Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2013/203 ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta L6-2178 Naslov projekta Pravni terminološki slovar (nadaljevanje) Vodja projekta 4617 Marko Snoj Tip projekta L Aplikativni projekt Obseg raziskovalnih ur 5973 Cenovni razred A Trajanje projekta 05.2009 - 04.2012 Nosilna raziskovalna organizacija 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 6 HUMANISTIKA 6.05 Jezikoslovje 6.05.02 Teoretično in uporabno jezikoslovje Družbenoekonomski cilj 10 Kultura, rekreacija, religija in sredstva javnega . obveščanja 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 6.02 -Veda 6 Humanistične vede - Področje 6.02 Jeziki in književnost B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek raziskovalnega projekta2 SLO Raziskovalni projekt je nadaljevanje raziskovalnega projekta Slovenska pravna terminologija in izdelava razlagalnega in normativnega slovarja pravnega izrazja, v katerem so bili postavljeni temelji raziskovanja in urejanja sodobne slovenske pravne terminologije. Med izvajanjem projekta se je potrdila potreba po terminološkem slovarju, ki bo uredil slovensko pravno terminologijo. Ta je trenutna zbrana le v Pravnem terminološkem slovarju (Gradivo do 1991), ki je glede na aktualne družbeno-politične okoliščine zastarel. Pravni terminološki slovar, ki nastaja v okviru raziskovalnega projekta, bo sodoben terminološki slovar, pri katerem sodelujejo štirje terminografi in več kot štirideset področnih strokovnjakov, kar mu zagotavlja visoko stopnjo verodostojnosti. Prispeval bo k jasni in nedvoumni obvestilnosti slovenske pravne terminologije, ki je v kontekstu prava izjemno pomembna. Raziskovalni projekt je obsegal naslednje delovne faze: • izbira pravnih strokovnjakov, ki so s terminografi intenzivno sodelovali v vseh fazah projekta; • določitev pravnih področij (civilno pravo, delovno in socialno pravo, kazensko pravo, mednarodno pravo, pravna teorija, pravna zgodovina, pravo EU, upravno pravo, ustavno pravo, kanonsko pravo, politična ekonomija) in podpodročij (npr. znotraj civilnega prava obligacijsko pravo, družinsko pravo, dedno pravo, stvarno pravo); • luščenje in preverjanje terminologije iz pravno relevantne literature za posamezno področje in podpodročje; • oblikovanje in sprotno dopolnjevanje področnih geslovnikov; • redakcija. Raziskovanje je temeljilo na uporabi dveh računalniških programov: • korpusnega orodja WordSmith Tools za luščenje terminologije in • specializiranega slovaropisnega programa SlovarRed 2.1, kamor so vneseni vsi slovarski sestavki. Ob koncu raziskovalnega projekta se že nakazuje končna podoba slovarja, saj je razloženih 8430 terminov. ANG The research project is a continuation of the research project called Slovenska pravna terminologija in izdelava razlagalnega in normativnega slovarja pravnega izrazja (Slovenian Legal Terminology and the Compilation of an Explanatory and Normative Dictionary of Legal Terminology), which laid the foundations for the research and management of modern Slovenian legal terminology. In the course of the project, the need for a terminological dictionary systematising Slovenian legal terminology arose. At present, legal terminology is only assembled in the dictionary Pravni terminološki slovar (Gradivo do 1991) (Dictionary of Legal Terminology (Containing Material Gathered until 1991)), which is out-of-date, given the current social and political circumstances. The dictionary of legal terminology, which is being compiled within the framework of the research project, will be a modern terminological dictionary. There are four terminographers and more than forty field experts collaborating on the dictionary, which guarantees a high level of trustworthiness. The dictionary will be a contribution to making Slovenian legal terminology clearly and unambiguously informative, which is extremely important in law. The research project consisted of the following working phases: • the choice of legal experts who intensively collaborated with terminographers in all project phases; • specifying the fields of law (civil law, labour and social law, criminal law, international law, legal theory, legal history, European Union law, administrative law, constitutional law, canon law, political economics) and their subfields (as within civil law, for example: law of obligations, family law, inheritance law, property law); • terminology extraction and verification using literature relevant to law in each field and subfield; • compiling and updating field glossaries; • editing. The research was based on the use of two computer programs: • the WordSmith Tools corpus analysis program for terminology extraction and • the SlovarRed 2.1 dictionary writing system, into which all dictionary entries were inserted. At the conclusion of the research project, the dictionary is taking its final shape since 8430 terms have been explained. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu3 Slovenska pravna terminologija se je sistematično začela oblikovati šele s pravnoformalno ureditvijo slovenskega jezika v drugi polovici 19. stoletja. Kmalu je bila pripoznana potreba po dosledni terminologiji, ki je edina obvestilno funkcionalna. Nastajati so začeli prvi slovenski pravni terminološki slovarji, k razvijanju enotne terminologije so pomembno prispevale pravne revije, zlasti Slovenski pravnik. Od začetkov oblikovanja pa do danes je bilo raziskovanje slovenske pravne terminologije aktivno, kljub temu pa je edini slovenski enojezični razlagalni pravni slovar Pravni terminološki slovar (Gradivo do 1991) iz 1999, ki je za potrebe sodobne pravne terminologije zastarel. V okviru raziskovalnega projekta Pravni terminološki slovar (nadaljevanje), ki je nadaljevanje raziskovalnega projekta Slovenska pravna terminologija in izdelava razlagalnega in normativnega slovarja pravnega izrazja, je nastajal slovenski pravni terminološki slovar, ki bo aktualen z vidika družbeno-političnih okoliščin. Glavna ideja raziskovalnega projekta je bila prispevati k nedvoumni, jasni, pomensko natančni in jezikovno ustrezni pravni terminologiji, ki bo obvestilno funkcionalna, v nasprotnem primeru je namreč v kontekstu prava lahko ogrožena pravna varnost posameznika. Poudarek Pravnega terminološkega slovarja bo na sodobni slovenski pravni terminologiji, vključeval pa bo tudi pravne termine iz obdobij pred osamosvojitvijo Slovenije in pravne termine, ki so postali aktualni po vstopu Slovenije v EU. Pri projektu je sodelovalo več kot 40 pravnih strokovnjakov s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Pravne fakultete Univerze v Mariboru, Evropske pravne fakultete v Novi Gorici in Fakultete za državne in evropske študije, in sicer: doc. dr. Matej Accetto, doc. dr. Meta Ahtik, izr. prof. dr. Katja Filipčič, Stanislav Fortuna, dipl. prav. (odvetnik v pokoju), prof. dr. Igor Kaučič, prof. dr. Polonca Končar, prof. dr. Janez Kranjc, doc. dr. Aleš Novak, akad. prof. dr. Marjan Pavčnik, doc. dr. Vasilka Sancin, izr. prof. dr. Grega Strban, akad. zasl. prof. dr. Alenka Šelih, doc. dr. Luka Tičar, Marko Urbanija (bibliotekar knjižnice Pravne in Teološke fakultete v pokoju), doc. dr. Primož Gorkič, izr. prof. dr. Viktorija Žnidaršič Skubic, zasl. prof. dr. Karel Zupančič, prof. dr. Barbara Novak, doc. dr. Ana Vlahek, izr. prof. dr. Renato Vrenčur, prof. dr. Šime Ivanjko, prof. dr. Vesna Kranjc, asist. Gregor Dugar, doc. dr. Aleš Ferčič, doc. dr. Liljana Selinšek, izr. prof. dr. Martina Repas, prof. dr. Dragica Wedam Lukic, mag. Luka Vižintin, prof. dr. Ada Polajnar Pavčnik, izr. prof. dr. Damjan Možina, doc. dr. Nataša Samec, doc. dr. Tomaž Keresteš, prof. dr. Franc Grad, prof. dr. Ciril Ribičič, asist. Samo Bardutzky, doc. dr. Saša Zagorc, prof. dr. Arne Marjan Mavčič, prof. dr. Janez Čebulj, doc. dr. Jernej Letnar Černič, izr. prof. dr. Marko Novak, mag. Mojca Štritof Brus, izr. prof. dr. Rajko Knez, asist. dr. Jernej Podlipnik, prof. dr. Borut Košir. Projekt je vključeval naslednje osrednje faze: • izdelava in redno dopolnjevanje celotnega geslovnika oz. področnih geslovnikov, • redakcija, • vnos v slovaropisni program SlovarRed 2.1. Geslovnik kot nabor za slovar relevantnih terminov je v prvi fazi izšel iz Pravnega terminološkega slovarja (Gradivo do 1991), ki so ga pravniki kritično pregledali. Izločili so netermine in pravno nerelevante termine ter dodali manjkajoče termine. Trenutno vsebuje 20.814 iztočnic (od začetnih več kot 60.000 iztočnic). Hkrati je potekalo luščenje terminologije z orodjem WordSmith Tools, in sicer iz strokovne literature, ki je zajemala: besedila pravne norme (ustave, zakoni), besedila pravne znanosti (znanstvene monografije, članki, visokošolski učbeniki, zborniki) in besedila pravne prakse (sodbe). Tako pridobljene terminološke kandidate so pravniki potrdili oz. zavrnili. Oblikovanih je bilo več področnih geslovnikov, npr. za civilno procesno pravo, davčno pravo, dedno pravo, delovno in socialno pravo, družinsko pravo, gospodarsko pravo, kanonsko pravo, kazensko materialno pravo, kazensko procesno pravo, mednarodno pravo, obligacijsko pravo, pravo EU, pravo intelektualne lastnine, pravno teorijo, pravno zgodovino, stvarno pravo, upravno pravo, ustavno pravo, ki so bili osnova za redakcijo. Redakcija je potekala po t. i. pojmovnih oz. pomenskih skupinah, npr. davek, družba, holding, javno naročilo, kaznivo dejanje, naklep, odškodnina, pogodba, pravni posel, sodba, tožba, umor, zaposlitev. Strokovnjak je prepoznaval pojme in ubesedil njihovo vsebino, terminograf pa je terminološko definicijo ustrezno (pre) oblikoval. Organiziral in vodil je delo, zato je moral imeti pregled nad posamezno pojmovno skupino, podpodročjem in končno tudi področjem. Med tipi terminoloških definicij prevladuje intenzijska definicija, ki temelji na podrobnem opisu lastnosti pojma - ugotovi se nadrejeni pojem in izkažejo razločevalne lastnosti glede na druge pojme v pojmovnem sistemu. Terminološka definicija vsebuje samo tiste sestavine, ki omogočajo prepoznanje pojma glede na ostale pojme v pojmovnem sistemu. Ker so bili hkrati obravnavani sorodni pojmi, so bile razlikovalne značilnosti terminov oz. pojmov očitnejše, npr. enostranska sodba : dvostranska sodba, davčna progresija : davčna reg resi ja, sezonska brezposelnost : začasna brezposelnost, neprimerna ponudba : nesprejemljiva ponudba. Slovar opredeljuje sopomenska razmerja, nadrejena sopomenka je razložena, podrejena pa s kazalko usmerja nanjo, npr. mentalna rezervacija ^ miselni pridržek. Odločitev o prednostnem terminu je temeljila na terminološkem dogovoru. Posebna pozornost je bila namenjena večpomenskosti, torej pojavu, ko ima isti termin več kot en pomen. Večpomenskost je lahko aktualna a) znotraj enega področja, npr. delodajalec ima tri pomene znotraj delovnega in socialnega prava: 'pravna in fizična oseba ali drug subjekt, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi', 'oseba, ki na kakršnikoli pravni podlagi zaposluje delavca' in 'kmet ali fizična oseba, ki sama ali s člani svojega gospodarstva oziroma družinskimi člani opravlja kmetijsko, pridobitno ali drugo dejavnost kot edini ali glavni poklic in ne zaposluje drugih oseb', ali b) med področji, npr. načelo dipozitivnosti, ki v pravdnem postopku pomeni 'načelo, po katerem se postopek začne, teče in zaključi po volji strank', v obligacijskem pravu pa 'načelo, po katerem lahko stranke obligacijsko razmerje v mejah prisilnih predpisov in morale uredijo drugače, kot je urejeno v zakonu'. V slovar so vključeni tudi posamezni latinski termini, in sicer tisti, ki so jih kot relevantne za sporazumevanje v kontekstu slovenskega prava določili pravniki. Praviloma usmerjajo na ustrezen slovenski termin, npr. clausula rebus sic stantibus ^ klavzula spremenjenih okoliščin. Kadar je potrebno, so pojmom dodana pojasnila, npr. administrativna upokojitev je bila aktualna med letoma 1918 in 1945, načelo dvojnega nadzora velja v Evropski uniji, odrejeni sodnik v Kraljevini Jugoslaviji. Potrjeno geslo je bilo vneseno v slovaropisni program SlovarRed 2.1, kjer je terminograf poskrbel za onaglasitev iztočnic in ustrezno predstavitev slovničnih podatkov. Trenutno je v program vključenih 8430 terminov, ki so jih pravniki razložili; predviden je še usklajevalni pregled. Med izvajanjem projekta se je potrdila potreba po zanesljivem pravnem terminološkem slovarju. Za pravo je namreč značilno relativno hitro spreminjanje terminologije kot posledice spreminjanja družbeno-političnih okoliščin. Prav tako je na pravno terminologijo pomembno vplival pristop Slovenije k Evropski uniji, saj je pravni red EU za države članice zavezujoč. Večina pravne terminologije se je oblikovala s terminologiziranjem splošnega izrazja. S terminologizacijo se je splošni pomen bolj določno zamejil, kar je v funkciji zagotavljanja pravne varnosti, npr. krivda je v SSKJ opredeljena kot 'vzrok za kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega', v nastajajočem slovarju pa je definirana kot 'storilčev subjektivni odnos do dejanja in do prepovedane posledice kot eden izmed pogojev za kazensko odgovornost'. Terminologiziranega pomena se posameznik najpogosteje ne zaveda, ampak z izrazom/terminom še vedno misli na splošni pomen. V Pravnem terminološkem slovarju kot neposrednem rezultatu raziskovalnega projekta, ki bo izjemno obsežen slovar, saj naj bi vključeval okoli 15.000 gesel, bo združeno aktualno slovensko pravno izrazje in izrazje, ki bi ga moral poznati pravnik oz. želel preveriti zainteresirani laik. Razmerja, predstavljena v njem, bodo premišljena s terminološkega oz. terminografskega vidika, kar je prednost takega slovarja glede na druge terminološke priročnike. S.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Ocenjujemo, da smo v raziskovalnem projektu dosegli zastavljene cilje. Raziskovanje je spodbudilo dejstvo, da je Pravni terminološki slovar (gradivo do 1991) - gradivno zastarel, saj vključuje terminologijo do 1991 - edini terminološki slovar za vse, ki bi se želeli ali morali poučiti o slovenski pravni terminologiji. Projekt je predvidel interdisciplinarno sodelovanje pravnikov in terminografov, ki se je med trajanjem projekta vzpostavilo in kontinuirano potekalo. Pravnik kot strokovnjak je prepoznaval pojme in povezave med njimi, terminograf pa, ki se je poskušal čim bolj seznaniti s pravnim področjem, za katero je bil odgovoren, je organiziral in vodil delo strokovnjakov, terminografsko oblikoval in usklajeval definicije znotraj področja in med področji, poskrbel za jezikovni vidik terminov (onaglasitev, morebiten izgovor, slovnični podatki), preverjal sopomenska razmerja, opozarjal na pojmovne nedoslednosti itd. Ena od nalog raziskovalnega projekta je bilo oblikovanje geslovnika. Sprva je bil oblikovan enoten geslovnik, temelječ na Pravnem terminološkem slovarju (Gradivo do 1991). Geslovnik je bil nato dopolnjen z luščenjem terminologije iz pravne literature, ki so jo predlagali pravniki. Luščenje terminoloških kandidatov je potekalo z orodjem WordSmith Tools. Skupen geslovnik je bil nato razdeljen na področne geslovnike, ki so jih strokovnjaki kritično pregledali, tj. izločili pravno nerelevantne termine in dodali manjkajoče. Po fazi oblikovanja relativno stabilnih področnih geslovnikov se je začela redakcija na posameznem pravnem področju. Redakcija je potekala po t. i. pojmovnih oz. pomenskih skupinah, kar je prispevalo k sprotnemu dopolnjevanju geslovnika z manjkajočimi termini in k usklajenosti razlag. V slovaropisnem programu SlovarRed 2.1 je bilo v obdobju trajanja raziskovalnega projekta obdelanih 8430 slovarskih sestavkov. Z vnosom gesla v SlovarRed 2.1 je terminograf iztočnice opremil s slovničnimi podatki (naglas, rodilniška oblika, spol, po potrebi značilno število). Pri sopomenkah je določena nadrejena sopomenka, ki je razložena; podrejena sopomenka s kazalko usmerja na nadrejeno. Časovno in prostorsko zaznamovani termini so opremljeni z ustreznimi pojasnili, npr. v Evropski uniji, med letoma 1918 in 1945. 6.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Sprememb raziskovalnega programa ali sestave projektne skupine ni bilo. 7.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 247065344 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen ANG Etymological Dictionary of Slovene Geographical Names Opis SLO Slovar v 1650 slovarskih sestavkih prinaša etimološke razlage 4021 slovenskih zemljepisnih imen, 2629 tujih, 1549 slovenskih priimkov in ob tem nekaj tujih. ANG The dictionary brings etymological explanations of 4021 Slovene and 2629 foreign geographical names as well as 1549 Slovenian and some foreign family names. Objavljeno v Modrijan;Založba ZRC; 2009; 603 str.; A'': 1;A': 1; Avtorji / Authors: Snoj Marko Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 2. COBISS ID 30460717 Vir: COBISS.SI 1 Naslov SLO Večjezični utrinki iz evropske zakonodaje ANG Slovenian Neighbour Languages in Acquis Communautaire Opis SLO Z vidika uporabe na področju jezikovnih tehnologij so predstavljena besedila enotne evropske zakonodaje za slovenski, angleški, italijanski, nemški in madžarski jezik, skupaj 258 milijonov besed. Opisan je tudi postopek za ugotavljanje jezika v tekočem besedilu. ANG Text resources from European legislation for five languages: English, Slovenian, Italian, German and Hungarian (258 mil. words). An algorithm for on-the-fly language identification is also discussed. Objavljeno v Zveza društev Slavistično društvo Slovenije; Slovenski mikrokozmosi -medetnični in medkulturni odnosi; 2009; Str. [92]-104; Avtorji / Authors: Jakopin Primož Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 3. COBISS ID 30716973 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Terminološko svetovanje med teorijo in prakso ANG Advising on Terminology between Theory and Practice Opis SLO Prispevek obravnava terminološko svetovanje, ki poteka v različnih oblikah. V prvem delu opozori na nekaj osnovnih vprašanj, ki zadevajo naravo terminologije, v drugem delu pa sta opisana dva terminološka problema, ki smo ju v zadnjem času obravnavali v Sekciji za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. ANG The paper deals with the offering of terminological advice, which is carried out in different ways. First, some basic questions dealing with the nature of terminology are highlighted. Then two examples that have been discussed recently in the Section for terminological dictionaries at the Fran Ramovš Slovene Language Institute are described. Objavljeno v Znanstvena založba Filozofske fakultete; Infrastruktura slovenščine in slovenistike; 2009; Str. 443-448; Avtorji / Authors: Žagar Mojca Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 4. COBISS ID 33032493 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Definicije v slovenskih terminoloških slovarjih ANG Definitions in Slovenian Terminological Dictionaries Opis SLO Prispevek obravnava terminološke definicije. Terminološka definicija mora odražati pojmovni sistem strokovnega področja, hkrati pa mora upoštevati tudi uporabnika slovarja. Najpogostejšim napakam pri pisanju definicij bi se lahko izognili s poenotenjem terminografskih standardov. ANG The paper deals with the terminological definition. Terminological definition has to reflect the concept system of the domain, but also take into consideration the needs of the user of a dictionary. The most frequent mistakes when writing definitions could be avoided by unification of terminographic standards. Objavljeno v Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta; Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja; 2011; Str. 124-138; Avtorji / Authors: Žagar Mojca Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 5. COBISS ID 34575917 Vir: COBISS.SI Naslov SLO O dveh terminografskih novostih v Čebelarskem terminološkem in Slovenskem smučarskem slovarju ANG On Two Terminographic Features in Dictionary of Beekeeping Terminology and Dictionary of Slovenian Skiing Terminology Opis SLO Prispevek razčlenjuje dvoje terminografskih novosti, prikaz terminoloških dvojnic z dvosmerno puščico in navajanje oznake za blagovno znamko. This article analyzes two new terminographic features: the representation of terminological doublets using a double arrow and the use of the trademark symbol in dictionary entries. ANG Objavljeno v Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU; Jezikoslovni zapiski; 2012; 18, št. 1; str. 143-156; Avtorji / Authors: Bokal Ljudmila, Terčelj Andrej Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek S.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine7 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Mednarodna znanstvena konferenca Jezikovna različnost in nacionalni jeziki v visokem šolstvu ANG International science conference language Diversity and National Languages in Higher Education Opis SLO 19. in 20. novembra 2009 je v Ljubljani potekala mednarodna znanstvena konferenca z naslovom Jezikovna različnost in nacionalni jeziki v visokem šolstvu. Konferenco so organizirali Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana, Evropska zveza za terminologijo, Bruselj (European Association for Terminology - EAFT), in Evropska zveza državnih jezikovnih ustanov, Haag (European Federation of National Institutions for Language - EFNIL). ANG On 19th and 20th November 2009 an international scientific conference entitled Language Diversity and National Languages in Higher Education was held in Ljubljana, Slovenia. The conference was organised by the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language SRC SASA, Ljubljana, the European Association for Terminology (EAFT), Brussels, and the European Federation of National Institutions for Language (EFNIL), Hague. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v Prispevki so objavljeni v monografiji Nacionalni jeziki v visokem šolstvu/National Languages in Higher Education. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 2. COBISS ID 251570944 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Nacionalni jeziki v visokem šolstvu ANG National Languages in Higher Education Opis SLO Zbornik obsega predavanja, ki so jih predstavili udeleženci mednarodne konferenca z naslovom Jezikovna različnost in nacionalni jeziki v visokem šolstvu, ki je potekala od 19. do 20. novembra 2009 v Ljubljani. Konferenca je bila posvečena problematiki jezikovnega sobivanja v večjezični globalni družbi in izpodrivanja nacionalnih jezikov v visokem šolstvu in znanosti. ANG The collected papers contain papers from the international conference Language Diversity and National Languages in Higher Education that took place between 19th and 20th November 2009 in Ljubljana. The conference was devoted to the problems related to co-existence of languages in a multilingual global society and the fact that national languages are being ousted from higher education and science. Šifra C.07 Drugo uredništvo Objavljeno v Nacionalni jeziki v visokem šolstvu: [zbornik prispevkov z Mednarodne konference Jezikovna različnost in nacionalni jeziki v visokem šolstvu] = National languages in higher education : [collected papers from the International Conference Language Diversity and National Languages in Higher Education] / uredili, edited by Marjeta Humar, Mojca Žagar Karer ; [prevod angleških povzetkov Matija Pavlič] Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo 3. COBISS ID 248173568 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Terminologija in sodobna terminografija ANG Terminology and Contemporary Terminography Opis SLO Monografija vsebuje za objavo predelane, dopolnjene in recenzirane priospevke, ki so bili kot vabljena predavanja predstavljeni v okviru Poletne teminološke šole od 4. do 6. septembra 2008 v Ljubljani. ANG The monograph contains papers that were presented at the Summer Terminology School in Ljubljana between 4th and 6th September 2008 in Ljubljana; the papers have been extended, complemented and revised for the purpose of thi publication. Šifra C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige Objavljeno v Založba ZRC, ZRC SAZU; 2009; 370 str.; A'': 1;A': 1; Avtorji / Authors: Ledinek Nina, Žagar Mojca, Humar Marjeta Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 4. COBISS ID 66849280 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies ANG Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies Opis SLO Namen mednarodnega zbornika je objavljati slovenistične in za slovenistiko zanimive jezikoslovne članke. Članki se praviloma objavljajo v slovenščini ali angleščini, izjemoma tudi v kakem drugem jeziku, s povzetkoma v slovenščini in angleščini. M. Snoj je bil urednik do leta 2011. ANG The mission of Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies is to publish articles concerned primarily with Slovene or of interest to Slovene linguistics. Articles are published in Slovene or English with abstracts in both languages. M. Snoj was co-editor until 2011. Šifra C.04 Uredništvo mednarodne revije Objavljeno v Ljubljana Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša; Lawrence (Kan.): University of Kansas, Department of Slavic Languages and Literatures, 1997- Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo 5. COBISS ID 32665133 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Zbirka Slovarji ANG Series Dictionaries Opis SLO Urejanje in izid šestih specialnih in normativnih slovarjev slovenskega jezika. ANG Editing and publishing six Slovenian dictionaries of specific fieds. Šifra C.07 Drugo uredništvo Objavljeno v Zbirka Slovarji, Založba ZRC, ZRC SAZU Tipologija 2.06 Enciklopedija, slovar, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid I_L 9.Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 lO.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 10.1.Pomen za razvoj znanosti10 SLO Raziskovalni projekt je nadaljevanje projekta Slovenska pravna terminologija in izdelava razlagalnega in normativnega slovarja pravnega izrazja, v katerem so bili postavljeni temelji za raziskovanje in ureditev slovenske pravne terminologije. Ta bo zbrana v Pravnem terminološkem slovarju kot neposrednem rezultatu raziskovalnih projektov, ki bo prvi enojezični razlagalni slovar, aktualen glede na družbeno-politične okoliščine. Kljub temu, da je bilo raziskovanje slovenske pravne terminologije od 2. polovice 19. stoletja, ko se je slovenska pravna terminologija začela sistematično oblikovati, pa do danes ves čas močno prisotno, pa razen Pravnega terminološkega slovarja iz 1999, ki je le gradivo do leta 1991 in zato za aktualne terminološke potrebe zastarel, ni terminološkega slovarja, v katerem bi bila zbrana in urejena slovenska pravna terminologija. Cilj raziskovalnega projekta je zato bilo oblikovanje relativno stabilnega pravnega terminološkega sistema. Urejena in ustaljena terminologija je namreč temelj vsake razvite znanosti, saj omogoča učinkovito strokovno sporazumevanje; za pravo, na katerem stoji celotni družbeni sistem, pa je to še posebej pomembno. Pravni terminološki slovar bo edini slovenski sodobni pravni terminološki slovar. Zasnovan je kot jezikovna poustvaritev slovenskega pravnega reda in bo uredil terminologijo na pomenski in izrazni ravni. Projekt je bil zastavljen in izveden interdisciplinarno, kar bo prispevalo k visoki stopnji verodostojnosti slovarja. V projektu so sodelovali pravni strokovnjaki, zlasti predavatelji na slovenskih pravnih fakultetah, kar zagotavlja, da se bo v slovarju predstavljeni terminološki sistem uveljavljal tudi v praksi. ANG The research project is a continuation of the project called Slovenska pravna terminologija in izdelava razlagalnega in normativnega slovarja pravnega izrazja (Slovenian Legal Terminology and the Compilation of an Explanatory and Normative Dictionary of Legal Terminology), which laid the foundations for the research and management of Slovenian legal terminology. It will be assembled in the dictionary Pravni terminološki slovar (Dictionary of Legal Terminology), which will be a direct result of the research projects. This will be the first monolingual explanatory dictionary to be up-to-date with respect to social and political circumstances. Despite the fact that there has been a strong presence of the research on Slovenian legal terminology since the 2nd half of the 19th century when Slovenian legal terminology started to be formed in a systematic manner until today, there is no terminological dictionary collecting and systematising Slovenian legal terminology except for the dictionary Pravni terminološki slovar (Dictionary of Legal Terminology), published in 1999, which only contains material gathered until 1991 and is therefore out-of-date considering current needs regarding the terminology. Therefore, the aim of the research project was to form a relatively stable legal terminology system. Systematised and fixed terminology is the basis of each advanced scientific discipline since it enables effective professional communication; in law, on which the entire social system is based, this is particularly important. The dictionary Pravni terminološki slovar (Dictionary of Legal Terminology) will be the only modern Slovenian legal terminology dictionary. It was conceived as a linguistic reflection of Slovenian legal order and will systematise the terminology on the level of meaning and expression. The project was designed and carried out as interdisciplinary, which will contribute to a high level of trustworthiness of the dictionary. Legal experts, particularly lecturers at Slovenian faculties of law, participated in the project, which ensures that the terminological system as represented in the dictionary will gain ground in practice as well. 10.2.Pomen za razvoj Slovenije11 SLO Pravna terminologija ima kar najširšega naslovnika - slovenskega državljana, saj je pravo kot urejevalno-predpisovalni sistem zavezujoče za vse pripadnike posamezne družbe. Nerazumevanje pravne terminologije, ki izhaja iz več dejavnikov - zlasti pomembna sta dejstvo, da pravna terminologija v veliki meri nastaja s terminologiziranjem splošnega izrazja, in dejstvo, da ni sodobnega slovenskega pravnega terminološkega slovarja -, lahko ogrozi pravno varnost posameznika, ki se terminologiziranega pomena ne zaveda (prepoznava zgolj splošni pomen) in ga ne more preveriti v zanesljivem terminološkem slovarju. Od tod je izhajala glavna ideja raziskovanja, realizirana v projektu, in sicer poskusiti urediti slovensko pravno terminologijo in vzpostaviti relativno stabilen terminološki sistem, ki bo prispeval k učinkovitejšemu sporazumevanju v pravu in posledično k stabilnejšim pravnim razmerjem v družbi. Pravni terminološki slovar kot rezultat raziskovalnega projekta, definira pravne pomene in ureja pravnopomenska razmerja ter skrbi za jezikovnosistemsko ustreznost terminološkega izrazja, zato bo aktualen za vse pripadnike družbe, ki bi se želeli ali morali poučiti o slovenski pravni terminologiji, zlasti pa bo v pomoč pravnikom in študentom prava. ANG Legal terminology has the widest range of users - Slovenian citizens - since all members of the society are bound by law as a regulatory and normative system. The unfamiliarity with legal terminology caused by a number of factors - among these, the fact that legal terminology is created, to a large extent, by means of terminologisation of general vocabulary and the fact that there is no modern Slovenian dictionary of legal terminology are of special importance -may threaten legal certainty of an individual who is not aware of the terminologised meaning (he/she only recognises the general meaning) and cannot look it up in a reliable terminological dictionary. This was the starting point for the idea implemented in the project, i.e. the attempt to systematise Slovenian legal terminology and to establish a relatively stable terminological system contributing to more effective communication in law and consequently to more stable legal relationships in the society. The dictionary Pravni terminološki slovar (Dictionary of Legal Terminology), as the result of the research project, defines legal meanings and systematises relations between legal meanings and pays attention to the terminology being appropriate from the point of view of the language system. Therefore, it will be useful for all members of society who wish to or should know more about Slovenian legal terminology. It will be particularly helpful to legal experts and law students. ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat Uporaba rezultatov F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov 1 Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.35 Drugo Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov Komentar 12.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja 0 O O O G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja 0 o o o G.01.03. Drugo: O o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu 0 O o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov 0 O o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje 0 O o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije 0 O o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti 0 O o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost 0 O o o G.02.07. Večji delež izvoza 0 O o o G.02.08. Povečanje dobička 0 O o o G.02.09. Nova delovna mesta 0 O o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih 0 o o o G.02.11. Nov investicijski zagon 0 o o o G.02.12. Drugo: O o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti 0 o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti 0 o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij 0 o o o G.03.04. Drugo: O o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja 0 o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja 0 o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave 0 o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti 0 o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe 0 o o o G.04.06. Drugo: O o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete 0 o o o G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj 0 o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura 0 o o o G.07.02. Prometna infrastruktura 0 o o o G.07.03. Energetska infrastruktura 0 o o o G.07.04. Drugo: O o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva 0 o o o G.09. Drugo: O o o o Komentar 13.Pomen raziskovanja za sofinancerje12 Sofinancer 1. Naziv Slovenska akademija znanosti in umetnosti Naslov Novi trg 3, 1000 Ljubljana Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: 52.536 EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: 25 % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. Nadaljevanje nastajanja Pravnega terminološkega slovarja. F.01 2. Članek Definicije v slovenskih terminoloških slovarjih, avtorica Mojca Žagar Karer, objavljen v Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja. A.01 3. 4. 5. Komentar Ob izteku projektnega obdobja Pravni terminološki slovar že dobiva končno podobo; določena so področja in podpodročja ter znotraj njih pomenske oz. pojmovne skupine, po katerih poteka redakcija. Pri nastajanju slovarja sodeluje skupina 4 terminografov in več kot 40 pravnih strokovnjakov, kar zagotavlja visoko stopnjo zanesljivosti slovarja. Trenutno je razloženih več kot 8000 terminov. Članek Definicije v slovenskih terminoloških slovarjih predstavi teoretične osnove za pisanje terminoloških definicij. Definiranje pojma je ena od najpomembnejših in hkrati najtežjih nalog področnih strokovnjakov in terminografov. Termini so v slovarju organizirani v strukturiran sistem, ki odraža pojmovno organizacijo določenega področja, zato mora definiranje temeljiti na analizi pojmov. Pojem je lahko definiran intenzijsko, ekstenzijsko in intenzijsko-ekstenzijsko. Terminološka definicija mora biti jasna, razumljiva in razločevalna. Najpomembnejša praktična navodila terminološke vede za pisanje takih definicij so: kratkost, usklajenost s pojmovnim sistemom stroke, prilagojenost uporabniku, zamenljivost termina in definicije v besedilu itd. Ocena Pravni terminološki slovar kot neposredni rezultat raziskovalnega projekta bo prispeval k relativno stabilnemu terminološkemu sistemu, kar je v kontekstu prava izjemno pomembno. Pravna terminologija je namreč potencialno relevantna za vse državljane, zato je potrebno, da se iz nje izločijo nedvoumnosti in nejasnosti, ki v okviru prava lahko ogrozijo pravno varnost posameznika. Pravni terminološki slovar bo ednini sodobni slovenski slovar, ki bo vključeval ne samo sodobno pravno terminologijo, ampak posega tudi v obdobje neposredno pred slovensko osamosvojitvijo oz. celo dlje v pravno zgodovino, hkrati pa vključuje tudi termine, aktualne v okviru Evropske unije. Slovar bo torej zbir relevantne pravne terminologije, problematizirane in posledično urejene in usklajene tako s pomenskega kot izraznega vidika. Njegovo verodostojnost potrjuje dejstvo, da je praktično slovarsko delo podprto s teoretičnim raziskovanjem terminologije in da nastaja z interdisciplinarnim sodelovanjem terminografov in pravnih strokovnjakov. 14.Izjemni dosežek v letu 201213 14.1. Izjemni znanstveni dosežek Takega dosežka ni. 14.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek Takega dosežka ni. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba raziskovalne organizacije: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti in vodja raziskovalnega projekta: Marko Snoj ZIG Kraj in datum: [Ljubljana |13.3.2013 Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2013/203 1 Opredelite raziskovalno področje po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 6 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 7 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta _ - v obeh primerih ni cObISS ID). Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj 13 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2012 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2013 v1.00 3A-9D-5A-43-39-38-E9-5F-EF-2F-1F-24-D2-30-D5-EB-BD-21-37-C5