zraven koristnega sadne- ga pridelka krasi in lepša vi- dez bivalnega okolja. Čeprav je obrezovanje sad- nega drevja in oblikovanje krošenj eno izmed strokovno najzahtevnejših opravil in se ga prav zaradi tega marsikdo ne upa lotiti, se bomo v nekaj naslednjih nasvetih spoznali z osnovnimi značilnostmi, pri čemer bomo ugotovili, da je to opravilo, če se poglobimo v zakonitosti rasti in razvoja sadne rastline, eno najlepših, prijetnih in za splošno počutje najkoristnejše opravilo v sad- nem vrtu. V OKRASNEM VRTU ja- nuarja, ko se okrasnim rastli- nam, ki jih imamo v zimskem zavetišču, obdobje mirovanja že preveša v drugo polovico, posvetimo nekoliko več po- zornosti njihovemu stanju. Pogostokrat neugodno raz- merje toplote, vlage in svetlo- be v prezimovališču povzroča našim varovankam vse večjo občutljivost za rastlinske bak- terijske in glivične bolezni in škodljivce, vse več je odmiran- ja zelenih delov, bodisi listov ali mladih še nedoraščenih poganjkov okrasnih tajnic, pa tudi stanje koreninske grude je zaradi nepravilne oskrbe z vodo lahko v tem času slabo. Naj bo vreme kakršno koli, v shrambi pogosteje preglejuje- mo shranke svojega vrtičkar- skega gospodarstva in sproti odstranjujemo vsako obolelo koreniko, gomolj ali nadzem- ni del rastline. Občasno po su- hih gomoljih in korenikah po- prašimo z živim apnom v pra- hu ali rahlo poškropimo z ort- hocidom, dithanom ali antra- colom v 0,3% koncentraciji. Ob suhem in sončnem vreme- nu okna in vrata zimske rast- linske shrambe za nekaj časa odpremo in prezračimo. Gomolje in čebulice npr. ake- mon, kan, gladiol, dalij in drugih, ki so pričele obolevati, ločimo od zdravih in jih hra- nimo ločeno. Obolele zdravi- mo, zdravim pa preprečujemo morebitne okužbe. Korenike krizantem, ki jih hranimo za razmnoževanje kot potaknjence, so še vedno v hladnem kotu kletnega pros- tora v fazi zimskega mirovan- ja. Od časa do časa jih rahlo zalijemo. V zalivko dodamo toliko orthocida ali antracola, kot je predpisana koncentraci- ja za uporabo v shrambi, da bi jih do sajenja ohranili zdrave. Z ZELENJAVNEGA VRTA pospravimo por, radič, brstični ohrovt, jesenski mo- tovileč, zeleni ohrovt in dru- ge, ki smo jih kot pozne zelen- javne pridelke pustili prezimi- ti kar na prostem. Z odjugo, ko se sneg stali, ni več snežne odeje, da bi vrtnine varovala pred zračno zmrzaljo. Pozno- jesenski pridelki vrtnin so namreč skozi zimo - in to še večji del pod snežno oddejo - povsem dorastli in dozoreli, s tem pa postajajo vse manj od- porni za vplive večjih tempera- turnih sprememb na prostem in prično hitreje propadati. Konec januarja in v začetku februarja, ko zelenjave že pri- manjkuje, dajemo prednost pospravilu in porabi vsakega lista zelenjave, pridelanega na domačem vrtu. Sicer pa le za te pridelke vemo, kako so pri- delani. Zelenjavo na vrtu po- biramo, ko ni zmrzla. Pobi- ranje in priprava neodtaljene zelenjave celičje listov in gla- vic tako poškoduje, da je neu- porabna. ^ ^ ^ ■T- -T^ Čeprav je še nekoliko prez- godaj za setev vnnih semen za pridelovanje sadik v rastlinja- kih, je po biokoledarju pripo- ročljivo sejati in saditi rastli- ne, ki jih pridelujemo zaradi lista, od 24. do 26. januarja, zaradi plodov od 26. do 28. ja- nuarja, zaradi korenike 21. in 22. ter od 28. do 31. januarja ter zaradi cveta in vrtna zelišča 22., 23. in 31. januarja. Miran Glušil, ing.agr. Nagradno turisfičnovprašaiiie v tem času v Ptuju potekajo priprave na dve veliki turistični prireditvi: prva je ku- rentovanje in se bo pričelo že 10. februar- ja, druga pa je razstavaDoferore slovenskih kmetij, ki jo bodo organizirali že sedmič. Pričela se bo teden dni po veliki noči. Letos jo bodo obogatili s spremljajočimi prireditvami v šotoru, ki bo lahko sprejel med 400 in 500 gosti. V prvem letošnjem nagradnem turističnem vprašanju smo spraševali o obisku stalnih in občasnih razstav ter stalnih zbirk v pokrajin- skem muze)u. Nagrado bo prejel Dušan Pavli- nek iz Markovcev 19/a, 62281 Markovci, ki je obkrožil številko 95 tisoč. Bilo jih je 96 tisoč in se je torej najbolj približal podatku o obisku. Čestitamo! Pokrajinski muzej je 19. januarja zaprl slikar- sko razstavo Ivanke Krasna, ki je bila na ogled od 15. decembra prejšnjega leta. V katerem mu- zejskem razstavišču je bila na ogled omenjena razstava? Nagrada za pravilen odgovor so mu- zejske publikacije in družinska vstopnica za og- led muzejskih zbirk. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, 18- ŠPORT 25. JANUAR 1996- TEDNIK SLOVENSKA BISTRICA / PO NEDEUSKEM DOSEŽKU RENEJA MLEKUŠA Veselje ob Renejevem uspehu Ob gledanju nedeljskega slaloma za svetovni pokal v švicarskem Veysonnazu je marsikateremu Slovenjebi- stričanu srce bilo nekoliko hitreje. Tudi Martini in Reneju Mlekušu, staršema komaj dvajsetletnega Reneja, skromnega smučarja, člana Smučarskega kluba Branik, ki je na nedeljski tekmi z visoko startno številko 64 za- sedel drugo mesto. Skoraj kot v pravljici. Naporno je bilo tako za Reneja kot za gledalce. "Ne vem, kaj naj rečem. Presenečen sem, obe vožnji sta mi odlično uspeli Med drugim nastopom nisem imel tre- me. Ze vso sezono sem v dobri formi, vendar je nisem mogel pokazati, ker za to na prejšnjih tekmah ni bilo možnosti. Proga v Veysonnazu je bila odlično pripravljena," je povedal Rene v domačem lokalu med svojimi medaljami In pokali. Foto: Mladen Čerič Rene kmalu po svojem podvigu. Prijetno je bilo preklopiti na druge TV postaje in poslušati o uspehu dvajsetletnega smučarja iz Sloven- ske Bistrice. Naporno in zmagoslavno je bilo tudi doma v Slovenski Bistrici, kjer se je kmalu po prvi vožnji v Mlekuševem lokalu Kafe Rene na- bralo veliko število prijateljev mla- dega smučarja in njegovega očeta Ručka. V času druge vožnje je bil lokal pretesen za vse, ki so želeli spremljati drugi nastop najboljših smučarjev sveta. Med vsemi sta bila tudi starša - mama Martina in oče Ručko, ki je moral (je namreč srčni bolnik in bi mu stres lahko škodil) za pomiritev goltati table- te. Po velikem sinovem uspehu sta bila brez dvoma najsrečnejša starša na svetu. PONEDELJKOVO SLAVJE V BISTRICI Kljub temu da je bilo v ponedel- jek popoldan zoprno mrzlo vreme, se je na prostoru pred nekdanjim hotelom Planina zbralo okoli 500 Bistričanov in okoličanov, da od "blizu" vidijo svojega smučarskega junaka. Največ je bilo seveda nje- govih mlajših navijačev, ki so nosi- li celo nekaj transparentov. Poleg številnih sponzorjev, raznih šport- nih delavcev in predstavnikov S K Branik so na sprejem prišli tudi predstavniki občine, župan dr. Ivan Žagar in drugi. Kar dvakrat je bistriška godba na pihala zaigrala, ljudje so bili za- radi mraza že nekoliko nestrpni, ko je skupaj s starši iz očetovega lokala le prišel slovenjebistriški ju- nak. "Srečni, ponosni in veseli v Slovenski Bistrici pozdravljamo Reneja Mlekuša. Bistrica takšnega športnika še ni imela in prepričan sem, da je s svojo briljantno vožnjo navdušil številne ljubitelje smučanja. Športnik njegovega Rene je z BIstrIčani žalil svoj uspeh ... kova je pravi ambasador naših kra- jev," je v pozdravnem nagovoru de- jal župan dr. Žagar. Ob tej priložnosti je Rene dobil razna manjša spominska darila sponzorjev. Na koncu se je vsem zahvalil, saj si pri številnih napor- nih treningih in vožnjah ni znal prav predstavljati, da ga imajo domačini tako radi. Po občutkih so vprašali tudi starša; oče Ručko je zmogel reči samo "Fantastično, fantastično!", mama Martina pa se je samo smehljala. V pogovoru je Rene povedal, da je bil sijajne uvrstitve nadvse vesel, vendar se zaveda, da je pred njim še veliko naporov in podobnih borb, zato je skromno pripomnil, da bo super, če se bo uvrščal na dvajseto mesto. Med mladežjo, ki se je zgrinjala okoli svojega junaka, je bilo opazi- ti tudi njegovo sestrično Živano Sever, ki pridno stopa po Reneje- vih stopinjah ter se na dilcah v ka- tegoriji mlajših mladink že drzno in samozavestno spušča po smučarskih strminah. Vida Topeiovec NOGOMET / POGOVOR Z ROBERTOM HOJNIKOM, KAPETANOM ALUMINIJA Aluminij - veliko raioiaranje Nogometaši Aluminija iz Kidričevega v dveh sezonah niso uspeli preiti v višji rang tekmovanja. Prvič je bila boljša ptujska Drava, drugič pa Šentjur. V tekmovalni se- zoni 1995/96 so vseeno pričakovali boljše rezultate, kljub temu da je ekipo zapus- tilo devet igralcev, vsi, ki so prišli kot okrepitve, pa to niso bili. Na koncu se je vse še dobro iz- teklo. Primarni cilj ostaja: obsta- nek v tretjeligaški konkurenci, saj so za vse drugo preveč zaosta- R. Hojnik (desno) na pokalnem srečanju s Primorjem. Foto: Drago VVernig li. O jesenskem delu tekmovanja v tretji slovenski ligi - vzhod smo se pogovarjali s kapetanom ekipe Robertom Hojnikom. - Kako bi ocenil jesenski del prvenstva? "Ekipo je pred pričetkom tek- movanja zapustilo veliko igral- cev. V jesenskem delu smo igrali spremenljivo. Uvrstitev ni real- no, saj smo si na vseh srečanjih priigrali veliko priložnosti, a jih žal nismo realizirali. Tudi poškodbe in kartoni so raz- redčili naše vrste." - Staknil si poškodbo, tako da velik del polprvenstva nisi mo- gel pomagati ekipi. Kaj pričakuješ od nadaljevanja? "Vsekakor slabih iger iz prejšnjega dela ne bi smeli pono- viti. V petih kolih sem dosegel štiri zadetke, nato je prišla poškodba. Vprašljiv je tudi nas- top v pomladanskem delu prvenstva. Sicer pa menim, da bomo z dobrimi pripravami in bolj odgovorno igro ostali v ligi." - Star si 26 let. Sodeloval si pri dvakratnih poskusih Alu- minija, da se uvrsti v drugo slo- vensko ligo. Kakšne so tvoje ambicije? "Seveda mi ni vseeno, da ni- smo uspeli. S prejšnjo kvaliteto bi sodili v drugoligaško konku- renco, realnost pa je sedaj tretja slovenska nogometna liga. Seve- da si želim, da bi igrali čim bolje in potem vseeno poskušali na- predovati. Upam tudi na čim manj poškodb, da bi čim prej lahko pričel dosegati zadetke." Danilo Klainšelc ŠOLSKI ZVONEC oš MARKOVCI • Učenci vseh razredov pri- pravljajo projekt "Tak' so se negda ženili", za katerega bodo zbrali čira več zanimi- vosti svojih dedkov, babic ter celo prababic in praded- kov. Zbrano bodo prikazali na prireditvi ob dnevu šole, 16. februarja, v glasilu, na razstavi, zaigrali pa bodo tudi nekaj prizorov, v kate- rih bodo posnemali nek- danje poroke. Gostje bodo nato deležni še začetka gos- tiivanja v jedilnici. Tako želijo v Markovcih ohraniti izročilo svojih prednikov. OŠ DR. LJUDEVITA PIVKA # Učenci višjih razredov so preživeli šport- ni dan na Arehu. Nekateri so se sankali, drugi so šli na pohod, vsi pa uživali na svežem zraku ob prekra- snem vremenu. Pripravila MZ VOLICINA Telovadttka bo! Potem ko je že lani vse kazalo, da se bo krajanom Vuličine v Sloven- skih goricah odvalil od srca težak kamen in da bodo končno dobili toliko potrebno telovadnico, se je spet zataknilo. Tokrat zato, ker krajani terjajo nekoliko večjo športno dvorano, ki pač ne bo v okviru veljavnih normativov, po katerih ministrstvo za šolstvo in šport fi- nancira polovico vrednosti naložbe. Krajani so z namero seznanili najodgovornejše ljudi z ministrst- va, svoje pa so povedali tudi občinarjem v Lenartu, s katerimi so se že večkat sestali. Dokončna usoda še ni znana, več kot na dlani pa je spoznanje, da bo v Voličini treba poiskati skupno rešitev, ki bo zadovoljila ene in druge. Kraja- ni imajo bojda v rokavu še enega od adutov, ki ga bodo v kratkem potegnili na plan. In ga predstavili tudi javnosti. Za zdaj je torej v Voličini, kjer telovadnico potrebujejo bolj kot lačni kruha, jasno le to, da se pri- prave na začetek zidave nadaljuje- jo. Lani so iz občinskega pro- računa namenili za začeta dela in idejne projekte 12 milijonov tolar- jev, letos pa naj bi zabrneli gradbe- ni stroji. Naložba je ocenjena na 80 milijonov tolarjev, če pa bodo zi- dali izven veljavnih normativov, pa nekaj milijonov več. Polovico denarja morajo zagotoviti v občini, torej v proračunu, in to 40 milijo- nov, preostanek pa bo primaknilo ministrstvo za šolstvo. Vse, kar bo zraslo mimo veljavnih standardov, bo bremenilo proračun in krajane Voličine, ki to vedo in ki bi radi večji zalogaj zato, ker pač mislijo nekoliko vnaprej. Prejšnji teden so se o vsem tem (in najbrž še o čem drugem, tudi o skritem adutu v rokavu krajanov) nameravali pogovarjati s predstav- niki ministrstva za šolstvo, ki naj bi obiskah Lenart. Vendar iz tega ni bilo nič, saj je napovedani obisk odpadel. Za zdaj! Poleg telovadnice v Voličini, ki je prednostna naloga na področju urejanja osnovnošolskih prostorov v lenarški občini, imajo pri Lenar- tu na vesti še ureditev dodatnih učilnic v Cerkvenjaku. Letos naj bi stekla pripavljalna dela, pri- hodnje leto pa zidava. Toda počakajmo še malo, pravijo pozna- valci lenarških razmer in dodajajo, da sta obe naložbi prepotrebni. Razlogov za čakanja torej ni! Mar|an Toš LENART / PROGLASITEV NAJBOUSEGA Najboljši Jože Čeh Jutri ob 19. uri bodo v gostišču Anton v Cerkvenjaku urad- no proglasili najboljšega športnika lenarške občine za leto 1995. Med posamezniki so za športnika leta izbrali mladega at- leta Jožeta Čeha iz atletskega kluba Lenart. Med klubi pa so se lansko leto še posebej izkazali članice ženskega odboj- karskega kluba Benedikt, člani Atletskega kluba Lenart, saj so njegovi člani dosegali solidne rezultate, in tekmoval- na ekipa ribiške družine Pesnica. MS Petekinst. deikiGorišnue najuspešnejši JUDO v okviru mednarodnega semi- narja Judo zveze Slovenije, ki je po- tekal v Ljubljani od 16. do 19. janu- arja, so razglasili najboljše ekipe in posameznike v judu za leto 1995. V ekipnem seštevku je pri članih zmagala ekipa IMPOLA iz Sloven- ske Bistrice, pri mladincih IVO REVA iz Celja, pri starejših dečkih pa ekipa JK GORIŠNICA. V konku- renci ženskih ekip je bila najboljša ekipa BEŽIGRADA iz Ljubljane. V konkurenci posameznikov je v članski konkurenci zmagal Damijan Petek iz JK Gorišnica, najboljši mla- dinec Petelinšek iz Iva Reye iz Cel- ja, najboljši kadet Vid Skrbiš iz Im- pola in starejši deček Branko Holer iz Celja. Najboljša članica je postala Nuša Lampe iz Golovca Ljubljana, mladinka Lucija Ramšak iz Slovenj Gradca, najboljša kadetinja in dekli- ca pa Janja Lamput in Petra Nereks iz JK Bežigrad Ljubljana. V okviru štiridnevnega seminarja, ki so se ga udeležili domači stro- kovnjaki in gosti iz svetovne in ev- ropske judo federacije, je bil sprejem vodstva JZ Slovenije in gostov iz tu- jine pri predsedniku vlade Janezu Drnovšku in Janezu Kocijančiču, predsedniku Olimpijskega komiteja Slovenije. Podpisali so pogodbo o or- ganizaciji mladinskega evropskega prvenstva v judu v Ljubljani v letu 1997, ustanovili so slovenski judo sklad in predstavili prvo številko mesečnika SLOVENSKI JUDO. Predstavljen je bil tudi slovenski projekt Judo v vse osnovne in srednje šole do leta 2000. BOKS Zlati grb Bistrice Corazdu Jamarju] Boksarski klub Slovenska Bistrica je organiziral boksar- sko tekmovai\je za zlati grb Slovenske Bistrice, ki je bilo tokrat mednarodno. Nastopilo je 13 parov. Gledalci so bili zadovoljni z nastopi domačih tekmovalcev. Tudi ptujski boksarji iz obeh klubov so dobro opravili svojo delo. Od treh kandidatov za nastop na EP, ki bo 28. marca na Danskem, je še največ poka- zal Dejan Zavec, kljub temu da je izgubil srečanje. Ceder in Brinec pa sta razočarala. Brin- ca je ugnal mladi Kristjan Vo- grinec iz BK Ptuj. Rezultati ptujskih boksarjev: Primož Žerak (Teh center Ptuj) - Dušan Rakuš (BK Ptuj) 2:0, Gorazd Jamar (Slovenska Bistrica) - Dejan Zavec (Teh Center Ptuj) 2:0, Robert Holc (BK Ptuj) - Alen Stanišič (Cel- je) 2:0, Božo Novkovič (ORA Maribor) - Denis Žugelj (BK Ptuj) 2:0, Kristijan Vogrinec (BK Ptuj - Tomaž Brinec (Alba Novo Mesto) 2:0. Zlati grb Slovenske Bistrice je dobil Gorazd Jamar (Sloven- ska Bistrica), najboljši domači boksar je bil Vinko Brumec (Slovenska Bistrica), najboljši tuji Thomas Hergsteberger (Gradec, Avstrija), najbolje tehnično podkovan Robert Holc (BK Ptuj) in najbolj bor- ben Dejan Zavec (Teh center Ptuj). D.K. TEDNIK -25. JANUAR 1996 ŠPORT - 19 ŠPORTNE NOVICE NAMIZNI TENIS # Zmaga ptujskih kadetinj V športni dvorani Mladika Ptuj je 20. in 21. januarja potekalo finale ekipnega državnega prvenstva za kadetinje. Udeležilo se ga je osem ekip. Drugo leto zapored so postale ekipne kadetske državne prvakinje domačinke, ki so igrale v sestavi: Martina Safran, Špela Lukner, Nina Selinšek in Barbara Knez. Končni vrsmi red dvodnevnega tekmovanja: 1. NTK Petovia Ptuj; 2. NTK Šampionka Vrtojba; 3. NTK PPK Rakek; 4. NTK Arrigo- ni Izola; 5. NTK Križe; 6. NTK Ilirija - Meditrade Ljubljana; 7. NTK Logatec; 8. NTK Era-Tem- po Velenje. NOGOMET • NK Ma- ribor v Ptuju V soboto, 27. januarja, ob 15. uri bo v Ptuju na stadionu NK Drava prijateljsko srečanje med domačo Dravo in prvoligašem Mariborom Branikom. Srečanje sodi v ciklus pripravljalnih tekem Drave. To bo njihova prva predstavitev v pripra- vah na spomladanski del tekmo- vanja. KOŠARKA # Ptu) v končnici Ptujski košarkarji so uspešno končali prvi del tekmovanja v državni D ligi, skupina sever. Z enim porazom so zasedli prvo mes- to in se uvrsuli v končnico, kjer bo igralo osem ekip - prve štiri iz obeh skupin. V C ligo se direktno uvrsti- ta prvi dve ekipi, tretje- in četrto- uvrščena pa igrata kvalifikacije. Prvo tekmo bodo Ptujčani igrali doma v soboto, 27. januarja, ob 19. uri (tudi vse naslednje tekme doma bodo ob tej uri). Razpored tekem Ptujčanov: II. kolo, 10.2.: Toplice - Ptuj; III. kolo, 17.2.: Ptuj - Gorenja vas; IV. kolo, 24.2.: Žalec - Ptuj; V. kolo, 2.3.: Vipava - Ptuj; VI. kolo, 9.3.: Ptuj - Toplice; VII. kolo, 16.3.: Go- renja vas - Ptuj; VIII. kolo, 23.3.: Ptuj - Žalec. KEGLJANJE • Ptujčani odlični v kvalifikacijah Kvalifikacij za nastop na držav- nem članskem kegljaškem prvenst- vu se je letos udeležilo rekordnih 12 članov kegljaškega kluba Drava Ptuj, od tega štiri ženske. V prvem kolu je odlično nastopil Janez Čuš, ki je z 841 podrtimi keglji zasedel 3. mesto. Z 825 podrtimi keglji je odlično 6. mesto zasedel Alojz Šeruga, Miran Haladeja pa z 813 keglji 12. mesto. Ti trije so se uvr- stili tudi v 2. krog kvalifikacij, a se jim ni uspelo uvrstiti v finale državnega prvenstva. Pohvaliti vel- ja tudi vse štiri članice, ki so svoj ognjeni krst v tako močni konku- renci opravile več kot zadovoljivo. Naj še zapišemo, da so člani KK Drava Ptuj v jesenskem delu tek- movanja v 3. državni ligi pristali na 2. mestu. S 3. februarjem se pričenja spomladanski del tekmo- vanja. S.R. ODBOJKA # Marsel - Cimos II 3:0 (15:7, 15:11, 15:9) Pričakovali smo, da bodo igralke Marsela v srečanju z odbojkarica- mi iz Kopra imele težjo nalogo. Gostje so le v drugem nizu zaigrale zbrano in požrtvovalno in vodile s 8:3, toda gostiteljice niso dovolile presenečenja. Ponovno so potrdile, da so upravičeno na vrhu razpre- delnice. Za ekipo so nastopile: Vindiševa, Zenunovičeva, sestri Emeršič, Klajdaričeva, Godčeva, Intiharje- va, Gojkoškova, Habjaničeva in Merhardova. anc SKL • SLŠ Maribor - Gimnazija Ptuj 21:45 (11:23) V četrtek so v Ptuju igralci srednješolske košarkarske lige odi- grali četrto tekmo, kjer sta se po- merili ekipi Srednje lesarske šole iz Maribora in Gimnazije Ptuj. Ptuj- ski gimnazijci so povedli že takoj na začetku in se ves čas trudili, da so obdržali vodstvo. Vzdušje v dvo- rani srednješolskega centra je bilo zelo prijetno, za kar so poskrbele ptujske navijačke ter okrog 60 na- vijačev ptujske gimnazije. Za gimnazijo so igrali: F. Majal (17), A. Jagarinec (11), M. Frangež (5), P. ladič (4), M. Cenu-ih (4), Ž. Golob (2), M. Mikša (2), S. Gojčič, B. Medved, B. Ferk. A. Orlač ROKOMET / POGOVOR S TRENERJEM ORMOŽA VLADOM HEBARJEM Obdržati šesta mesta Pričenja se spomladanski del prvenstva v drugi roko- metni ligi vzhod in s tem tudi neizprosna tekma za prvih šest mest, ki vodijo v enotno drugo ligo. Ormožani so prezimili prav na šestem mestu in v nadal- jevanju prvenstva ga bo tre- ba nekako obdržati. Trener Vlado Hebar o prvi polovi- ci prvenstva razmišlja takole: "Čeprav smo dosegli šesto mesto, s tem nikakor ne smemo biti zado- voljni. V začetku prvenstva smo načrtovali tri točke več, kot smo jih uspeli osvojiti. Nismo pričakovali neuspeha prod Krogu in Veliki Ne- delji. Poraz z Lisco iz Sevnice je bil upravičen, saj so v igri dokazali, da so boljši. Na nobeni tekmi - tudi pro- ti kvalitetnejšim ekipam - nismo bili v izrazito podrejenem položaju, izgu- bili smo šele v končnici. Največji problem naše ekipe je, da imamo malo zares kvalitetnih igralcev in ne- katerih pozicij nimamo primerno za- sedenih. Glavno breme prvenstva je v glavnem nosilo sedem igralcev, saj primernih zamenjav enostavno ni bilo. Težave so se pokazale še pose- bej, ko so nasprotniki tesno pokrili našega najboljšega igralca Alena Potočnjaka. Nekatere tekme so fant- je brez njega odigrali dobro, druge pa nepričakovano slabo. Res pa je, da igralci še ne dajejo maksimuma, pri vseh še slutim "rezervo" in od njih lahko pričakujemo več. Na igro in pripravljenost je vplival tudi začetek študijskih obveznosti dveh igralcev in neugodni turnusi dela. Študenti so med prvenstvom trenirali manj kot med pripravami v avgustu in septembru." TEDNIK: V zimskem premoru je prišlo tudi do kadrovskih spre- memb. Kako ste zadovoljni z novi- mi igralci? "Zelo kvalitetnih igralcev si v naših razmerah ne moremo pri- voščiti. Okrepili smo se s tremi igral- ci in ti so že na prvih tekmah pokaza- li, da z njimi lahko računam. Z vse- mi tremi sem zelo zadovoljen. V Ormožu ponovno igrata Franc in Matej Šandor. Oba sta zelo borbena v obrambi, s čimer smo ta segment igre zelo popravili. Poleg tega lahko prispevata svoj delež tudi v napadu. Iz ptujske Drave pa je prišel kot za- menjava za Nena Potočnjaka mladi vratar Goran Štumberger." TEDNIK: Prehod Nena Potočnjaka k Dravi je torej do- končen? "Da. Ta menjava je najboljša rešitev za vse udeležene. Glede na za- pise v Tedniku bi rad poudaril, da Neno v Ormožu ni bilo odveč. Ekipo je zapustil sredi jesenskega dela tek- movanja in prav tako tudi ekipo ka- detov, ki jih je treniral. Lahko razu- mem njegove razloge za odhod, ven- dar sem že po prvih pripravljalnih tekmah presodil, da njegova trenut- na pripravljenost ne zadovoljuje mojih kriterijev, predvsem glede igre v obrambi. Menil sem, da je nje- gova možnost predvsem v trener- skem delu z mladimi. Preden je odšel, sem mu ponudil tudi mesto pomočnika trenerja. Želim mu veli- ko uspeha." TEDNIK: Poleg uspešne članske ekipe so vse boljše tudi mlajše se- lekcije ... "V dveh letih, odkar imamo v Ormožu telovadnico, smo vzpostavi- li dobro organizirano delo z vsemi selekcijami. Treniramo in tekmuje- mo v vseh kategorijah, ki jih razpisu- je rokometna zveza Slovenije. Treba je pohvaliti osnovnošolce, predvsem dečke, ki v svoji kategoriji zasedajo prva mesta. Udeležili smo se tudi turnirja v minirokometu v Celju in z ekipami letnikov 84 in 85 osvojili prvo in dve drugi mesti. Letos smo oblikovali ekipo mlajših deklic, iz katere bo morda nekoč zrastel tudi ženski rokometni klub. Upamo, da bo iz dobrega dela z mladimi zrasel širok fond dobrih domačih igralcev." TEDNIK: Cilji članske ekipe os- tajajo seveda isti kot ob začetku prvenstva? "Da, to je uvrstitev v enotno drugo ligo. To nikakor ne bo lahko, saj se bodo za to šesto mesto borili tudi ro- kometaši Velike Nedelje, Poleta, Dola iz Hrastnika in Celja. V nadal- jevanju prvenstva igramo šest tekem doma, pet pa v gosteh. Upam, da bomo z dobro igro složno uresničiU naš cilj." vk ROKOMET POMURKA BAKOVCI PREPRIČLJIVI Zadnji konec tedna pred pričet- kom tekmovanja v drugi slovenski rokometni so igralci Drave odigrali močne prijateljske tekme proti hrvatskemu prvoligašu Zrinskemu in drugoligašu Ormožu, v soboto pa pripravili še rokometni turnir, na katerem so sodelovali Varteks Tivar iz Varaždina, Pomurka Bakovci in domača Drava. Največ razloga za zadovoljstvo imajo igralci Pomurke Bakovci, ki so z lahkoto premagali oba nasprotni- ka. Gostje iz Varaždina so razočarali, zlasti proti Pomurki Bakovci so bili povsem izgubljeni. Drava bi lahko pokazala več. Tele- sno je ekipa zelo dobro pripravljena, le odnos do igre je slab, skorajda ka- tastrofalen. Rezultad: Drava - Varteks Tivar 22:25 (12:12), Varteks Tivar - Po- murka Bakovci 16:26 (8:14), Drava - Pomurka Bakovci 21:25 (10:17). Drava: Mlakar, Valenko, Belič, Ber- lič, Pšajd, Kramberger, Osterc, Belšak, Potočnjak, Kmjadovič, Kozel, Katar, Margušič, Zajšek, Vrtarič in Čerček. D.K. V SOBOTO VODILNE RADEČE V soboto se bo začel drugi del prvenstva v vzhodni skupini druge državne moške rokometne lige, ki prinaša kar dve pomembni tekmi. V Ptuju se bo četrta Drava pomerila z vodilnimi Radečami, v Murski So- boti pa drugouvrščena Pomurka iz Bakovcev s tretjeuvrščeno Lisco iz Sevnice. Ormož se bo doma pomeril s Krogom, Velika Nedelja pa v Celju z drugo ekipo Pivovarne Laško. Tekme bodo začeli ob 19. uri. Radeče imajo po prvem delu tri točke prednosti pred Pomurko in Lisco, ki imata točko več od Drave in dve od druge ekipe Gorenja iz Ve- lenja. Teh pet ekip ima največ možnosti za uvrstitev v bodočo enot- no drugo ligo in za končnico prvenstva za napredovanje v prvo ligo. Razen Kroga, ki je močno zaos- tal, so v "igri" za šest mest in uvrsti- tev v drugo ligo še prav vse druge ekipe. Tako bo drugi del prvenstva še kako zanimiv tako pri vrhu kot pri dnu. i.k. DRAVA - ZRINSKI 30:20 (14:7) Drava: Kramberger 2, Osterc 4, Čerček, Belšak, Vrtarič 3, Potočnjak 2, Pisar 7, Hmjadovič 6, Margušič, Va- lenko, Berlič, Z. Belič, D. Belič in Mla- kar. Rokometaši ptujske Drave so okrepljeni z Mirom Vrtaričem in Nenadom Potočnjakom doma zas- luženo premagali šestouvrščeno eki- po 1. hrvatske lige iz Čakovca. Gostje so bili nekoliko boljši samo na začetku srečanja, ko so povedli s 5:2, nato pa so dobro zaigrali rokometaši ptujske Drave, predvsem v obrambi. Domači trener je dal priložnost prav vsem igralcem. D.K. DRAVA ■ ORMOŽ 23:21 (11:8) Drava: Mlakar, Berlič, Belič, Valen- ko, Pšajd 3, Kramberger 4, Osterc, Čerček, Hmjadovič 2, Belšak 1, Vrtarič 2, N. Potočnjak 3, Kotar 2, Margušič 6. Ormož: Štumberger, Šulek, M. Šan- dor 1. A. Potočnjak 4, Fridrih 2, Miličič 1, Praprotnik 3, Rajh 4, Kirič 2, F. Šandor 3, Javemik 1 in Grabovac. Domači so, nekoliko oslabljeni za- radi bolezni in poškodb, zaigrali ve- liko slabše kot proti Zrinskemu iz Čakovca. Gostje iz Ormoža so vodili polovico prvega polčasa, potem pa naredili preveč napak in domači so izkoristili svoje priložnosti ter po- vedli z tremi zadetki prednosti. V drugem polčasu je igabila ena- kovredna vse do devet minut pred koncem. Nato pa so domači zopet zaigrali malo hitreje in učinkovito ter zasluženo zmagali. Oba trenerja bosta morala še veli- ko delati, da bosta odpravila napake, ki so predvsem tehnične (sprejem žoge, vodenje itd). D.K. PTUJ / NOV ŠPORTNI OBJEKT Stadion ob SSC Kaže, da bo Srednješolski center Ptuj končno le pričel graditi špormi stadion, ki ga dijaki nujno potrebu- jejo za izvedbo rednega pouka. Športni stadion bo zrasel tam, kje di- jaki ob lepem vremenu telovadijo že sedaj, torej na travniku ob šolski stavbi. Stadion bo namenjen predvsem at- letiki. Zgradili bodo štiristezno 200- metrsko aUetsko stezo, ki jo namera- vajo prekriti z umetno maso, skaka- lišči za skok v višino in v daljavo, su- vališče za suvanje krogle, sredi steze pa bo tudi prostor za dve košarkarski igrišči. Ker na Ptuju v celoti pri- manjkuje športoih objektov, pričakujejo, da bo tudi ptujska šport- na javnost gradnjo novega objekta podprla. Delo bodo ob srednješol- skem centru pričeli takoj, ko bo dopuščalo vreme, dokončati pa ga namravajo do konca maja. Denar za gradbena dela, to je 18 milijonov tolarjev, je že skoraj v celo- ti zagotovljen, do zaključka pa bo in- vesucija po prvih ocenah mnogo večja in bo zahtevala blizu 100 mili- jonov tolarjev. Večino denarja bo prispevalo ministrstvo za šolstvo in šport, izboljšavi špormih objektov v SŠC pa je namenjena tudi vsa najem- nina, ki jo center pridobi z oddajan- jem dvorane organizatorjem raznih prireditev. To sicer ni vedno naj- boljša poslovna poteza, saj se ob današnji poslovni morali ne morejo zanesu na najemnike. Tako v centru ravno te dni nestrpno pričakujejo, da jim bodo najem dvorane plačali or- ganizatorji velike prireditve za izbor miss Slovenije, ki je bUa že 30. sep- tembra. MZ MMI NOGOMET L liga MNZ Ptuj Razpored tekem 8. kroga - športna dvorana Center v Ptu- ju: sobota, 4. februarja: 9.00 Bi- stro Špic - Gumanno, 9.55 Kro- na Zagi - Sara, 10.50 Gostišče pri Tonetu - Slonček a.l. Kac, 11.45 Majolka - Butik Ivana, 12.40 Tomaž - Vitomarci Petlja. 2. liga MNZ Ptuj Rezultati tekem 5. kroga: Za- vod 93 - Podlehnik 3:7, Cirku- lane - Gastro Žetale 3:0 b.b., DAB Team - Juršinci 5:2, Bi- stro Milena - Copy Canon Am- biente5:6. l.DABTEAM...................5 4 Q 1 26:15 12 2. PODLEHNIK................4 3 O 1 17:11 9 3.C0PYCAN0NAM........5 3 O 2 18:10 9 4. ZAVOD 93...................5 2 1 2 16:15 7 5. BISTRO MILENA..........4 2 O 2 17:18 6 6. GASTRO ŽETALE.........5 2 O 3 10:16 6 7.JURŠINCI.....................5 1 1 3 13:13 4 8.CIRKULANE.................5 1 O 4 13:23 3 Razpored tekem 8. kroga - športna dvorana Mladika v Ptuju: nedelja, 28. januarja: 17.10 Podlehnik - Copy Canon Ambiente, 18.05 Juršinci - Bi- stro Milena, 19.00 Gastro Žeta- le - DAB Team, 19.55 Zavod 93 - Cirkulane, 20.50 Podlehnik - Bistro Milena (4. krog). B.L. STREISTVO I DRŽAVNA LIGA • Ptuj - Olimpija 1670 :1686 Derbi sedmega kroga prve državne lige in nasploh derbi lige z zračno standardno pištolo med Ptujem in ljubljansko Olimpijo je pripadell strelcem Olimpije, ki so zmagali s 16 krogi razlike. Posamezno je bil zma- govalec Ljubljančan Robert Krajnc s 568 krogi pred Ptujčanom Jane- zom Štuhcem s 565 krogi. Ludvik Pšajd ml. je nastreljal 558 krogov in Majda Raušl 547 krogov. Štuhec in Pšajd nastreljata včasih več krogov, Raušlova pa je nastreljala enega naj- boljših rezultatov. Na klopi je bil najboljši mladinec Sašo Porok, tega pa vodstvo SD Ptuj ne bi smelo do- voliti. Ptujski strelci so do sedaj v treh tekmah z Olimpijo dvakrat zmagali in bili enkrat poraženi, tako da je to- krat Olimpija izenačila. S. Ivanevic REGIJSKA LIGA • Ptuj - Stav- bar Maribor 1392 : 1530 V Ptuju je bila tekma tretjega kro- ga regijske lige z zračno serijsko puško med mlajšimi mladinci Ptuja in člani Stavbarja Maribor. Gostje so zmagali. Posamezno je slavil zmago Denis Bohinc 536 pred Mitjem Voduškom 511, oba iz Maribora, tretji je bil Robert Šimenko 493 iz Pmja. S. Ivanovic SLOVENJEGORIŠKA LIGA • 5. krog V soboto, 20. januarja, so v Juršin- cah izvedli 5. krog slovenjegoriške lige. Rezultati - posamezno: 1. Alen- ka Peteršič, SD Dornava, 169 kr.; 2. Alojz Raušl, SD Gomila-Juršinci, 158 kr., 3. Bogdan Zelenko, SD Dor- nava, 158 kr.; ekipno: 1. SD Dorna- va 617 kr.; 2. SD Željka Juršinci 573 kr., 3. SD Trnovska vas 560 kr. Po petih kolih vodi med posamezniki Bogdan Zelenko - Dornava, 79 kr., 2. Ivan Reberc - Željka Juršinci, 761 kr., 3. Mirko Moleh - Željka Juršinci 760 kr. Ekipno po petih kolih vodi SD Željka Juršinci - 2923 kr., 2. SD Dornava - 2911 kr., 3. SD Gomila Juršinci - 2744 kr. D.P. OBČINSKA LIGA PTUJ • 6. krog Strelci s serijsko zračno puško so v 6. krogu občinske lige dosegli tele re- zultate: ekipno: 1. MIP - 638 krogov (skupno 3818 krogov), 2. Petovia Avto - 602 kroga (skupno 3546), 3. Železničar - 537 krogov (skupno 3358), 4. Opekar - 523 krogov (skup- no 2878 krogov. Posamezno: 1. Ludvik Pšajd ml. - 168 krogov; 2. Boštjan Simonič - 164 krogov; 3. Zvonko Mlakar - 162 krogov; 4. Da- nilo Janžekovič -159 krogov; 5. Mar- jan Grd - 157 krogov; skupno: 1. Ludvik Pšajd ml. - 1008 krogov; 2. Danilo Janžekovič - 964 krogov; 3. Zvonko Mlakar - 936 krogov; 4. Zvonko Hajduk - 925 krogov; 5. Boštjan Simonič - 903 kroge; 5. Si- mon Simonič - 903 kroge. A.M. PORTOROŽ / PROGLASILI NAJBOUŠE V LETALSTVU Pliberšekin Horvat med naiboljšimi Ptujski motorni pilot Tomaž Pliberšek, član AK Ptuj, je pro- glašen za drugega najboljšega mo- tornega pilota Slovenije, član Zmajarskega kluba Lastovka Vla- do Horvat pa za tretjega naj- boljšega zmajarja. Tomaž Pliberšek si je priznan- je prislužil z vrsto lanskoletnih uspehov. Najvidnejši so: drugo mesto na državnem prvenstvu v natančnem letenju, prav tako dru- go mesto na evropskem prvenstvu v pristajanju, tretje na državnem tekmovanju v reliju, prvo na tek- movanju za pokal Alpe Adria in prvo na tekmovanju za Ivekov po- kal. Vlado Horvat je osvojil tretje mesto na državnem prvenstvu med motornimi zmajarji. Letalska zveza Slovenije je pro- glasila svoje najboljše špormike v soboto v Portorožu. Zmagali so Celjan Leon Bauer med motorni- mi piloti, Boštjan Pristavec iz Lesc med jadralci, v akrobatskem letenju Jože Černič, v zmajarstvu Ivan Brovč, pri padalcih Bogdan Jug med člani, Irena Avbelj med članicami in Tadej Pristavec med mladinci, pri modelarjih Damjan Korpič, med raketarji Drago Pere in v plasičnem maketarsrvu Mitja Maruško. M. Zupanič TEDNIK -25 JANUAR 1996 ZA KRATEK CAS-21 Info - glasbene novice! Info - lcvix Ali veste, katera skupina je na sliki? Izrežite glasovnico, vpišite odgo- vor, in če vam bo sreča naklonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ptuj podarili zgoščenko - CD. Da je bil pred štirinajstimi dnevi na sliki marjan Smode, je med drugimi ugotovil Dušan Pavlinek, Markovci 19 a, Markovci. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Uredništvo Tednika, Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95. Rok: četrtek, 1. februarja. Točne definicije popularne glasbe ni, saj je to tista, ki jo posluša največ ljudi in je na neki način najbolj ko- mercialna. Področje, ki ima posebno mesto med glasbenimi stili, je gotovo coun- try. Nekaj boljših pesmi so pripravili: TIM McGRAW - Can't be Really Gone, LORI MORGAN - Back in your Arms, ALABAMA - In Pictu- res, MARY CHAPIN CARPEN- TER - Grow Old with me, FAITH HILL - It Matters to me. PETER GABRIEL je bil nekoč vokalist zasedbe Genesis. Njegova nova spremljevalna skupina WORLDBEATERS je odigrala pe- sem PARTVMAN, ki jo je napisal in odigral gospod GABRIEL. (***) Britanska kontraverzna pevka TORIAMOS je znana predvsem po svojih realnih baladah. Prijeten zvok klavirja in dober glas pevke TORI AMOS najavljata skladbo CAUGHT A LITE SNEEZE. (***) Švedski duo ROXETTE je ob koncu lanskega leta izdal kompiiacij- ski album Don't Bore us ... Get the Chorus, na katerem je ob štirih novih skladbah tudi kopica starih hitov, kot so: The Look, It must have been Love, Listen to your Heart, Joyride, Crash! Boom! Bang!... ROXETTE pa z omenjenega albuma ponujata nov ritmični ročk komad JUNE AF- TERNOON. (***) Ameriška predstavnica novega ročk vala MELISSA ETHERIDGE se še drži nekaterih ročk lestvic s skladbo Your Little Secret. MELIS- SA pa dokazuje, daje dobra rockeri- ca, v dinamični skladbi I WANT TO COME OVER. (***) CHER postaja z leti vse boljša pev- ka, kar dokazuje z albumom lt's a Man's World. CHER je pred kratkim pelo pesem Walking in Memphis, se- daj pa ji dodaja odlično pesem ONE BYONE. (^**) Nemško plesno sceno je razveseli- la nova zvezda LA VERONA. Pod producentstvom skupine Fun Facto- ry lepa LA VERONA poje pesem z lahkim besedilom in naslovom LOVE OF MY LIFE. (**¥*) 16-letna BRANDY se je lani poročila s producentom in pevcevm R. Kellyjem. Whitney Houston je za film Waiting to Exhale odpela nas- lovno pesem Exhale, mlada BRAN- DY pa je za filmski album - sound- -1 track posnela povprečno hitrejšo soul pesem SITTIN'UP IN MY ROOM. (***) Novo odkritje producenta Babyfa- cea je soul pevec SRAWN STOCK- MAN, ki ga kritiki že odlično ocenju- jejo z odlično soul skladbo VISION OF A SUNSET; delno jo spremlja kar cel orkester. (**^) JANET JACKSON vse bolj kon- kurira svojemu plastičnemu bratu Michaelu, ki ima resne težave z zdravjem. JANET je v ZDA še na 13. mestu s skladbo Runaway, .sledi pa ji bleda soul balada TWENTY FOR- PLAY brez pravega ritma in jo boste le s težka poslušali 24. krat! (***) Pop zvezda MADONNA je na kompilacijski album balad z naslov- om Something to Remember uvrstila tudi naslednje balade: Tli Remem- ber, Take a Bow, Crazy for you, This used to be my Playground, Live to Teli, Rain ... Orginalno verzijo pesmi Oh Father je MADONNA izdala že na albumu Like a Prayer. MADON- NA pa je pod producentstvom Pa- tricka Leonarda ponovno posnela lepo balado OH FATHER. (*9NB|e) Neodvisne založbe skrbijo za izda- je nekomercialne in novovalovsko usmerjene glasbe. Nove odlične ne- odvisne izdaje so: Kelly's Heroes - BLACK GRAPE, Sleeping in - MANSVVEAR, Intencion - DRUG- STORE, Sunny - MORRlSSEY, Man in Black - FRANK BLACK, Not so Manic now - DUBSTAR, Re- lesed the Plessure - LEFTFIELD, Sandstorm - ČAST, Have Lost it EP - TEENAGE FUN CLUB, Little Bri- tan - DREADZONE.... David Breznik POPULARNIH 10 Uesus to a Child - * GEORGE MICHAEL 2. Earth Song - MICHAEL JACKSON S.FreeasaBird-THE BEATLES 4. Missing - EVERmiNG BUTTHEGIRL S.lfsohso Ouiet-BJORK 6. Golden Eye - TINA TURNER 7. One Sweet Day - MARIAH CAREY&BOYZIIMEN 8. BeautifulLife-ACEOF BASE 9. Exhale-WHITNEY HOUS- TON 10. WonderwaH-OASIS Mladi dopisniki BELA PRAVLJICA Prav vsako jutro med tednom je do moje postelje prišla babica in me s toplo roko potrepljala po rami. Ve- dela sem, da je čas za šolo. To jutro pa ni bilo takšno kot vsa doslej. Imela sem nemirne sanje in vso noč nisem prav zatisnila očesa. Proti jutru pa je do mene v toplo posteljo prišumela ledena