Istrske vesti. —i— Kako so bramili narodno imetje! Olasilo tatarske kamore v Pulju ne more nikakor pozabiti mastnih grižljajev, ki jih je uživalo za časa oblasti in uprave kamore na puljski občini. In isto glasilo nastopa sedaj v obrambo narodnega imetja (patrimonio nazionale). Seveda ne more govoriti o narodnem imetju y denarju, ker so njegovi gospodarji vsega požrli, marveč brani le nekako narodno imetje v iezikovnem pogledu. Zahteva namreč od vladnega komisaria na občini, da mora uradovati in opravljati vse le v italijanskem jeziku, ker to da je stara dedščina, narodno imetje kamore, ki da je mora vladni poverjenik čuvati Ijubosumno. No. g. vladni poverjenik, baron Gorizzutti, bi najbolje odgovoril požeruhom narodnega imetja s tem, da tudi na občini puljski uvede pravico in enakost tudi za jezik našega naroda, ki živi v velikem številu v puljski občini in doprinaša k bremenom in plačevanju dolgov. ki so jih napravili kamoristi s tatvino in prevaro. Obenem naj sporoči tej tatarski družbi. da bi bili že davno požrli — kakor piše »Naša Sloga« — tudi jezikovni patrimonij nazionale, ako bi se ta patrimonij mogel — pojesti!