U D K — UDC 05:624 GRADBENI VESTNIK L J U B L J A N A , FEBRUAR 1971 LETNIK 20, ŠT. 2, STR. 3 3 — 68 GIP GRADIS: Gradnja petega naveza v Kopru m ß l N A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings HUGO KERŽAN: G IP Gradis — 25 l e t ...........................................................................................33 FRANC HOČEVAR - FRANC HREN: G radnja m ontažnega h ladilnega stolpa TE Šoštanj I I I .........................34 Building of m ounting cooling tower of power sta tion Šoštanj III SAŠA ŠKULJ: G radnja hotelskih kapacite t v P o r t o r o ž u .................................................. 39 Building of hotel objects in Portorož ALFRED PETELN - BERNARD GABRIJELČIČ: G radn ja V. priveza operativne obale luke K o p e r ...................................43 Building of mooring place in the port of Koper JOŽE URŠIČ: G radnja skladišč na »plavajočih« tem eljih v koprski luki . . . . 48 Building of magazines on “floating” fundam ents in the port of Koper ALBERT PRAPROTNIK: G radnja žitnega silosa v C e l j u ...................................................................... 52 Building of com silo a t Celje TONE MARTINŠEK: Sodobna m ehanizacija v G r a d i s u ..................................................................57 The up-to -da te m echanization in the en terp rise G radis Iz naših kolektivov From our enterprises Iz strokovnih revij in časopisov From technical reviews Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Reports of Institute for material and structures research in Ljubljana BOGDAN MELIHAR: Koliko opeke smo izdelali lani . . . In koliko apna ......................................... Z im ska bazena v Portorožu in Žusterni Nova kopališča v M ariboru . . . . ING. A. S.: A notacije iz jugoslovanskih revij . . JANEZ KRŽAN: Epoksidne smole v gradben ištvu . . 61 61 61 62 62 65 O d govorn i u red n ik : S e rg e j B u b n o v , d ip l. inž . T e h n ič n i u r e d n ik : p ro f . B o g o Fatur U red n išk i o d b o r: J a n k o B le iw e is , d ip l. in ž ., V la d im ir Čadež, d ip l. in ž . M a r ja n G aspari, d ip l. in ž . d r . M iloš M arinček , M ak s M egušar, d ip l. in ž ., A n to n P o d g o ršek , S a š a Š k ulj, d ip l. in ž ., V ik to r T u rn šek , d ip l . inž . R ev ijo iz d a ja Z veza grad b en ih in ž e n ir je v in teh n ik o v za S lo v en ijo , L ju b lja n a , E r ja v č e v a 15, te le f o n 23 158. T e k . r a č u n p r i N a ro d n i b a n k i 501-8-114/1. T is k a t i s k a r n a » T o n e ta T o m šič a « v L ju b l ja n i . R e v i ja iz h a ja m e s e č n o . L e tn a n a ro č n in a s k u ­ p a j s č la n a r in o z n a š a 50 d in , z a š tu d e n te 20 d in , z a p o d je t ja , z av o d e in u s ta n o v e 300 d in VESTNIH ŠT. 2 — LETNIK 20 - 1971 GIP GRADIS - 25 LET 4. oktobra 1970 je G radbeno industrijsko pod­ je tje G R A D IS proslavljalo 25-letnico svojega ob­ stoja. Ob te j priložnosti želi s to številko G radbe­ nega ve s tn ika širši s trokovn i javnosti pokazati neka tere svoje dosežke iz bogate preteklosti, k i naj bodo dokaz tehničnih sposobnosti, razvoja in napredka gradbeniške dejavnosti in hkra ti spod­ buda vsem strokovnjakom , k i težijo za progresom. N esporno je, da je G R A D IS v svoji 25-letni a k tivn o sti izvedel vrsto pom em bn ih ob jektov, k i niso b ili zan im iv i samo po svo ji ve likosti in raz­ sežnosti, tem več tud i po dognanosti konstrukcij, po najsodobnejšem , kar se je v teh letih ustvarja lo ne le p ri nas, am pak tud i v tu jin i. G otovo smo v opera tiv i k lju b često om ejen im m ožnostim sprem ­ lja li ra zvo j stroke v svetu , se ji skušali p rib liža ti ali celo koraka ti z n jo vštric. Te želje so nas p r i­ pelja le do tesnih kon taktov z na jboljšim i s tro ko v­ n ja k i - p ro jek ta n ti v hiši in izven nje, s te m pa smo dosegli m ožnosti za čim boljšo in tem eljite jšo realizacijo p ro jek tan tsk ih zasnov, prelili smo ele­ gantne, tvegane in sodobne ko nstrukcije v s tva r­ nost. Še več! S svo jim sodelovanjem smo često pripom ogli k še boljšim rešitvam , k u sk la d itv i tehn ičn ih zah tev pro jekta z m ožnostm i naše opera­ tive. Sodobne konstrukcije so tu d i našim izva ja l­ cem kazale bodoče sm eri razvoja in jasne po ti usm erjanja . V teku let nenehnega iskanja optim aln ih m ožnosti se je tu d i v našem pod je tju ra zv il od­ delek »Priprava dela«, k i danes z upoštevanja vredn im i stro ko vn ja k i rešuje dostikra t zapletene naloge, z edino željo , dati skupnosti najboljše, najh itrejše in na jbolj ekonom ske rešitve. S p ri­ pravo dela smo razbrem enili neposredno operativo doslej pogostih im provizacij in ji nud ili dognane in preizkušene rešitve. Tesen k o n ta k t priprave dela in operative v obeh sm ereh pa nam daje istočasno dobre m ožnosti izpopolnjevanja in h itrega na­ predka v stroki. Če govorimo o naših željah, ka j bi še radi dosegli, kam še težim o, pa ne sm em o m im o pro­ blem ov, k i nas om eju jejo v našem po letu po stro ­ kovno m aksim aln ih p ro jek tih in izva jan jih . M islim pri tem na problem stroškov uva jan ja novosti, na ve lika sredstva, k i so potrebna za u va jan je novih postopkov, na vprašanje rentabilnosti ta k ih na­ ložb spričo m nogih un ika tov , k i jih gradim o, ali pa vsaj zelo m a jh n ih serij. To pa kliče p ro jek ­ tan te in operativo k združevan ju sil in izkušen j. Razvoj tehn ike gre svojo pot, m i pa m oram o strem eti, da bomo šli z n jim v korak. Sodobne konstrukcije , na jsm otrnejša uporaba postopkov pri reševanju p ro jek ta n tsk ih in izva ja lsk ih nalog nam bo to omogočila, s tem pa ne sam o nam , am pak tu d i družbi prinesla tisto, kar od nas pri­ čakuje! HUGO KER2AN, dipl. inž. S* Gradnja montažnega hladilnega stolpa TE Šoštanj lil UDK 624.97:621.5 F R A N C H O ČEV A R, D IP L . IN Ž ., F R A N C H R EN , D IP L . IN 2 . H itri razvoj našega gospodarstva po trebu je vedno več e lek trične energije. T erm oelek trarna Šoštanj p red s tav lja v našem gospodarstvu enega izm ed m očnejših e lek troenergetsk ih v irov . G rad ­ n jo tega o b jek ta je narekovala p o treb a po dopol­ n iln i e lek tričn i energ iji v pomoč h id roe lek tra rnam . T erm oelek trarna Šoštanj je loc irana v centru prem ogovih ležišč v Šaleški dolini. Z izg radn jo so pričeli že le ta 1947 in jo nad a ljev a li le ta 1954. Ta­ ko je bila v jesen i le ta 1950 končana I. faza iz­ g rad n je z in sta liran o zm ogljivostjo 60 MW. 2 e leta 1958 so se p riče la dela n a izg radn ji II. faze in ko­ nec le ta 1960 je bil n a om režje p rik lju čen novi ag regat z m očjo 75 MW, s čim er se je zm ogljivost e lek tra rn e povečala n a 135 MW. T ako se je sred ­ n ja le tna pro izvodn ja e lek tra rn e Šoštan j povečala na ca. 750 m ilijonov KWh. Po izg rad n ji III. faze bo te rm o e lek tra rn a Šoštanj im ela in s ta liran o moč 410 MW, s č im er se bo u v rstila m ed n a jv eč je ener­ getske objekte. Z aradi vse večjega p o m an jkan ja elek trične energije in z ozirom n a surovinsko bazo (lignit) se je pričela izg radn ja III. faze e lek tra rn e . Tehnični razvoj pri. g rad n jah te rm o e lek tra rn je v zadnjem času zelo napredoval. Poleg tega tu d i ekonom ski račun zahteva, da se g rad ijo večje te rm o e le k tra r­ ne. P ri nas so v g rad n ji ob jek ti po 200 in 275 MW, p rip rav lja jo se tu d i že ob jek ti po 300 in 500 MW. V svetu se g rad ijo tu d i že ob jek ti n a d 1000 MW po enoti. T erm oelek trarna Šoštanj, III. faza izgradnje, im a in s ta liran o moč 275 MW in tak o trenu tno p red stav lja p r i nas naj večji te rm oenergetsk i ob­ jek t. Zato ta faza zah teva izg radn jo n iza novih večjih objektov. Eden izm ed objektov je tud i h la d iln i stolp za h la jen je tehnološke vode. Proizvodni ciklus zah te­ va, da se p a ra kondenzira, ko op rav i svoje delo na tu rb in i. Za en kubik u tekočin jene p a re po tre ­ bujem o do 70 m 3 h ladilne vode. K olikor so n a raz­ polago zadostne količine h lad ilne vode (TE T rbov­ lje), se p a ra h lad i pretočno, da voda po p re teku skozi kondenza to r odteče nazaj v reko. K ad ar h la ­ d ilne vode n i dovolj, se kondenzato r h lad i s k ro ­ ženjem vode skozi kondenzator in h lad iln i stolp. P r i k rožen ju vode nastan e izguba 2— 3 % , k ar je potrebno dodaja ti. Tako bo v Š o štan ju samo III. faza p o treb o v a la ca. 40.000 ms/h h lad iln e vode. Znano je, d a v Šoštan ju zlasti v k ritič n ih m esecih n i toliko čiste tehnološke vode, zato s ta b ila zgra­ jen a h lad iln a sto lpa že za p rvo in d ru g o fazo te r ­ m o elek tra rn e Šoštanj. Z arad i po rabe velik ih količin in d u s tr ijsk e vo­ de in n jen e racionalne po rabe je d an es že skoraj pravilo , d a se u p o rab lja krožni sistem h la jen ja vode s h lad iln im i stolpi in sicer s p riro d n im v le ­ kom (prepihom ), k er se sto lp i z v e n tila to r ji upo­ rab lja jo v in d u striji sam o za m an jše količine h la ­ dilne vode. Z a h la jen je kondenzato rja 275 MW agregata v Š oštan ju je po trebno zg rad iti h lad iln i stolp ve­ lik ih dim enzij. O bjekt im a d v a g lavna dela. P rv i del p red s tav lja pršišče, v k a te rem se voda p re ta ­ ka. D rug i del pa je plašč, k i pospešuje vlek, po­ spešuje p re to k zraka skozi pršišče. O blika plašča je ro tac ijsk i h iperboloid z osnovnim i podatki, kot jih kaže slika 1 . In v estito r je g radbena dela III. faze oddal v izvajan je n a osnovi lic itacije G IP G radisu, cen­ tra la L jub ljana, PE Celje. Is ta eno ta je zgradila že p rvo in drugo fazo e lek tra rn e in zato je im ela že dovolj izkušenj. Po posebnem p ro jek tu se je p redv idevala izgradn ja h lad ilnega stolpa v mono­ litn i izvedbi, kot sta zg ra jena p rv a dva h lad ilna stolpa. N ajraz ličnejši vzroki so narekovali, da je iz­ vajalec v tek u p rip rav in v estito rju predložil v a ­ r ian tn o izgradnjo h lad ilnega sto lpa v m ontažni iz­ vedbi. Inv estito r je ta p red log spre je l in tako se danes g rad i v Šoštan ju m ontažni h lad iln i stolp, ki p red stav lja zelo zanim iv g rad b en i objekt, tako za p ro jek tan te , kako r tu d i za izvajalca. O bjekt je že v g ra d n ji in je lociran v neposredn ji bližini že zg ra jen ih p rv ih dveh h lad iln ih stolpov. S tru k tu ra ta l je zelo neugodna. V g lobin i 8— 10 m n ah a ja ­ mo nosiln i lap o rn a ti sloj. Z ato je ob jek t tem e­ ljen s pom očjo F ran k i p ilo tov nosilnosti 60 in 85 ton. Z ab itih je bilo 486 p ilo tov v skupni dolžini ca. 4285 m. V se druge konstrukcije , tak o nosilne, ko t tu d i pom ožne, so v p rirodnem arm iranem betonu. K lju b v itk im k onstrukcijam bo v ob jek t vg ra jen ih ca. 8400 m 3 a rm iranega beto n a MB 450 in MB 300 s i . 2 in ca. 950 ton betonskega železa, g ladkega in re ­ b rastega prereza. Izg rad n ja ob jek ta je razde ljena v tr i etape: izg rad n ja pršišča, izgradnja plošče in m ontaža sa­ lonita. Vsi elem enti, razen tem eljn ih gred in ven­ ca 3, so v m ontažni izvedbi. Zato je g rad n ja za­ h tev a la veliko prip rav . Vsako etapo je bilo po­ trebno dobro p reštu d ira ti in točno določiti potek g radn je . O dstopanje od p redvidenega bi p ripelja lo do zastoja, zlasti p ri m ontaži, a li do dodatn ih p re ­ nosov, p rem ikov elem entov in strojev. To se je pokazalo že p ri m ontaži pršišča. Vsi e lem enti p rvega dela pršišča so b ili izbetoniran i n a tleh v neposredni bližini m ontaže. Več e lem en­ tov je bilo težkih tud i po 23 ton. Kot dvigalne n ap rav e smo uporab lja li avto dvigala nosilnosti 20 ton. Zato smo težje e lem ente m ontira li z dve­ m a stro jem a. Z aradi om enjenega p rosto ra je bilo treb a predhodno točno določiti po ti strojev, sto ji­ šča stro jev , kakor tu d i dolžine in naklone ročic stro jev . Potek g radn je in n ačin m ontaže je stro ­ kovno obdelala naša služba za p rip ravo dela. Del­ no pa smo problem e reševali n a m estu samem. Z m ontažo p rvega dela p ršišča smo p ridobili že precej izkušenj in tako nam potem tud i m ontaža na večjih v išinah n i delala težav. Razen tega pa so vsi n a s led n ji elem enti bili laž ji (10— 15 ton). Po­ sebno se je tu pokazalo, kako n u jn a je solidna v sestranska tehn ična p rip rava , k e r je ob jek t za­ h tev a l čisto svojo tehnologijo. Izg rad n ja plašča je zah teva la zopet novo p r i­ p ravo dela. Vse konstrukcije so v m ontažni izved­ bi. S podn ji del plašča je o d p rta p redalčna kon­ stru k c ija do višine 16 m. To konstrukcijo sestav­ lja jo s te b r i »X« oblike, dolžine 16 m in teže 14 ton. Vsi t i e lem enti so b ili zabe ton iran i v neposredni b ližin i m ontaže in m on tiran i z avto dvigalom na p rip rav ljen a ležišča. K ljub neugodni obliki kon­ stru k c ije je m ontaža po tekala b rez težav. N adaljn ja konstru k c ija plašča je p ra v tako palična konstrukcija , z levim i in desn im i pošev­ n im i nosilci, horizontaln im i nosilci kot venec in s i . 4 polnim i ploščam i. Te elem ente smo p rip ra v ili na posebnem p la to ju za p rip ravo m ontažn ih elem en­ tov. Poševne in horizontalne palice (nosilce) smo beton irali v železnih kalupih , zato sm o dobili zelo lep videz betona. Posebno štud ijo so p r i tem za­ h tevale glave nosilcev, k a te re so se sprem injale od venca do venca. Zato so b ili opaži za glave le­ seni. Po p rv o tn i zam isli smo predv ideli, da bodo poln ilne plošče prednapete. K er p r i n as ni možno plošč n a p en ja ti v vse š tiri s tran i, se sedaj plošče arm ira jo z dvojno m režasto v arjen o a rm a tu ro (do­ bavite lj »K ovinar« Jesenice). Za en venec je po­ trebno 2 X 55 plošč, zato smo plošče (debeline 6 cm) b e to n ira li v paketu po 1 1 plošč, k e r b i sicer rab ili veliko delovnega prosto ra . Plošče smo po­ tem s posebnim stro jem lastne izdelave razrezali v trik o tn e plošče. N ajvečje plošče so im ele povr­ šino 13 m 2. Plošče so MB 450. Za zgostitev betona pa smo u p o rab lja li GAMA in DELTA cementol. Po končan i m ontaži »X« steb rov se je pričela m ontaža po lnega plašča. P oln i del p lašča vsebuje 16 vencev različn ih v išin in dolžin in zato tud i različnih tež. M ontaža je p o tek a la v zaporedju: osnovni m ontažni elem ent z v rhom navzgor, pol­ n iln a plošča z vrhom navzdol in nato horizontaln i nosilec ali venec. Osnovni m on tažn i elem ent z v r ­ hom navzgor je p red stav lja l g lav n i m ontažni ele­ m ent. Sestav ljen je iz levega in desnega pošev­ nega nosilca te r polnilne plošče. V m ontažni ele­ m ent je b ila vg ra jena tu d i vozliščna pločevina. Teža teh elem entov je znašala od 5500 do 2700 kilogram ov. Z dvigalnim i s tro ji smo te elem ente postav ili točno na svoje m esto, nam estili drugi elem ent — polnilno ploščo z v rhom navzdol in nato še horizon taln i nosilec. H orizontaln i nosilec smo p r iv a r ili na vozliščne pločevine, nato p a voz­ lišče obbetonirali, spoje m ed nosilci in ploščam i pa obdela li (sfugirali) s cem entno m alto. S tem je b ila končana m ontaža enega venca. Takoj nato smo p riče li s p rem ikan jem n o tran jeg a delovnega odra za nasledn ji venec. Po p ro jek tu je bilo predvideno , d a se za m on­ tažo p lašča v n o tran josti o b jek ta m ontira klasični cevni oder. Oder b i služil ko t delovni oder in kot oporna konstrukcija , n a k a te ro b i se naslan ja li m ontažni deli plašča, dok ler se z zvarjen jem ne povežejo v togo konstrukcijo . Z arad i nagnjenosti p lašča in p recejšn je v išine b i po trebovali ca. 980 to n cevnega m ateria la (60 vagonov). Razum ljivo je, da tako velike količine cevnega m ateria la , in to sam o za plašč, ni bilo n a razpolago. Zato je služba za p rip ravo dela p rip ra v ila varian to p le­ zajočih cevnih odrov, s čim er smo znatno p r ih ra ­ n ili n a času in na m aterialu . Plezajoči odri so se v p rak s i zelo dobro obnesli, tako glede togosti, kako r tu d i glede prem ikanja. P o rab ili pa smo sa­ mo ca. 80 ton cevnega m ateria la . M ontažna g rad n ja je mogoča, če im am o p ri­ m erno m ehanizacijo. Na ob jek tu so b ili posam ezni e lem enti zelo težki. Tudi osnovni m ontažni ele­ m en ti za plašč so po teži v spodnjih vencih p re ­ segali nosilnost glavnega žerjava . Zato smo plašč m o n tira li do višine 33 m z avto dvigali z zunanje stran i. N aslen je elem ente pa je že dvigal g lavni žer j av. N a ob jek tu smo im eli ali im am o še naslednjo težko m ehanizacijo: eno in občasno še drugo avto dvigalo (Lorain), cen traln i že rjav 112,5 tm (Richier), postav ljen nekako v sredino ob jek ta , žerjav LM-25, p ostav ljen na p la to ju za p rip rav o m ontažnih ele­ m entov, dva silosa za beton, polavtom atsko beto­ narn o tip a G radis, prevozna sredstva ipd. Poleg tega smo im eli še veliko ročnih strojev, ko t so p er v ib ra to r ji, opažni v ib ra to rji, ročni b rusiln i in rezaln i s tro ji, v a riln i ag reg a ti ipd. Posebnost na ob jek tu je žerjav , ki je bil n ab av ljen za ta objekt. N osilnost že rjava na ročici 45 m znaša 2500 kg in tak o p red stav lja najm očnejši že rjav p ri podjetju . Ž erjav bom o v končni fazi dv ignili na višino 100 m, da bom o lahko zaključili zad n ji venec n a višin i 94,85 m. Železokrivske delavnice n a gradbišču nim am o. Vso po trebno a rm atu ro dobivam o iz naše cen tra l­ ne železokrivnice v L jubljan i, delno pa tu d i iz Celja. Z ozirom na solidno izdelane n ač rte nismo im eli p ri tem nobenih težav, razen v občasnem p om an jkan ju posam eznih profilov a rm atu re . Z ozirom na k ra te k rok g radn je in čim sm otr­ nejšo uporabo kalupov in opažev smo up o rab lja li razne dodatke k betonom . To je delno bilo p red ­ v id en a že v popisu del, delno smo to sam i spo­ znali, da je nujno potrebno. S tem i doda tk i smo dosegli zadovoljive rezu lta te , zlasti v ALFA in DELTA cementolom. Značilnost za g radn jo tega o b jek ta je tud i uporaba razn ih lepil. Za boljšo sp rijem ljivost m on­ tažnega in m onolitnega betona uporab ljam o lep i­ lo Izola H, h a terega dodajam o tu d i m onolitnem u betonu. Za lep ljen je posam eznih elem entov pa uporabljam o lepilo E uro lan FK-20, s k a te rim n a ­ pravim o prem az a li m alto . Za sestavo osnovnih m ontažnih elem entov plašča smo v zn a tn i m eri u p o rab lja li PU -pasto, ka tero izdelu je ZRM K iz L jubljane. P asta že po 4 u rah doseže trd n o st 400 kg/cm 2 in je p r i m ontažni g rad n ji zelo upo­ rabna. Žal je tud i ta p asta precej draga, to d a delo z n jo je enostavno. O bjek t im a velike dim enzije. Zato je vsako m erjen je na klasični način nemogoče. Tako se pri tem ob jek tu vse m eritv e plašča opravljajo* z zu­ nan je s tran i s pom očjo geodetskega poligona, ki je postav ljen v oddaljenosti prib ližno 100— 110 m od središča h lad ilnega stolpa. Poligon im a osem točk. Na osnovi poligona so z dveh sosednjih položajev za vsako vozlišče plašča iz računan i ho­ rizon ta ln i in v e rtik a ln i koti. V sečišču obeh v izur (leve in desne) je točno m esto vozlišča. N a to v i­ zuro smo nam estili osnovni m ontažni e lem ent v vseh tre h sm ereh. V začetku smo p ri m erjen ju im eli težave, ker je elem ent po trebno p rem ik a ti prostorsko. Pozneje so se skupine izu rile in sedaj poteka zelo h itro . Z arad i razsežnosti o b jek ta im a­ mo n a g radb išču za sporazum evanje ročne rad io­ ap ara te (sprejem ne in oddajne). Na ta način je delo na g radb išču potekalo zelo harm onično in brez zastojev. U D K 624.97:621.5 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) ST . 2,- STR. 34—38 F ranc H očevar - F ranc H re n : GRADNJA MONTAŽNEGA HLADILNEGA STOLPA TE ŠOŠTANJ III H itri razvoj našega gospodarstva zah teva vedno več električne energije. TE Šoštanj p red stav lja v n a ­ šem gospodarstvu enega izmed najm očnejših elektro­ energetskih virov. TE Šoštanj je locirana v centru premogovih ležišč v Šaleški dolini. V tre t ji fazi iz­ g radn je im a instalirano moč 275 MW in predstavlja trenu tno največ ji term oenergetski ob jek t v Sloveniji. Č lanek podrobno obravnava gradnjo m ontažnega h la­ dilnega sto lpa v okviru TE Šoštanj III. G rad ila ga je poslovna eno ta G radisa v Celju. D eta jln i tehnični po­ datk i ponazorujejo obseg in način tega velikega grad­ benega dela. P ro jek te za III. fazo izg rad n je TE Šoštanj je izdelal Inženirsk i b iro IBE E lek tro p ro jek t iz L jub­ ljane. O dgovorni in g lavn i p ro je k ta n t za ob jek t h lad iln ika je S lavko Savič, dipl. gr. inž. Način g radn je tega ob jek ta je p a ten tiran . UDC 624.97:621.5 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) NR. 2, P P . 34—38 Franc H očevar - F ranc H re n : BUILDING OF MOUNTING COOLING TOWER OF POWER STATION ŠOŠTANJ III T he speedy developm ent of our economy requests more and m ore po ten tia l energy. The power station Šoštanj signifies in our economy one of th e strongest source of electric power. The pow er station Šoštanj is founded in the cen tre of coal deposits in the valley of Šalek. In the th ird phase of its com pletion the po­ w er s ta tion affords 275 MW and today it represents the g rea test therm oenergetic object in SR of Slovenia. The paper trea ts in details the building of the cooling tow er fo r th e pow er station Šoštanj III. The con­ struction taked over th e build ing enterprise Gradis in Celje. The specified technical data illu stra te the extension and the aim of th is g rea t building work. Gradnja hotelskih kapacitet v UDK 728.5 V tu ris tič n i dejavnosti ozirom a n ač rtn i izgrad­ n ji večjih tu rističn ih cen trov v S loveniji skoraj vse do le ta 1970 n i bilo veliko storjenega v n a ­ sp ro tju z enim osnovnih ciljev perspektivnega razvo ja Slovenije. V desetle tju nazaj so se gradile posam ezne hotelske in gostinske kapacite te po vsej repub lik i, dobili smo p rv e realnejše p ro g ra­ me in n ač rte za večje tu ristične centre. Izg radn ja teh naj bi v prihodnosti p red stav lja la hrbtenico tu rizm a v Sloveniji. T ržišče tu ristične dejavnosti n a kom aj 30 km dolgi slovenski obali naj bi b ila v Portorožu, ki bi s tem postal verje tno naš na jveč ji tu rističn i center. P rv i k o rak i k realizaciji tega so bili s to rjen i v le tu 1969 in 1970, ko sta se hotelski pod jetji PALACE in RIVIERA od podpori občinske skup­ ščine v P ira n u odločili podreti s ta r i cen ter P o rto ­ roža te r in v estira ti in zgrad iti n a tem m estu po n ač rtu prof. Eda M ihevca kom pleks hotelskih in gostinsk ih objektov z u strezn im i in po trebn im i lokali. Nalogo zgrad iti objekte bodočega cen tra P o r­ toroža j e v p retežn i m eri (85 % ) prevzelo naše podjetje , po en objekt pa sta zg rad ili GP STAV­ BENIK ozirom a GP VEGRAD. Tako je pod je tje GRADIS zgradilo naslednje ob jek te: hotel RIVIE­ RA s 7100 m 2 površine, depandanso JADRANKA s 6400 m 2, hotel SLOVENIJA s 14.700 m 2, GRAND Portorožu SA SA Š K U L J, D IP L . IN Ž . HOTEL PALACE z 19.500 m 2 in depandanso M IR­ NA s 5800 m 2 površine. Skupno torej p e t objektov s 53.500 m 2 zg rajene površine. Vsi ob jek ti im ajo 1330 ležišč te r 2544 se­ dežev v restav racijah , kavarnah , za jtrkova ln icah in bistro ju . Poleg hotelsk ih in gostinskih površin je bilo v ho telih SLOVENIJA in PALACE zgra­ jen ih večje število lokalov za tu ristično pod je tje KOMPAS, PRIM ORSKI TISK, TRGOVSKO PO D ­ JE T JE NANOS, š tir je frizersk i saloni, lekarna , banka, cvetličarna, p rod a ja ln a tobaka, dve p ro d a­ ja ln i izdelkov um etne ob rti itd. Hotel SLOVENIJA im a večje število garaž, ki so razporejene v dveh etažah ob g lavnem ob jek­ tu. V GRAND HOTELU PALACE pa je n a p ra v lje ­ no šeststezno kegljišče. G lede na to, da je bil čas p rip rav in p ro jek ­ t ira n ja v jeseni 1969 zelo k ra tek in d a sta b ila dva osredn ja in naj večja ob jek ta zelo zah tevna in ob­ sežna z m nogim i pom ožnim i p rosto ri te r našte tim i lokali, se je celotna naloga delila v dva dela: 1 . v objekte, ki jih je bilo po trebno dokončati do sezone 1970, 2. v objekte, k i smo jih tedaj vodili pod delov­ nim a im enom a SLOVENSKI DOM IN CENTER, k i naj bi b ila gotova do konca le ta 1970 ozirom a zgodnje pom ladi le ta 1971. P ri tem pa je bilo po­ treb n o upoštevati zahtevo, da bodo vsa groba Sl. 2. M ed g ra d n jo gradbena dela na teh dveh ob jek tih gotova do g lavne sezone 1970. D a je b ila tak o postav ljena naloga izpeljana, je bilo treb a doseči veliko koncen trac ijo g radbe­ nih kapacite t v obdobju jesen i 1969 — pom lad 1970 te r dosledno izpeljati dobro proučeno orga­ nizacijo dobave m ateria lov in sam e g rad n je . Ce­ lo tn i obseg del smo razdelili n a tr i p rib ližno enake dele te r angažira li za n jih izvedbo del kapacite t k a r treh poslovnih enot GRADISA. Poslovna enota L jubljane je p rev ze la v g rad ­ n jo dva objek ta , k i naj b i po dogovoru z investi­ to rjem bila gotova do sezone 1970 in to : depan­ dansa JA DRANKA in hotel RIVIERA. Poleg tega je ta enota g rad ila plažo pod ho telom CENTRAL- RIVIERA. D epandansa JA D R A N K A je b ila p re ­ dana in v estito rju v p riče tku m aja 1970, ho tel RI­ VIERA pa v ju n iju 1970. PE Jesen ice je prevzela v g rad n jo ho te l SLO­ VENIJA te r R IB JO RESTAVRACIJO. K lju b tem u, da je prvotno bilo dokončanje tega o b jek ta p red ­ videno za kasneje, je uspelo g rad ite ljem oddati investito rju sam o hotelske k ap ac ite te v hotelu SLOVENIJA v avgustu 1970. Popolnom a dogra­ jen z vsem i lokali in gostinskim i obra ti pa bo ta ob jek t v zgodnji pom ladi 1971. PE M aribor je prevzela v gradnjo GRAND HOTEL PALACE z vsem i lo k a li te r depandanso MIRNA. D epandansa je b ila zg ra jena do sezone 1970, m ed tem ko bo v celoti GRAND HOTEL CENTER dogra jen v zgodnji pom ladi 1971. Zahte­ va, da se gradbena dela na tem objek tu izvršijo do sezone, p a je b ila izpolnjena. Ta d elitev in angažiran je tre h enot GRADISA je om ogočila takojšn jo koncen tracijo zadosti ve­ lik ih k ap ac ite t in angažiran je večjega števila stro­ kovnega k ad ra za reševan je problem ov, k i bi u tegn ili ogroziti potrebno h itro delo. Ta uk rep se je izkazal ko t zelo dober in kasn e jš i uspeh je to potrd il. Poprečno je bilo na vseh deloviščih GRA­ DISA v P ortorožu zaposleno nekaj nad 500 g rad ­ benih delavcev, v konici del p a ca. 800 gradbenih delavcev, od tega 40 inženirjev , tehnikov in delo­ vodij, in prib ližno 470 delavcev naših kooperantov. G radbena dela so po tekala nep re trg an o 24 u r na dan — v dveh izm enah. Sl. 4. M ed g ra d n jo G lede na tako veliko po trebno število zapo­ slenih na gradbiščih je bilo k o t n a jp re j po trebno ustrezno o rgan iz ira ti n a s tan itev in p rehrano vseh zaposlenih, k a r smo rešili delno z m ontažnim i de­ lavskim i naselji, v p rece jšn ji m eri pa s pomočjo k apacite t obstoječih ho te lsk ih in počitniških do­ mov. V zporedno z deli v n ase ljih in organizacijo gradbišč so se v avgustu p r i ob jek tu JADRANKA, v n o vem bru pa na g radb iščih ostalih objektov p r i­ čela izkopna dela. P o trebno je bilo v m esecu dn i izv ršiti večino, to je ca. 90.000 m 3 širokega odkopa v flišu. N aloga je b ila v celo ti izvršena s tem , da smo ang až ira li za to delo večje število strojev, m ed n jim i tu d i novo n abav ljene težk e buldožerje D-7. Skupno je bilo na gradb išču angažiran ih p e t b u l­ dožerjev, 4 nakladači, 3 m an jš i bag ri za izkop posam eznih tem eljev , 6 kom presorjev , večje š te ­ vilo kam ionov itd. Izkopna dela so po tek a la izredno hitro , na do­ ločenih s tro jih tud i v dveh izm enah, in so b ili dnevn i uč inki tud i dokaj nad 4000 m3 izkopa v fli- S l. 5. O b je k t p re d d o g ra d itv ijo šu. P o trebna večja globinska m in iran ja je za nas izvajal Geološki zavod iz Ljubljane. V elik del iz­ kopa pa je bilo možno ob m inim alnem m in iran ju izvesti z bu ldožerji D-7, k i so b ili op rem ljen i z izrivači. Izkopni m a te ria l so pretežno vozili na bližnjo m orsko obalo z nam enom , da se pozneje zgrad i na tem m estu večja plaža. Z arad i naglega n asipavan ja n a slabo nosilno b latno dno so n asta le v b la tnem sloju štev ilne p litve drsine, k a r je po­ vzročilo drsen je nasipnega m ateria la p ro ti m orju in s tem odrivan ja b la ta . Po navodilih In š titu ta za geom ehaniko je bilo po trebno blato odstran iti, n a ­ sipu sam em u pa d a ti čas, da se konsolid ira oz. poveča kot strižnega odpora v b la tu . Zatem je bilo možno p riče ti z g radn jo betonskega obalnega pasu, s tem, da je dodani m ateria l v nasip pod m orjem povzročil ravnovesno stan je p ro ti ob re­ m enitv i obale z m ontažno arm iranobetonsko kon- Sl. 6. P o g le d z v rh a Sl. 8. P a n o ra m a strukcijo plaže. K er je podlaga — nasip — slabo nosilen, je bil obalni zid p laže zasnovan po p rin ­ cipu vod ljive verige, k a r dopušča večje posedke ozirom a prem ike. V p rim eru posedkov je defor­ m acija p laže opazna, toda arm iranobetonsk i ele­ m en ti ostanejo nepoškodovani in jih je kasneje možno ponovno p re ložiti v ustrezno lego. P laža v m orju je n ap rav ljen a z um etn im pe­ ščenim nasipom , ki je zak ljučen s peto — nasipom kam nitega m ateria la . M ontaža elem entov je pote­ kala z av to dvigali TATRA in LORAIN. Do sezone je b ila izvršena s laba polovica plaže — vse do dela nasipa, k je r so se po jav ile na jvečje drsine in je p rek in itev dela ugodna za razvoj nadaljn je konsolidacije nasipa. V času, ko smo op rav lja li izkopna dela, je bilo po trebno izvesti vsa ostala p rip rav lja ln a dela. V bližin i lad jedeln ice v P iran u smo postavili cen­ tra ln o betonarno s trem i m ešalci in šestim i silosi za cem ent. Tolikšna k apac ite ta je b ila n u jna za­ rad i v e like po trebe po betonu v konici dveh m ese­ cev v zim i 1969—1970. A greg a t za beton smo do­ b a v lja li iz kam nolom a Crnii kal. V ertik a ln e tran sp o rte n a gradbišču smo izva­ ja li s pom očjo sto lpn ih žerjavov , GD dvigal in ig ličastih dvigal. Po trebno je bilo postav iti šest sto lpn ih žerjavov: en žerjav W eitz 60 TM, Lieb- her, 4 že rjave W eitz 45 TM, šest GD dvigal in večje štev ilo ig ličastih dvigal tip a GRADIS. Ob­ časno je bilo p r i delih angažirano avto dvigalo tip a LORAIN nosilnosti 20 ton. U D K 728.5 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) ST . 2, S T R . 39-4-2 Saša Š kulj: GRADNJA HOTELSKIH KAPACITET V PORTOROŽU V okvir perspektivnega razvo ja Slovenije spada izg radn ja tu rističn ih centrov. Na slovenski obali je težišče tu ristične dejavnosti v Portorožu, ki bo ver­ je tno posta l naš naj večji tu rističn i center. G lavni delež izg radn je novih hotelskih k apacite t v Portorožu je p ripadel G IP Gradisu. Č lanek obravnava obseg grad­ nje, sistem atiko gradbenih del od izkopov do finali­ zacije, zlasti še z ozirom na to, da je bil za izgradnjo novih velik ih hotelov postavljen razm erom a k ratek rok in so b ila dela om ejena zlasti n a izvenpoletno sezono. Vsi ob jek ti so b ili p ro jek tiran i kot a rm iran o ­ betonsk i skeleti s po ln im i arm iranobetonskim i ploščam i, poniln i zidovi p a iz siporex blokov in plošč. Skupno je bilo vgrajeno 25.500 m 3 betona razn ih m ark do MB 450, 2000 ton a rm atu re , 118 tisoč m 2 opažev in 8450 m 3 blokov te r 20.900 m 2 plošč siporexa. Za opaženje objektov smo u p o rab ­ lja li tab laste opaže, ca. 300 ton jek lenega podpor­ nega m ateria la , YU nosilce. Vsa po trebna a rm a ­ tu ra je b ila p rep e ljan a iz cen tralne železokrivni- ce v L jubljani. M ontažni elem enti kot ograje, stop- niščne ram e itd. so b ili dobavljeni p retežno iz G radisovega obra ta g radben ih polizdelkov v L ju b ­ ljan i. Za koordinacijo vseh del na ob jek tih in m ed posam eznim i k ooperan ti so bili o rganiziran i redn i sestank i vseh sodelujočih izvajalcev te r p ro je k ­ tan tov . S tem je uspelo v p re težn i m eri sp ro ti od­ s tran jev a ti p repreke , p rob lem e a li nesoglasja, ki b i lahko ogrozili tem po gradnje . P rizadevnost po­ sam eznih naših sta ln ih kooperantov za ob rtn išk a in in sta lac ijska dela p a je p rav gotovo b ila važen pogoj, da smo lahko z uspehom opravili veliko nalogo. Razvoj tu rizm a p r i nas bo verje tno zah teva l tu d i v bodoče izvedbo tak ih večjih nalog — g ra d ­ n jo velikega štev ila ob jek tov v k ra tkem roku m ed dvem a sezonama. Izkušn je p re tek le g radn je v P o r­ torožu nam bodo p r i organizaciji in izvedbi tak ih del v bodoče pripom ogle k še boljšim učinkom in novim uspehom . U D C 728.5 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) N R . 2, P P . 39—42 Saša Škulj: BUILDING OF HOTEL OBJECTS IN PORTOROŽ The erecting of ho te l capacities appertains in the general plan of th e prospect evolution of SR of S love­ nia. The centre of th e tou rist activity on our coast is settled in Portorož w here our greatest tourist bu ild ing- site is going on. The m ain p a r t of the new hotels e rec t­ ing falls to the en terp rise Gradis. The paper deals w ith th e ex ten t of objects, th e building w ork from excava­ tion to final equipm ent, w ith special regard to very court fixed term s. I t is to accent th a t the building w orks w ere tak ing p lace only out of the sum m er tim e. Gradnja V. priveza operativne UDK 727.2 1. PROJEKTNA ZASNOVA OBJEKTA V času od p riče tka g rad n je te naše slovenske luke, k i je doživela do današn jih d n i tako velik razvoj, se je k o n stru k tiv n a rešitev opera tivne oba­ le že večk ra t m enjala. P rv i navez in sosednji po­ da ljšek sta g ra jena ko t m ostna konstru k c ija z m ontažnim i nosilci na stebrih , nasledn ji privezi ko t težnostni obalni zid, sestavljen iz ve lik ih 100 to n težkih kvadrov, zadn ji tj. V. privez, pa je konstruk tivno rešen na način, upo rab ljen p r i nas prvič. Sestavljen je iz osmih, med seboj povezanih jek len ih kesonov, zapoln jen ih z m ateria lom in te ­ m eljen ih skozi nenosilno m orsko b lato v nosilni sloj fliša. Te sprem em be v konstru k tiv n i izvedbi je narekovala vse večja globina nenosilnega m or­ skega b la ta in odm ikanje sloja, v k a terega je bilo po trebno tem eljiti konstrukcijo , vse globlje. P rav tako so naraščale zah teve po večji k o ristn i globini m orskega bazena, k i se je povečala od p rv o tn ih 10 m na 14 m. P rv o tn i p ro jek t je za V. privez p redv ideval razčlenjeno konstrukcijo , sestavljeno iz m ostnih stebrov, p rek k a te rih je b ila položena nosilna m reža iz p rednapetega beto n a v m ontažni izvedbi. P ro jek tiv n i biro Luke K oper je po zam isli p ro ­ je k ta n ta M iloša G nusa, dipl. inž. gr., izdelal d rug i p ro jek t v izvedeni konstrukcijsk i rešitv i, k i je im el n a lo g o : a) povečati nosilnost obale, b) organsko povezati obalno konstrukcijo z zaobalnim platojem , c) znižati visoko investicijsko vsoto, po trebno zarad i globokega tem eljen ja p ri m ostni obalni konstrukciji. Da je zadostil postav ljen im zahtevam , je iz­ b ra l p ro jek tan t konstrukcijo iz jek len ih kesonskih zagatnic. Dolžino p riveza 174 m je razdelil v osem 20-m etrsk ih kesonov, povezanih m ed seboj s k ra t­ k im i ločnim i sponam i (glej sl. 1 ). obale luke Koper A L F R E D P E T E L N . D IP L . IN Ž . B E R N A R D G A B R IJE L Č IČ , VGT. O krogli jek len i kesoni so zab iti v nosilni sloj trdega fliša, k i leži v globini 18—31,5 m pod m or­ sko gladino, predhodno pa so jek lene zagatnice m orale p reb iti sloj 2—3 m preperine , k i pokriva trd n i fliš. Izb ran i tip zagatnic je ploščata jek lena zagatnica tip a B elval-P alp lanches P B P 9,5, zabita v krogih s prem erom D = 19,86 m. K esoni so za­ polnjeni s kam nitim m aterialom . Še nekaj k a rak ­ terističn ih podatkov za obalo: Obala je računana na 4,0 t/m 2 ko ristne obtežbe in obtežbo s težkim obalnim žerjavom . V lečna sila na po larjih znaša 60 t p ravokotno na obalo. Jek le ­ ni krožni kesoni so obrem enjen i s horizontalno osno silo v obodu kroga, k i ne sm e b iti večja od 300 t/m 1. P r i tej obtežbi je še podana varnost v k ljučavn icah zagatnic. Posam ezni kesoni zagatnic delujejo ko t m asivn i e lem enti in p renašajo obtež­ bo zem eljskega p ritisk a zalednega nasipa v tem elj­ na tla. Jek len e zagatnice so z dvojno zaščito za­ varovane p ro ti koroziji m orske vode. Že tovarna je nanesla na jekleno površino zagatnic tr ik ra tn i p rem az z »epkolorjem «. Po zak ljučn i izvedbi celic na gradbišču p a je celotna jek len a konstrukcija p re je la ka todno zaščito. Posam ezne kesonske ce­ lice in n jihove spojne segm ente povezuje na v rh u a rm iranobetonska konstrukcija , k i jo sestavljajo 2 m visok in 3,25 širok ro b n i nosilec na m orski stran i, v k a te rem je nam eščen tu d i energetsk i k a ­ nal in ena od žerjavovih tirn ic te r zadn ji podolžni nosilec v išine 2 m in širine 1 m, ki nosi drugo žer­ javovo tirn ico , in povezuje zadn ji del celic. Oba podolžna nosilca povezujejo širok i vezni pragovi na vsako spojno celico dveh kesonov. Spojni p ra ­ govi so na oba podolžna nosilca vezani z vu tam i tako, da tv o ri zgorn ja povezava v iren d e l-k o n stru k - cijo, ki m očno poveča togost celo tnega priveza. C elotni koncept konstru k c ije obale in osnove za operativno izvajan je samo so povzeti po knjig i »Steel S hee t p iling ce llu la r cofferdam s on rock« Kooxville, Tennesse, ki je izšla v decem bru 1957. leta. 2. ORGANIZACIJSKA ZASNOVA IZVEDBE Za izv a jan je p revzetih del je bil izdelan e la ­ b o ra t delovne p rip rave , ki je obsegal: a) štud ijo po trebn ih in n a jp rim ern e jš ih dol­ žin zagatnic, k i jih je po trebno naročiti, b) š tud ijo organizacijske shem e gradbišča s po­ sebnim ozirom na p rav ilno so rtirano deponiran je velik ih količin jek len ih zagatnic. N o tran ji tra n s ­ p o rt teh zagatn ic do m esta vgrad itve , c) š tu d ijo in k o n stru iran je pom ožnih kon­ strukcij, p o treb n ih za zab ijan je kesonov, č) štud ijo sistem a zastav itve kesonskih krogov in zab ijan ja zagatnic, V z / ~ ___ - J - ___\ / — — J - - - 1 r - ’0 : ‘T Sl. 2. Š a b lo n a za z a b i ja n je celic d) š tu d ija načina zasipavan ja , upoštevajoč fleksib ilnost kesonskih obročev in enakom ernost za tezan ja ključavnic. Že p r i zasnovi organizacije smo m orali upo­ števa ti piredvsem načine izvedbe, k i so izkoirl stili obstoječo oprem o in s tro je pod je tja , saj je bila do lžina obale prem ajhna, da b i dovoljevala večje in v es tiran je v specialno oprem o (predvsem plov­ nih objektov). Tako je im el tehno log na razpolago nasled n jo stro jno opremo, na osnovi k a tere je p ro­ je k tira l svoje postopke: s to lpn i žerjav W eitz G-45 HV s 30 m ročico, h itro u d a rn o zabijalo M enek SB 270 (4 tone te ­ že, 120 ud/m in), h itro u d a rn o zabijalo M enek SB 400 (6 ton te ­ že, 120 ud/m in), avto žerjav Lorain MC 320 18 t nosilnosti, kom presorsko postajo z 18 m 3 zraka/m in, m ontažno m ostno k o n strukc ijo 40 m dolž. in 60 to n nosilnosti. S tro jn o konstrukcijsk i b iro je dopolnil in p ri­ lagodil m ostno konstrukcijo , n a novo konstru ira l 7 -tonsk i derick žerjav za to konstrukcijo in kon­ s tru ira l jek leno štiridelno šablono za zabijanje kesonov (glej sl. 2). S k upno delo konstrukcijskega b iro ja in delov­ ne p r ip ra v e je rodilo izvedbeni elaborat, k i smo se ga v g lavnem tud i d ržali v vsej dobi izvajanja. Naj n a k ra tk o opišemo značilne rešitv e in postop­ ke p r i izva jan ju g radbenih del. a) Deponijski prostori za zagatnice in notranji transport K er je in v estito r dobavil celotno količino je ­ k len ih zagatnic (ca. 2000 ton) n aen k ra t in je po­ š iljk a p rispela v luko z' ladjo, je bilo po trebno p r i­ p ra v iti tako deponijo za te zagatnice, ki je om o­ gočila skladiščenje po posam eznih dolžinah in od­ vzem anje vsake dolžine posebej. Za vsako od celic je b ila izdelana posebna razv ita shem a po treb n ih dolžin jek len ih zagatnic, k i je v skupni dolžini ene zagatn ice n ih a la od 18,5—36 m, pač po konfigu ­ ra c iji nosilnega sloja, k i je bil s sondam i podrobno p re isk an in zelo razčlen jen vzdolž novega p riveza in v sm eri p ravoko tno na obalo. Vsaka celica je im ela zato različne dolžine zagatnic, ki so po m ed­ sebojni razlik i v a riira le po 0,5 m. Na deponiji je b ilo to rej u red iti p ro sto r za zagatnice od 3 m do l­ žine do 18 m, ko likor je znašala m askim alna do­ b av ljen a dolžina. M ed seboj so bile povezane za ­ gatn ice v vzdolžni sm eri s priložkam i in v ijak i, vse izdelano, v rtan o in dobavljeno že po dobav i­ te lju , ker b i bilo sestav ljan je , prirezovanje, v r ta ­ n je na te renu p redrago . D eponije so bile razp o re ­ jen e desno in levo ob žerjavovi progi, vse pa v dosegu žerjava, ki je služil kot g lavni stro j za n o tra n ji tran sp o rt jek len ih zagatnic do kesonov, že na začetku p a za razk lad an je s specialnih vozil in depon iran je (glej sl. 1 ). L ad ja z zagatn icam i je nam reč p ris ta la v od­ daljenosti ca. 300 m od deponije. Zaradi e lastič­ n o sti dolgih zagatnic je bilo potrebno m nogo paz­ ljiv o sti in sp re tnosti p r i transpo rtu , predvsem p ri dv igan ju , da se zagatn ica n i zvila, k a r bi p r i za­ b ija n ju zarad i tre n ja v k ljučavnici povzročilo ve­ liko težav. Posebno pažnjo je bilo potrebno posvetiti tu d i sto lpnem u žerjavu , za ka te reg a so bili p r ip ra v ­ lje n i posebni sid rn i bloki, n a k aterega smo m orali ž e rjav s id ra ti v p rim eru burje . Njegova v išina je m ora la b iti 37 m, saj je m oral dvigniti 18 m dolgo zagatnico tako visoko, da je lahko n jen spodn ji konec s k ljučavnico sedel v že postavljeno, a ne zabito predhodno zagatnico (glej sl. 3). b) Zastavitev kesonov in vmesnih lokov Za pravilno m ontažo jek len ih zagatnic keso­ nov in vm esnih lokov je služila jek lena šablona, sestav ljena iz štirih delov (sl. 2). To šablono je bilo možno precizno n a ra v n a ti in p r itrd iti n a osem jek len ih pilotov 0 6", zab itih v m orsko b lato s 500 kg zabijalom , m on tiranem na p lovnem ob jek­ tu . Šablona, k i je tv o rila v dveh višinah vodilo za jek len e zagatnice, je h k ra ti služila za delovni oder, s ka te reg a je bilo možno n a rav n av a ti zagatnice m ed zabijan jem in postav ljan jem . S tega delovne­ ga p la to ja smo tud i nastav lja li jek lene zagatnice p r i podaljšan ju te r v ijač ili spojne podložke. P ri m ontaži šablone in n jen i p restav itv i iz celice v ce­ lico je pom agal sto lpn i žerjav. Šablona sam a je služila za vse celice, osem jek len ih pilotov, ob k a ­ te re je b ila p ritrjen a , pa so ostali v nasipu (glej sliko). c) Z ab ijan je zagatn ih kesonov Delo na zab ijan ju zagatnic je bilo poverjeno posebni skupini p riučen ih m onterjev in je zah te ­ valo največjo vestnost. Že nam eščanje zagatnic v ključavnice, p rav ilna poddelitev celega kroga je te r ja la veliko natančnost. Šablona je im ela zazna­ m ovano celotno poddelitev v š tirih segm entih k ro ­ ga, poddeljenega s štirim i p rik ljučn im i ko tn im i za- ga tn icam i (na odcepih vm esnih segm entnih lokov). Te kotne zagatnice smo postavili in n a ra v n a li n a j­ pre j in tako zm anjšali izravnavo v k ljučavn icah n a četrtino kesonskega kroga. Šele po n am estitv i celotnega kroga zagatnic smo pričeli z zab ijan jem sam im . M nogokrat je bilo to delo zelo oteženo za­ ra d i m očnega v e tra a li valovan ja m orja, k i je ve­ rigo zagatnic, postav ljen ih v krog, močno defo rm i­ ra lo in nihalo, da n i bilo mogoče precizno n a ra v ­ n a v a ti posam eznih zagatnic med zabijan jem . Z abi­ ja n je se je odvijalo v spirali, k a tere hod je znašal 2— 3 m, tako da smo postopno nižali celotni obod zagatnic. Ko je bil obod zab it do šablone, smo le-to odstran ili in krog zabili do m orske g ladine. Tudi smo puščali na izm enično višje in nižje zagatnice, k i so tako tvorile boljšo povezavo z n astav ljen im i zagatn icam i naslednjega kroga. Po ponovni nam e­ s titv i se je postopek zab ijan ja podaljškov n ad a lje ­ v a l po istem načinu. K ljučavnice že zab itega kroga so sp rva služile za vodilo nastav ljen im p o da lj­ škom . Že v k ra tk em času je delovna skup ina po­ stopek obvladala v celoti in smo uspeli sk ra jša ti dobo zab ijan ja kesona k a r za 70% . Z ab ija li smo sp rv a s štiritonskim h id roudarn im zabijalom , ko pa sm o p rod rli do flišne p reperine, smo nad a ljev a li s 6-tonskim zabijalom . Zabijalo je bilo s specialno nogo nasajeno na zagatn ice (ali p a r zagatnic), d r ­ žal pa je celotno zab ija lno g a rn itu ro avto žerjav L orain p r i celicah, pob itih na suhem ozirom a de- rick p r i celicah pobitih nad vodo (glej sl. 3 in sl. 4). P ob ija li smo do m aksim alne meje, dovoljene za za­ b ija lo tj. do posedka 1 m m na udarec ali celo ne­ kaj m anj. O zab ijan ju smo vodili zap isn ik za vsa­ ko zagatnico posebej in rezu lta te v risa li v razvito Sl. 4. S h e m a z a b i ja n ja I . do IV . c e lice površino p lašča celice, kam or smo vnašali tud i globino pob ijan ja , p riče tek flišnega sloja in priče­ tek sloja preperine . Te podatke smo kon tro lira li s številn im i geološkim i v rtin am i p red pričetkom d e l P ri tem smo ugotovili, da so se poda tk i z m alim i izjem am i dobro ujem ali. Z ab ijan je nasledn je celice je sledilo vselej po zasipanju p redhodne celice in vm esnih spojnih lo­ kov. Tako se je delo postopno odvijalo v vzdolžni sm eri obale s tem , da smo sp ro ti podaljševali tran sp o rtn e t ire in sledili s pom ožnim i konstrukci­ jam i po že gotovem pasu zasu tih kesonov (glej sli­ ko). č) Zasipavanje kesonov in vmesnih celic Za zasipan je celic in m edprostorov smo upo­ rab lja li po navod ilih p ro je k ta n ta kam nolom ski drobljenec v frak c iji 0— 100 mm. P ri sam em zasi­ pavan ju je bilo po trebno po lagati največjo pažnjo predvsem n a to, da so se celice po ln ile enakom er­ no n a vse stran i. S icer b i p ritisk m a te ria la na eno s tran defo rm ira l krožno obliko kesona. M aterial smo zato vn aša li v celico na sred ino tako, da je nasipn i stožec enakom erno od tekal v vse sm eri krožnega loka. To je bilo izredne važnosti, saj smo zasipavali n ek a te re celice tu d i 10 m globoko v vodo. V ečje težave so n asta le p r i celicah, ki so bile zabite v močno nagn jenem m orskem dnu, tu je bilo po treb n o n a jp re j iz rav n a ti osnovni sloj n a ­ sipa. P roblem i so n asta li tu d i za rad i iz rivan ja m or­ skega b la ta m ed nasipavan jem v celici, saj se je lažje m orsko b la to dvigalo ob robovih kesona. V kesonih, v k a te rih je b ila površina m orskega b la ta preveč neenakom erna ali sloj kam nitega na­ sipa prem ajhen , smo pred zasipavan jem m orali iz­ rav n a ti a li n iža ti podlogo z bagran jem . V prašan je p rav ilnega zasipavan ja celic vseka­ kor n i bilo nič m anj zahtevno delo, ko t samo za­ b ijan je kesonov. Še en fa k to r je odločno vp liva l na solidno za­ polnitev kesonov, tj. čas. K ljub dobrem u kom pri­ m iran ju go rn jih slojev zasipanega m ateria la je prišlo do postopnega s tisn jen ja spodnjega, debelega sloja m orskega b la ta , ki je počasi izgublja l na vodi S l. 5. D e p o n ija z a g a tn ic in u r e d i ­ te v z a g ra d n jo V . celice in se zgoščal pod stalno obtežbo n asu tja nad njim . To zgoščanje p a je te rja lo dalj časa. Ugotovili smo, da v celicah, k je r znaša debe lina nenosilnega b la ta 4— 6 m a li več, p ride do u leg an ja m ateria la še po pol le ta in dlje. Posedki pa se asim ptotično p rib li­ žujejo ničli. M aksim alno tako posedanje, ki smo ga doslej izm erili v en i od celic, je v tek u časa n a ­ raslo na p rek 50 cm. d) Povezava celic na vrhu konstrukcije Izb ran i sistem konstrukcije ozirom a togost kom pletne obale sta v velik i m eri odvisna od do­ b re povezave vseh celic, ki sprem eni posam ezne kesone sistem a v skupno konstrukcijo , k i delu je ko t celota p r i p revzem an ju obtežb. Zato je p ro jek ­ ta n t sprem enil p rv o tn i sistem dveh podolžnih vez­ n ih nosilcev (energetsk i kanal in žerjavova p ro ­ ga) tako, da ju je m edsebojno povezal z m očnim i p rečn ik i in dobil sistem , k i ko t celota prevzem a obtežbe, nasta le n a privezu. Ta uk rep je b il p o tre ­ ben še posebej za rad i dejstva, k i so ga pokazale m eritve, da razne celice, različno globoko zasid ra­ ne v nosilni sloj, različno reag ira jo p ri elastičnem p ren ašan ju obtežb nasipanega p la to ja za obalno konstrukcijo . Z d rugo besedo — različne celice so se pred povezavo različno elastično defo rm ira le po zasipavanju . Z m očno povezavo celic na v rh u pa je zagotovljena enakom ernost p revzem an ja ob­ težb cele obale. Izvedbeni pogoj za tako enakom er­ nost pa je bil podan v dobri povezavi arm irane zgorn je konstrukcije z g lavam i zagatnic celic in vm esnih lokov. 3. IZVEDBENA OPREMA K ot že om enjeno, je b il g lavni g radben i stro j, k i je služil za n o tran je , ho rizon ta lne in v e rtik a ln e transpo rte , za se rv iran je p r i postav ljan ju šablone, p r i m ontaži zagatnic, sk ra tk a za pomoč p ri vseh m ontažnih delih, sto lpn i žerjav težjega tipa. V kon­ kre tnem p rim eru je b il to stolpni že rjav W eitz t/m s 30-m etrsko ročico. N jegova k ap ac ite ta je tudi odločilno vplivala n a nap redovan je del. A gregata za zab ijan je , h id ro u d arn i pnevm at­ ski zabijali 4 tone in 6 ton teže, skupaj s kom pre- sorsko postajo n a 7 atm in 18 m 3 z rak a n a m inuto sta tud i tvo rila osnovo p ri zab ijan ju posam eznih kesonov. D ruga oprem a je b ila odvisna od načina dela in od tega, ali smo celico g rad ili »na suhem « ali »na vodi«. Sedmo in osmo celico po stacionaži ali p rv i dve po v rs tn em redu izvedbe smo zab ija li na suhem . Serviral, p rid ržav a l in vodil je zab ija la av­ to žerjav Lorain z nosilnostjo 7 ton p r i po trebn i višin i 27 m (glej sl. 3). P ri ostalih celicah, k i so bile g ra jene nad vodo, je vlogo avto že rjav a p re ­ vzel derick z nosilnostjo 7,2 tone, m o n tiran na m ostni konstrukciji. D erick je im el rad ij učinka 10 m in je iz sred ine nove celice p ren aša l zabijalo po celem obodu. V obeh p rim erih je p ren aša l in se rv ira l zagatne stene stolpni žerjav (glej sl. 4). 4. PO SEBN I PROBLEMI, NASTALI MED GRADNJO Med gradn jo sam o smo im eli za rad i specifič­ nosti močno nagn jenega flišnega sloja in velik ih razlik v globini pob itih zagatnic v posam eznih ce­ licah, velike problem e. Ti problem i so b ili p red ­ vsem geotehnične n a rav e in smo jih uspeli reše­ v a ti samo z m očnim angažiran jem geom ehanskega strokovnjaka, ki odlično pozna p rob lem atiko m a­ te ria la v koprski luki, tov. prof. dr. Sovinca. Z nam eščanjem iz rav n a ln ih profilov, peščenih kolov itd. smo m orali dodatno u k rep a ti v posam eznih ce­ licah. Časovno od lagan je n ek a te rih zasipov, ki je omogočilo boljše stisn jen je v celici zap rtega m or­ skega b lata, je bil uk rep , k i je posebno p rizadel nas kot g rad ite lje in investito rja , k i je o b jek t n u j­ no potreboval. P ri eni od celic smo p ri zab ijan ju n a le te li na oviro v m orskem b la tu (pozneje se je izkazalo, da g re verje tno za po topljeno in v b la tu ohran jeno lad jo iz hrastovine), k i nam je odklonila del ke- sonske stene iz sm eri in smo m orali ta sek to r obo­ da obnoviti. Brez težav torej n i šlo. P ridob ili pa smo si p ri g rad n ji tega ob jek ta toliko p ro jek tan tsk ih , geom e­ hansk ih in izvedbenih izkušenj, da sm atram o, da b i b ili odslej lahko kos vsem težavam p r i to v rs tn i g rad n ji novega dela obale. Sl. 7. Z a b i ja n je z a d n je g a k ro g a IV . c e lic e 5. SKLEPNE UGOTOVITVE Po izkušnjah , ki smo jih p ridob ili na tem izredno zanim iven inženirskem objektu , lahko m irno trd im o, da je to v rs tn a g ra d n ja obalnih p r i­ vezov h itra , ekonom ična in enostavna, da pa te r ja veliko š tu d ijsk ih preddel (posebno geom ehanskih), da je n a jp rim ern e jša p ri sorazm erno enak i globini nosilnega slo ja in vsaj prib ližno enak i globini m or­ skega dna. G rad n ja nad vodo a li s kopnega ob uporab ljen i oprem i n i b istvene važnosti in sta oba načina enako h itra in ekonom ična. S istem sam bo verje tno našel še n ad a ljn je ap likacije , k jerko li bo nosilni sloj globoko v m orju , p o k rit z debelim slojem nenosilnega m orskega b la ta . P rednost siste­ m a je tu d i v velik i specifični obrem enitv i obale, ki jo tako g ra jen privez lahko prevzam e. U D K 627.2 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) S T . 2, S T R . 43—47 A lfred P ete ln - B ernard G abrijelčič: GRADNJA V. NAVEZA OPERATIVNE OBALE LUKE KOPER Od pričetka izgradnje te največ je slovenske luke, ki je doživela do današnjih dn i izredno velik razm ah in razvoj, se je konstruk tivna rešitev operativne obale v ečk ra t m enjala. A vtorja podrobno obravnavata celot­ no p ro jek tno zasnovo luških objektov, organizacijsko zasnovo izvedbe, deponijske p rosto re za zagatnice in n o tran ji transport, zastavitev kesonov in vm esnih lo­ kov, zab ijan je zagatnih kesonov, zasipavanje kesonov in vm esnih celic, povezavo celic na v rhu konstrukcije, in izvedbeno opremo. U D C 727.2 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) N R . 2, P P . 43—47 A lfred Peteln - B ernard Gabrijelčič: BUILDING OF MOORING PLACE IN THE PORT OF KOPER The port of Koper, th is greatest Slovene harbour, has attained very im portan t developm ent and progress from the beginning to the present days. The construc­ tion solutions of the operational shore have been a lte r­ nated several times. The authors tre a t the planning projects of the port objects, the executing organization, the deposit rooms, th e inner transportation , th e in te r­ m ediate arches, the stu ff constructions, the cell connec­ tion on the top of structu re , and the executing equip­ m ent. Gradnja UDK 69.034 skladišč na »plavajočih« temeljih v koprski luki JO Ž E U R SlC , d i p l . i n ž . Cim bolj se navezi k op rske luke širijo vzdolž nasipa, k i je odrezal n ek d an ji S tru n jan sk i zaliv od m orja , tem globlje se n ah a ja jo nosilna tla , ki se­ stoje iz fliša, p rek riteg a s p reperino . Na to prepe- rino je v teku sto letij rek a R ižana nanesla sloj finega b la ta razpadlega fliša, tak o da je globina m o rja n a tem m estu znašala le največ m orda 2 m. Ko so s sesalnim bagrom p o g lab lja li dno bodoče luke, so s to naplav ino istega m ate ria la naprav ili om enjen i nasip, k i sega nekaj decim etrov nad gla­ dino m orja . N a tako u re jen a t la so navozili jalov i­ ne iz sečoveljskega ru d n ik a a li pa m ateria l iz bliž­ n jega serm inskega h rib a n ek ak o do kote + 2.50 m etra , ko likor znaša kota ta l novega pristanišča. P rvotno , dokler globina do nosiln ih ta l n i bila p revelika , smo g rad ili v rsto skladišč na železobe- tonsk ih pilotih. Ko pa je po tem dolžina pilo tu n a ­ rasla že na 20 ali več m etrov, smo m orali po iskati novo rešitev , k a jti upo raba pilotov ni b ila več možna, ne sam o zarad i velike dolžine, tem več tud i zarad i velik ih m om entov, ki jih povzroča stran sk i p ritisk b lata, ki se p rem ik a pod koristno obtežbo skladiščnih ta l. Tako se je rodila ideja objektov velik ih razponov n a p lavajočih tem eljih . Skupno je bilo dosedaj v lu k i K oper zgrajen ih ali pa je v g rad n ji en a js t skladišč s streho teoretskega razpo­ na 40.0 m in dolžine 60.0 m oz. 50.0 m. S ituacijsk i razpored teh ob jek tov je razviden iz slike 1 . Konstrukcijski princip S lehern i o b jek t sesto ji iz vzdolžnih nosiln ih togostn ih zidov v m edsebojn ih razda ljah 40.90 m. N a teh železobetonskih zidovih slone g lavni nosilci / si. 1 P f f lR rz ToqzqA z id u M • ^1 :50 MALTO tU 2 0 ZCjOVNj! TAS CjLAV. NOSILCA S l. 2 ločne oblike s p re jn ap e to vezjo in teo re tskega raz­ pona 40.00 m. K er je b il konstrukcijsk i p rincip glavnega nosilca upo rab ljen tud i d rugje , je seveda p r i tem doživljal razne sprem em be v d e ta jlih , tu pa bomo ob ravnavali najnovejšo v arian to , k i je u p o rab ljena za p e t tran z itn ih skladišč ob V. navezu. M edsebojni razm ak glavnih nosilcev, ki so v celoti m ontažni, znaša 7.50 m. Ta razm ak je izbran iz ekonom skih razlogov, pa tu d i zato, k e r je p ri razpoložljivem žerjavu tip a Lorain m ožna m ontaža nosilca, tud i če so sosedna polja že m ontirana . To je važno, če bi se np r. pokazalo, da eden že m on­ tira n ih nosilcev ne ustreza, pa ga je tre b a zam e­ n ja ti. Ločni pas g lavnega nosilca je zarad i m in i­ m alnega naklona 9° v sred in i zašiljen. N a lokih slone sekundarn i nosilci v razda lji 0.95 m, na n jih pa sa lon itna k ritin a ali pa eval, k je r je to potrebno zarad i svetlobe. P re jn ap e ta vez je obešena na zgo rn ji ločni pas in dim enzionirana te r k o n stru iran a tako, da bo naknadno po po treb i možno v višin i vezi zg rad iti izolacijski strop. Vzdolžni togostn i zid sestoji iz pasovnega te ­ m elja širine 5,0 m, s teb rov na razd a ljah 7,5 m, gor­ n je vezi in polnil. V vzdolžni sm eri je dim enzioniran tako , da je sposoben p revzem ati tu d i m om ente za rad i različ­ n ih obtežb strehe, la s tn e teže, poljubno razp o re je ­ ne koristne obtežbe na go rn ji p loskvi tem elja , ki je v rav n in i ta l skladišča te r zarad i različn ih od­ porov dna tem elja. V p rincipu naj zid ostane ra ­ ven, dopustn i pa so različn i posedi obeh koncev zidu. R ačunsko obtežbo tako obrem enjenega zidu je seveda mogoče le p redpostav iti. V našem p ri­ m eru smo računa li z enakom ernim ; odporom v tleh, koristno obtežbo 4 t/m 2 na 5 m širokem pa­ sovnem tem elju pa smo postav lja li tako, da smo dobili m aksim alne pozitivne ozirom a negativne m om ente vzdolž nosilca. V ta ln i plošči tem elja oz. v gorn jem vencu je vložena tem m om entom ustrez­ n a vzdolžna arm atu ra . T em eljn i blok je zarad i m an jše teže votel in postav ljen n a dobro u v a ljan a gram ozna tla. G or­ n ja plošča je dim enzionirana tu d i na kolesni p r i­ tisk 18-tonskega tovorn jaka. P rečne sile, ki nasta ja jo vzdolž nosilca, p re ­ vzem ajo poln ilne stene z m režasto arm atu ro na obeh s traneh . S teb ri p red stav lja jo v tem p rim eru le uklonsko ojačitev po ln iln ih sten. S teb ri p renašajo lastno in koristno obtežbo glavnega nosilca na pasovni tem elj, v horizontaln i pa v e te r (110 kg/m 2), seizm ične sile te r sile za ra ­ di tem p era tu rn ih in d rug ih deform acij vezi. P rek p re jn ap e tih vezi sodelujejo p r i p revzem anju ho­ rizon taln ih sil po tr ije togostn i zidovi med seboj, p ri čem er pa je seveda upoštevano defo rm iran je in d ila tiran je vezi. Z arad i slab ih ta l iz tega izv irajoči m om enti v steb rih niso posebno pom em bni. Š irina pasovnega tem elja je določena tako, da znaša p r i neobrem enjen ih tleh skladišča: poprečni p ritisk v dnu tem elja . . 0.5 kg/cm 2 m aksim aln i robni p ritisk . . . . 0.9 kg/cm 2 K oristna obtežba sk lad iščn ih ta l seveda obre­ m enju je tu d i tem elj sam (0,4 kg/cm 2). Teoretsko bi seveda bilo mogoče, da b i p a ­ sovni tem elji b ili enostransko obrem enjen i s ko­ ristno obtežbo istočasno dalj časa. To b i seveda povzročilo, da bi se zidovi sčaso­ m a nagnili. K o t m alo v e rje ten pa ta p rim er ni upoštevan. Glavni nosilec G lavni nosilec je v celoti m ontažen in sestoji iz p re jn ap e te vezi 18 X 30 cm (2 k ab la tipa F rey- ssinet po 12 žic p rem era 7 mm) in gorn jega pasu I prereza, ki sesto ji iz dveh polovic. Posam ezni de­ r i ORIS SULADISCA OB V. VEZU M ■ -i*-looo Sl. 3 Sl. 4 ta jl i so razv idn i iz sl. 2 in ne po trebu je jo posebne razlage. Vez je izdelana v betonu MB 600, gorn ji pas pa v betonu MB 400. Za m ontažo' so uporab ili p re ­ s tav ljiv e cevne odre, ki jih je bilo mogoče odstra­ n iti tako j, ko so m ontirane ve rtik a le , ki nosijo vez, ko je g o rn ji pas fik siran v ho rizon ta ln i sm eri in ko dobi m asa za za livanje s tikov zadostno trdnost. Za tra n sp o r t in m ontažo 40,80 m dolge vezi je bila izdelana posebna pom ožna k o nstrukc ija , ki jo kaže fo to g ra fija sl. 5. P rak sa je pokazala, da je z enim žerjavom tipa L orain možno b rez posebnih težav m o n tira ti eno kom pletno po lje s sekundarnim i nosilci v red v dobrih 8 u rah . Čelne stene Z aradi velik ih posedov, tako absolutn ih kot re la tivn ih , so čelne stene konstru irane v jek lu in salon itu te r obešene n a k ra jn e glavne nosilce. V er­ tik a le (NP I 30) p ren aša jo pritisk vetra zgoraj na cilindrično ploskev strehe, spodaj pa v tla . P r itrd i­ tev teh je spodaj n a re je n a tako, da dopušča re la ­ tiv n e posede koncev togostn ih zidov in ta ln e vezi p red čelno steno do 30 cm. Če bi se izkazalo, da so re la tiv n i posedki večji, je po trebna le enostavna adaptacija . Z arad i m an ipu lacije s s tro ji in event, izjem ne horizontalne obtežbe so spodaj n a čelnih sten ah n a re jen i 3 m v isoki železobetonski parapeti, k i slone na ta ln i vezi pod čelno steno. V v e rtik a l­ nem položaju jih pa drže v ertika le čelne stene. Čelna stena ob sam em navezu V. je za rad i žer­ ja v a »Norias« n a re jen a nekoliko drugače, vendar v b istvu po istem p rin c ip u (glej sl. 6). s i . 6 V cilindričn i p loskvi strehe se seveda p o jav ­ lja jo znatne ho rizon ta lne sile (veter, p ritisk na čelne stene, seizm ične sile). Te sile p revzem a v p r ­ vem po lju ob navezu V. vgrajeno vetrno p redalčje , k i sestoji iz m ontažn ih železobetonskih »vertikal« (nekoliko d rugače oblikovanih sekundarn ih nosil­ cev) te r diagonal iz betonskega železa. K er nasto ­ p a jo ho rizon ta lne sile v obeh sm ereh, diagonale pa prevzem ajo le na tezne osne sile, so seveda p o treb ­ ne v vsakem polju m ed dvem a »vertikalam a« d ia ­ gonale v obeh sm ereh. Opazovanje obnašanja objekta in posedanja N a konceh vseh togostn ih sider so vg ra jen i re p e rji za opazovanje posedanj in event, n ag ib a ­ n ja teh sten. P rav ilo m a izvršim o najm anj vsak ih 6 mesecev m eritve n a vseh reperjih , obenem pa tem eljito ogledam o vse polnilne zidove in druge konstruk tivne e laborate , če se niso k je pojavile razpoke. Vse te po jave vnašam o v posebno knjigo. O rezu lta tih stalno obveščamo univ. prof. dr. inž. Sovinca, ki nam je b il p ri p ro jek tiran ju in g rad n ji v neprecenljivo pomoč. Skladišča ob navezu V. so šele v g rad n ji in je o n jih zaenkra t še nem ogoče d a ja ti podatke o po- sedkih. Skladišča IV. pa so b ila po is tih princip ih zgrajena le ta 1968 in so v eksp loataciji že precej časa. Lahko ugotovim o, da se konstru k c ija obnaša zelo dobro in da so v togostnih zidovih nastopile le lasne razpoke, k i jih prip isujem o k rčen ju in tem p era tu rn im vplivom . Sl. 7 p rik azu je sedanje P 0 5 Z D U I TEM EL/EK SKLADIŠČA /K V Č A S U O D S E P T E M B R A 1J & J H O O t / T O B J P A f ? f O r , .------- ----- 4o eo --------- •---- ------ _ 4o yo --- —► --- — 4o to METULO DOLŽIN M * 4 * lo o ™ MEJtlLO P 0 5 E D U 0 / M - 4 Z 2 5 ° ” Sl. 7 stan je posedkov. K ot je razvidno, so posedan ja za običajne gradbene pojm e zelo velika, z las ti so ve­ lik i re la tiv n i posedki (več ko t 20 cm, ko t smo ra ­ čunali). Z arad i tega so na n ek a te rih čeln ih stenah b ile po trebne prej om enjene adaptacije. O bjekt s streho po istem principu je zg rajen v M ariboru (polnilnica p iva Tališ), v g rad n ji pa je v Rogaški S la tin i (polnilnica slatine) po p ro jek tu inž. arh. Janeza F ü rsta . Z aradi solidnih ta l seveda teda j niso bile p o treb n e vzdolžne togostne in v ise­ če čelne stene. K o n stru k c ija pa se je pokazala kot zelo ekonom ična in bi z m očnejšim žerjavom do­ puščala tu d i večje razpetine.. Naj kot p ro je k ta n t končno pohvalim izvajalce, k i so vse ob jek te izvedli nadvse k valite tno , pov­ sod dosegli in presegli p redp isane m arke beto n a in tu d i m ontažna dela izvršili točno po zam isli pro­ jek tan ta , p ro jek tan ta jek len ih konstrukcij (kon­ s tru k tiv n i b iro Gradis) in sodelavcev iz p rip rave dela tehnične službe podjetja . Sl. 9. P o g le d n a d v o je d o v rš e n ih b o k s o v s k la d iš č a UDC 627.2 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) ST . 2, S T R . 48—51 Jože Uršič: GRADNJA SKLADIŠČ NA »PLAVAJOČIH« TEM ELJIH V K O PRSK I LUKI P rv o tn a gradnja skladišč v luki Koper je bila na železobetonskih pilotih. Ko pa je dolžina pilotom na- ra s tla n a 20 m in več, je bilo tre b a poiskati novo reši­ tev, k a jti uporaba tak ih pilotov ni b ila več možna za­ rad i p revelike dolžine in zaradi p revelik ih momentov, ki jih povzroča stransk i p ritisk m orskega b la ta pod skladišča. Č lanek podrobno ob ravnava novi način grad­ n je n a »plavajočih« tem eljih, konstrukcijske principe, glavni nosilec, čelne stene, in ob koncu podaja rezu lta­ te ponašan ja objektov in posedanja. Gradnja žitnega silosa v Celju UDK 624.953 Poslovna enota C elje je v le tu 1968 v sklopu izg radn je skladišč in m lina trgovskega in proiz­ vodnega p o d je tja »MERX« C elje na Spodnji H u­ d in ji v C elju prevzela tu d i g rad n jo ŽITNEGA SI­ LOSA s kapacite to sk lad iščen ja 7830 t. K O NSTRUKCIJA O BJEK TA O b jek t je tlo risne zasnove 28,40 x 17,10 m, v i­ šine 38,00 m s strojnico, ki sega do v išine 47,73 m. V celo tn i tlo risn i p ov ršin i je 15 osm erokotnih celic, ki v no tran jo sti tvo rijo še 8 k v ad ra tn ih celic in služijo v celoti za skladiščenje. T em eljen je ob jek ta je izvedeno z arm irano­ betonsko tem eljno ploščo debeline 80 cm. Osnovna tlo risn a zasnova celic po teka od tem eljne plošče na k o ti -—2,00 do kote +31,76. N a te j ko ti so celice p re k rite z m ontažno betonsko ploščo, obodne ste­ ne p a po tekajo še do kote +36,00, k je r je streha objekta. Nad koto s treh e se dv ig a še stro jn ica v tlo risn i izm eri 6,48 x 6,48 m do ko te +47,73 m. C elo tna zasnova p ro jek ta je b ila p rire jen a za uporabo d rsn ih opažev od tem e ljn e plošče do streš­ ne plošče, s tem , da se n ak n ad n o izvrše k le tna plošča n a ko ti + 1,10 m, b u n k e rsk i lijak i in m on­ tažna plošča na ko ti +31,76 m. POGODBENE OBVEZNOSTI G rad n jo ob jek ta je p o d je tje prevzelo za zne­ sek 2,922.000,00 N din. Po pogodbenih določilih naj bi se g ra d n ja priče la z 20. III. 1968, o b jek t pa do­ končal do 31. VIII. 1969 in usposobil za prevzem žitaric. U D C 69.034 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) N R . 2, P P . 48—51 BUILDING OF MAGAZINES ON “FLOATING” FUNDAMENTS IN THE PORT OF KOPER In the firs t tim e the m agazines in the p o rt of K oper w ere bu ilt on the reinforced concrete pilots. The length of new pilo ts increased to 20 m and more, the application of reinforced concrete pilots becam e impossible because of th e great lenght and be­ cause of m om ents in consequence of the sea mud pressure under the s to reh o u ses . The paper deals w ith the new m anner of m agazine building on “floating” fundam ents, th e construction principles, the m ain ca r­ rier, the fron ta l walls, and a t last the resu lts of the control and abasem ent. A L B E R T P R A P R O T N IK , G R . T E H N . O RG A N IZA CIJA GRADBIŠČA IN PRIPRA V A DELA K ot je bilo že uvodom a om enjeno, je silos lo­ c iran v sklopu skladišč in m lina. Zato se je za po trebe g rad n je ko ris tila že obstoječa organizacija be tonarne in pom ožnih naprav . Za v e rtik a ln i tra n sp o rt je bil izbran žerjav W eitz 45 tm, lociran neposredno ob objektu. Zaradi k ra tk eg a roka izgradnje in zah tevnosti ob jek ta je b ila uspešnost in ekonom ika g rad n je odvisna predvsem od tem eljite izdelave e lab o ra ta p rip rav e dela. Č eprav je po d je tje že gradilo podobne ob jek ­ te in im elo vso po trebno oprem o za drsn i opaž, je bilo potrebno za silos v C elju rešiti v rsto zah tev ­ n ih tehničn ih problem ov. Izkušnje p ri dosedanjih g rad n jah silosov so pokazale, da m ora b iti tlo risna oblika sestav ljen ih elem entov drsnega opaža čim ­ bolj kv ad ra tičn a za rad i enakom ernega razvoda kom prim iranega z rak a za pogon dvigalk in ugod­ nejšega izračuna dopustnega neenakom ernega dv i­ gan ja opažev. T lorisna velikost ob jek ta 28,40 x 17,10 m ni u strezala naveden i zah tev i, zato je bila n u jn a od­ ločitev, da se vrši g ra d n ja celic v dveh fazah s p rek in itv ijo v sred in i objekta. S tem b i se iz­ boljšalo neugodno razm erje stranic, h k ra ti pa zm anjšali stro šk i opažev za polovico. S tikovan je obeh polovic ob jek ta pa se je predvidelo z lep lje ­ njem . Na podlagi te osnovne odločitve je oddelek p rip rav e dela p rip ra v il naslednjo dokum entacijo : Sl. 1. T lo ris S l. 2. V zd o lžn i p re re z Sl. 3. P r e č n i p r e r e z ORGANIZACIJSKA SHEMA SILOSI IN M LIN - M ERX CELJE "--------►DOVOZ - ACD£CA7 + C£H£N T Sl. 4. O rg a n iz a c ija g ra d b iš č a LEGENDA: 1. T ehnična in delovodska p isarna , soba za prvo po­ moč, garderoba, WC s tušem in stanovanj, sobe 2. Ročno skladišče dim. 9,47 X 4,00 m ' 3. Lopa za stro je dim. 9,47 X 4,00 m ' 4. Dvigalo U bher 25 tm —• doseg ročice 23,00 m', dol­ ž ina proge 22 m ' 5. Dvigalo Waiz 45 tm — doseg ročice 30,00 m ', dolžina proge 11 m ' 6. betonarna: 5001 skipov s 5001 skipovim dozator- jem in tehtnico za cem ent te r dvem a skreperjem a 7. deponija agregata — m ešanice ca. 1000 m3. Dostava delno vagonsko, delno s kam ioni 8. cem entno skladišče dim. 9,47 X 12,00; tj. 1201 8. a cementno skladišče v k le ti silosov, in sicer 1201 9. tesarska lopa s krožno žago 10. deponija lesa in gotovih opažev za silose 11. deponija lesa in gotovih opažev za m line 12. deponija skriv ljene a rm a tu re za silose 13. deponija skriv ljene a rm a tu re za m line a) Projekt drsnega opaža D rsni opaž je bil izdelan iz BOSANKA plošč debeline 2,7 cm z vso po trebno konstrukcijo za p ritrd itev , lesenim i ja rm i in p redalčn im i nosilci za povezavo konstrukcije . Za d v iga ln i m ehanizem je b ila u po rab ljena obsto ječa oprem a iz pnevm a­ tičn ih dv igalk tip a S. A. M. E. (Societä A tterzzatu- re M acchine Edilizie) iz M ilana, nosilnosti 6 t/kom. P ro je k t je vseboval vse p o treb n e sta tične izračune, d e ta jle opažev in nosilne k o n stru k c ije te r opis iz­ vedbe. b) Projekt delovnih odrov V iseči zun an ji in n o tra n ji odri za obdelavo betonske konstrukcije so b ili izdelan i iz cevi kot posebni e lem enti in p r itr je n i n a nosilno konstruk ­ cijo opaža. L oviln i oder, po treben p r i izdelavi strešne plošče, je b il p rav tako sestav ljen iz elem entov s p o ln ili iz mrež. c) Projekt odra za montažno ploščo na koti + 31,68 Za m ontažo elem entov m ontažne plošče na ko ti +31,68 nad celicam i so b ili up o rab ljen i n o tran ji viseči odri, k a te re smo po dvigu d rsnega opaža nad navedeno koto p ritrd ili na betonske stene silosov in m edsebojno povezali. O dprtine m ed od ri so bile p rekrite . č) Projekt povezave plezalnih palic pri odprtinah P ri vseh o d prtinah , predvsem v spodnjem de­ lu silosa in nad koto +31,68 je bilo po trebno s cev­ m i povezati vse p roste plezalne palice, da smo s tem preprečili uk lon palic. d) Projekt in seznam plezalnih palic Za p lezalne palice je bilo uporabljeno okroglo železo 26 m/m. N astavk i p lezaln ih palic so b ili na- izm enični in izvedeni z jedrom . e) P ro jek t razvoda kom prim iranega zraka Za napajan je 51 penjalk , k i porab ijo 0,125 m 3 z rak a na m inuto, je bil m ontiran kom presor s k a ­ paciteto 6 m 3 in za izravnavo z rak a dodatno še 6 m 3 rezervoar. S tem je bilo lahko opravljeno dvakra tno zaporedno dviganje opaža v časovnem presledku 30—40 sekund. N apeljava do razvodne m reže n a opažu je b ila izvedena iz gum ijastih ce­ vi p rereza 2", horizon taln i razvod n a odru iz je ­ k lenih cevi istega prereza, p rik lju čk i pen ja lk (3 kom na 1 ventil) pa iz gum ijastih cevi 0 1/2". NASTAVLJANJE P L E Z A L N IH PALIC /N OPAŽA M 1:50 Sl. 5. D e lo v n i o d ri S l. 6. G r a d n ja II . fa z e ce lic f) P ro jek t dostopnega stolpa D ostopni stolp na oder je bil izdelan iz cevi z m ožnostjo p rip rave posam eznih elem entov stolpa. P r ip ra v lje n e elem ente je dv igal žerjav in so bili m o n tiran i skladno s potekom del. Oder je bil si­ d ra n v betonsko konstrukcijo . POTEK DEL N a podlag i p rip rav ljen e dokum entacije je po­ slovna eno ta v ob ra tih p o d je tja naročila vso po­ treb n o oprem o. V tem času je b ila dopolnjena or­ gan izacija gradbišča in izvršeno tem eljen je objek­ ta. V odstvo gradbišča je vseskozi sodelovalo s p ri­ p ravo dela, zato je bilo d e ta jlno seznanjeno z ela­ bo ra tom p rip rave . K o n stru k c ija plezajočih opažev je b ila kom ­ p le tira n a in postav ljena na tem eljno ploščo ko­ nec m eseca ap rila 1968. B e to n iran je konstrukcije se je p riče lo po program u. Po dv igu opažev na vi­ šino 3,5 m so se m ed dvigan jem m ontira li posa­ m ezni e lem enti visečega delovnega odra za obde­ lavo betona. Za vse o d p rtine v betonu so b ili iz­ delan i leseni okvirji, k i so se v lagali v opaž med dviganjem , prosta p lezalna železa pa stab iliz ira la s cevno konstrukcijo . M anjše odprtine in ležišča so b ila izdolbena iz visečega delovnega odra, k a r se je izkazalo boljše ko t v lagan je vložkov v opaž. Poprečna dnevna v išina dviga je znašala 2,00 m etra . V spoj med p rv o in drugo polovico ob jek ta se je v lagala deska v š irin i debeline sten s perfo ­ rac ijo za vezno a rm atu ro . Po končanem dv igan ju I. faze je b il opaž dem on tiran in prem eščen z m anjšim i dopoln itvam i n a II. fazo. S tik m ed obe­ m a polovicam a je b il lep ljen z EUROLANOM FK 20 tv rd k e D eiterm an v sk ladu z navodili p ro izva­ ja lca in lab o ra to rijsk e službe podjetja. Z lep lje ­ n jem se je dosegla popolna m onolitnost betonske konstrukcije . Plošča na ko ti +1,10, lijak i bunkerjev in m on­ tažn a plošča na ko ti +31,68 in +36,00 so b ile iz­ vedene po končanem b e to n iran ju sten. S tro jn ica nad k rovno ploščo višine 17,73 m je b ila g ra jena p rav tako s plezajočim opažem, k a te ri je b il izdelan iz e lem entov osnovnega opaža, s p re ­ delavo na tlorisno obliko strojnice. Med izvajan jem del n i prišlo do nepredvidenih zastojev. O bjekt je bil d o g ra jen do pogodbenega roka. P o ln jen je celic z žitom je bilo izvršeno po p ism e­ n ih navodilih sta tika. H k ra ti so bile preizkušene tu d i vse celice, v k a te rih so nam eščeni e lev a to r ji. Posedki ob jek ta so b ili enakom erni in v p red ­ v idenih m ejah. P ravočasna dovršitev ob jek ta in ekonom ič­ nost g rad n je silosa v C elju je bila rezu lta t skrbno izdelanega e labo ra ta oddelka p rip rave dela in kv a lite tn e izdelave delovnih naprav . Sl. 7. Z a k l ju č e k b e to n i r a n ja II . fa z e celic U D K 624.953 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) ST . 2, STR. 52—56 A lbert P raprotnik : GRADNJA ŽITNEGA SILOSA V CELJU Poslovna enota G radis Celje je le ta 1968 prevzela gradnjo silosa za žito s kapaciteto sk ladiščenja 7830 t. Č lanek navaja podrobne podatke o konstrukciji ob­ jek ta, o tlorisnih m erah in tem eljen ju objekta. Ob­ ravnava uporabo drsn ih opažev, p rikazu je p ro jek t de­ lovnih odrov, odre za m ontažno ploščo, p ro jek t in seznam plezalnih palic, p ro jek t razvoda kom prim ira- nega zraka in p ro jek t dostopnega stolpa. Ob sklepu je prikazan potek gradbenih del. UDC 624.953 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) NR. 2, P P . 52—56 A lbert P rapro tn ik : BULDING OF CORN SILO AT CELJE In the year 1968 the enterprise G radis in Celje taked over the corn silo building w ith capacity 7830 t. The paper tre a t in details the construction designs, the ground planes, the foundation w orks. I t deals w ith the slide plankings, the w orking scaffolds, the m ount­ ing platform , the climbing bars, th e slits of th e com­ pressed air, and the access tower. A t la s t the process of building w orks is given and illustrated . Sodobna mehanizacija v Gradisu UDK 658.564 TO N E M A R T IN Š E K , V IS . IN D . T E H N IK Nedvom no je v sedanjem obdobju v elika za­ h tev a in po treba v g radbenih pod je tjih , da se oprem ljajo z m ehanizacijo. Toda samo to ni do- dovolj. M ehanizacijo je potrebno p rav ilno u p ra v ­ lja ti, to pa pom eni za gradbeništvo, da se z me-- hanizacijo dosežejo tu d i na jvečji uč inki in s tem tu d i n a jm an jši proizvodni stroški. M ehanizacijo, k i jo v p od je tju čim bolje izkoristim o, m oram o tu d i čim h itre je zam en ja ti s sodobnejšo, učinko­ vitejšo. Vse to pa zah teva tud i p rav ilno politiko p r i nabav i in h k ra ti p r i določanju am ortizacijsk ih stopenj, ki jih p o d je tja sam a lahko povišujejo, k e r nam to dopuščajo zakoniti predpisi. Seveda pa to v e lja le v pogojih ugodnega tržišča. V 25 le tih obstoja G rad isa kot enega n ajvečjih podjetij v S loveniji sm o redno težili ob določenih pogojih tržišča na m odernejšo oprem o. V p rv ih 10 le tih obstoja smo m orali staro podedovano m e­ hanizacijo čim bolje in za vsako ceno vzdrževati, m edtem ko smo v d ru g i fazi že p riče li p r i nabav i upoštevati tipizacijo. Ce bi ho teli ob sedan jih pogojih še nada lje v z tra ja ti p r i tipizaciji, potem bi p rav gotovo g re ­ šili. D anes so dane velike m ožnosti za izbiro g rad ­ bene m ehanizacije, saj je konkurenca m ed p ro ­ izvajalci tu d i vedno večja, u re jen e so serv isne službe in konsignacijska skladišča. V G radisu še n e m orem o trd iti, da im am o sodobno m ehanizacijo n a vseh področjih g radbene tehnologije. Dosegli pa sm o večje in m an jše p re ­ m ike v sodobnejših stro jih , p redvsem p ri v e r tik a l­ nem transpo rtu , pro izvodnji betona, izdelavi a r ­ m atu re , m okrih in suh ih separacijah in izdelavi be tonsk ih polizdelkov. V n a jb liž ji bodočnosti, to je v p rv i polovici le tošn jega leta, pa bomo uspeli v oprem i za stabilizacijo zem eljskih del in o rgan iza­ ciji cen tra lnega o b ra ta za proizvodnjo p red n ap e tih t: si. 1 kablov. D elom a smo tud i uspeli v d robn i oprem i, to je z ročnim i e lek tričn im i stro ji, ki jih u po rab ­ lja jo p redvsem te sa rji in z idarji. Sodobnejši stroji za vertikalni transport G radis je danes oprem ljen s 24 sto lpnim i žer­ jav i in sicer z nosilnostjo od 14 ton /m do 112,50 ton/m . V zadn jih le tih smo nabav ili dva stolpna žerjava, k i s ta b ila po trebna p ri g rad n ji objektov te rm o e lek tra rn e Šoštanj III. Oba sta b ila uvožena iz F ranc ije od pro izvajalca RICHIER. P rv i im a oznako GT 1267 S 3 z m ax. ročico 40 m in nosil­ nostjo 1850 kp, te r d rug i z oznako GT 1295 R 5, z m ax. ročico 45 m in nosilnostjo 2500 kp. Oba že rjav a s ta n ab av ljen a do v išine 95 m in oprem ­ ljen a z najsodobnejšim i nap rav am i za uprav ljan je . B rez te h žerjavov G radis ne bi mogel prevzeti g rad b en ih del na gradbišču te rm o e lek tra rn e Šo­ štan j III, posebno če pom islim o, da je v išina h la ­ d ilnega stolpa nove te rm o e lek tra rn e 94,308 m in p rem er sto lpa na v rh u 63,584 m. K ot posebna s tro ja za v e rtik a ln i tran sp o rt je še posebno om eniti dva avto žerjav a LORAIN tipa MC 320, uvožena iz USA. A vto žerjav lahko dvig­ ne n a dolžini ročice 9,2 m p r i ko tu nagiba ročice 70° ozirom a rad iju 3,7 m 18.143 kp, če uporabim o h id rav lične stabilizatorje. Ž e rjav je oprem ljen z ročico dolžine 33,5 m. B rez teh avto žerjavov si ne m orem o zam isliti težke m ontaže gradben ih elem entov, k a r je prišlo v poštev zopet p ri g rad n ji te rm o e lek tra rn e Šo­ štan j III. P ra v tako je bil eden izm ed teh žerjavov nepogrešljiv p r i g rad n ji lu k e v K opru, ko smo g rad ili V. navez in lesno skladišče. Na tem žerjavu je b ilo obešeno težko MENCKOVO pnevm atsko zabijalo , k i je služilo za zab ijan je jek len ih za- gatnic. V p rogram u pa im am o, da bomo leta 1971 nabav ili še en avto žerjav, nosilnosti 30—50 ton. s i . 2 P ri sodobni m ehanizaciji vertika lnega tra n s ­ p o rta ne m orem o m im o igličastega dv igala tip LD 500/750, k i je se rijsk i proizvod G radisovih kovinskih obratov v L jubljan i. To dvigalo je zelo priročno zarad i h itre m ontaže, lahkega prevoza in enostavnega u p rav ljan ja . Na ročici 4,35 m je nosilnost 500 kp, n a ročici 2,40 pa 750 kp. U porabljiv ni sam o za vertika ln i tra n sp o rt b rem en, ki jih lahko dvigam o do višine 11,5 m, tem ­ več tu d i p ri m ontaži, izkopih in podobno. P ri iz­ kopih lahko dosežemo globino 8 m etrov, če ga uporabljam o v zm an jšan i obliki dvigala. G radis im a tak ih dvigal n a svojih gradbiščih že 27, pa j ih še vedno n i dovolj. Odlično je upo rab ljiv p ri b e to n iran ju stebrov, k je r obesimo na kavelj po­ sodo za beton, vseb ine 200 litrov. N apredek p ri proizvodnji betona Iz sta tističn ih podatkov G radisa je razvidno, da smo v le tu 1966 im eli v G radisu 94 m ešalnikov za beton, od 150— 1000 1, ki so vsi skupaj proiz­ v a ja li 700 m 3 svežega betona n a uro. Poleg tega smo im eli še eno uvoženo betonarno POLIM EX, s kapacite to 10 m 3/h, in be tonarno ARBAU Itas, s kapacite to 15 m 3/h . Skupno torej 735 m 3 betona v 1 uri. P ri tem pa je m oralo b iti zaposlenih 280 do 300 delavcev. Že v rs to le t pa G radis ne n a ­ b av lja m ešalnikov in smo prešli na organizacijo cen tra ln ih betonarn . D anes im a G radis cen tra ln e stab ilne betonarne, k i so: v M ariboru 2, v L jub­ ljan i 1, na Jesen icah 1, v K opru 1, v R avnah 1, v Posto jn i 1, m edtem ko im am o še prevozne cen­ tra ln e be tonarne in sicer v Celju, P tu ju , Radencih, v L jub ljan i in v Č ap ljin i po eno, te r v Š oštan ju po dve. Ce nam, je p r i u p o rab i k lasičnih m ešalnikov en delavec proizvedel poprečno na uro 2,45 m 3 svežega betona, nam danes en delavec p r i cen­ tra ln i be to n arn i p ro izvede 7,0 m 3 svežega betona n a uro. Res je, da je k lasičn i m ešalnik zah teval vsaj po lkvalifio iranega delavca, pa zah teva cen­ tra ln a betonarna , k i je polavtom atska a li celo avtom atska, kvalific iran eg a delavca. Ne sm em o pa pozabiti, da dobim o iz cen tra lne beto n arn e tu d i n a jk v a lite tn e jš i be ton kakršn ihko li znam k. Lastne prevozne betonarne G radis je v svojih kovinskih obra tih v L jub­ ljan i izdelal prevozno betonarno, ki ima v g ra jen p ro titočn i m ešalec 250 litrov , dva polža za tra n s ­ p o rt cem enta, dva silosa za cem ent k apacite te 30 ton, deponijo za š tir i frakcije agregata, ročični sk rep er z ročico 10 m , razdelilno zvezdo, teh tn ico za cem ent in gram oz, pretočno uro za vodo, ko­ m andno kabino s pnevm atsko instalacijo . P r i­ k ljučna moč je 25 KW, k apacite ta pa je od 9 do 10 m 3 svežega betona n a uro. Beton na gradbišču prav ilno začasno uskladiščen P ri v g ra jevan ju betona so p rav tako nepo­ grešljive p rek lada lne posode za beton kapacite te 4 m 3. Posoda je posrednik za doziran je betona iz av tok iperjev ali ag ita to rjev za beton v žerjavne posode. Posoda se dviga s h idrav ličn im agregatom , spušča pa s p retočnim ventilom . Da b i se beton lažje stresal iz posode, im a še p rig ra jen v ib ra to r. Posoda je skonstru irana tako, da jo je možno p re ­ v aža ti iz gradbišča n a gradbišče. K m odernizaciji tehnologije betona spada seve­ da še črpalka za beton. Podjetje je kupilo beton­ sko črpalko W ibau tip a 45 Ma-Al. Č rpalka je n a ­ m eščena na vozilu M agirus in jo je m ožno p re- p e ljav a ti p ri brzin i 50 km /h. Č rpalka im a gibljivo ročico, s ka tero je m ožen tran sp o rt be to n a po ceveh do višine 18 m, n a jveč ja vodoravna oddalje­ nost pa je 16 m. K akac ite ta črpalke je m ed 45 do 50 m 3/h, tran sp o rtn a v išina med 45 in 70 m, tra n s ­ p o rtn a razdalja p a od 135 do 200 m. P r i uporab i č rpa lke za beton pa m ora b etonarna p ro izv a ja ti v o ljan m ehak p lastičen beton, zato je potrebno, da se sestavi p rav ilna receptura. Do pare po h itrem postopku V zimskem času je problem ogrev an ja agre­ gata , ki ga uporabljam o za beton, k e r je običajno na deponiji zam rznjen. Da bi se le omogočilo beto- Sl. 4 n iran je tu d i v tem času, če so m ed drugim iz­ polnjeni tu d i ostali pogoji, uporab ljam o stroje, ki takoj ob zagonu s tro ja že pro izvaja jo paro. V G ra ­ disu im am o n a razpolago 8 pro izvajalcev pare znam ke K ärcher, tipa DE 25. Ti so nadom estilo za parne ko tle (običajno od p a rn ih lokom otiv de- kovilskega tira ), p r i k a te rih je bilo kurišče na trdo gorivo, k a r pom eni, da je bilo po trebno 4 do 5 u r za k u rjen je , da smo dosegli v ko tlu p rim eren p ritisk pare. P roizvajalec pare je p a rn i kotel na p risiln i p re to k s ku rjavo n a gorilno olje. S troj im a m ožnost p rik lju čk a na vodovodno in električno omrežje, lahko pa sesa u p arjeva lec vodo tud i iz posebne posode. P roizvajalec p ro izva ja nasičeno paro ozirom a lahko p reg re to s p ritisk i dveh do 10 atm in sicer 320 kg/h, p r i tem pa je toplotna zm ogljivost p r i 10 atm nasičene p a re 212.500 kcal/h. O bra tova lna tem p era tu ra je 143 do 183° C, poraba vode 315 do 3401/h, po raba goriva pa 27 do 32 1/h. P ri in tenzivnem in k o n tin u iran em delu beto ­ n a rn v zim skem času brez teh pro izvajalcev p are delo n i omogočeno. Dva sistema prednapenjanja kablov centralna »kablarna« V G rad isu smo dosedaj u p o rab lja li za n ak n ad ­ no p red n ap en jan je betona v g lavnem samo sistem po licenci F reyssinet. D anes pa smo prešli še k sistem u IMS, k a te reg a av to r je dipl. inž. B ranko Zeželj, k o ris tn ik p a ten ta pa je In s titu t za isp iti­ van je m a te rija la SR S rb ija . Z m edsebojno po­ godbo m ed Institu to m in G radisom je urejeno, pod kakšnim i pogoji lahko G rad is izkorišča ta sistem. V pod je tju im am o tren u tn o že večje število č rpalk za p red n ap en jan je tipe BC 30 z nom inalno silo 30 Mp te r m ožnostjo n ap en jan ja žic 12 0 5, 6 0 7s i . 3 te r večje število č rpa lk za p red n ap en jan je tipa DEF 80, nom inalne sile 80 Mp te r m ožnostjo na­ p e n ja n ja žic 12 0 7, 16 0 7 te r 10 0 9. V le tu 1971 bomo sam o p ri g rad n ji m ostov, ki jih gradim o v G rad isu v S loveniji in Bosni, upo rab ili p rek 600 t p red n ap e tih kablov. Zato je fo rm iran a posebna g ru p a strokovn ih delavcev, k i op rav lja na te renu to delo. N ovost p ri tej tehno log iji je v tem, da je tre n u tn o v teku organizacija cen tra ln e »kablarne«. P osebnost te cen tra lne delavnice bo v tem , da bodo k ab li različnih profilov in dolžin že fo rm ira ­ ni v zaščitn ih sp ira ln ih g ib ljiv ih ceveh v sami delavnici in zviti v ko lobarjih p rep e ljan i do m esta vg rad itve . V cen tra ln i de lavn ic i se bodo izdelale tu d i že p re j om enjene zaščitne sp ira lne gibljive cevi 0 25, 39 in 45 m m na posebnem stro ju , ki omogoča izdelavo cevi, ki bodo dovolj g ib ljive in p r i tem tu d i dovolj tesne, da n e bodo prepuščale cem entno m leko v času be to n iran ja . R azum ljivo je, da p r ip a d a k tej celotni op rem i tud i n ap rav a za in jic ira n je s koloidno cem entno em ulzijo, zaradi zaščite kab la p ro ti rjav en ju . In jekcijske naprave pa d o b av lja ZRMK v L jubljan i. Centralna železokrivnica N a podlagi dolgoletnih izkušenj p ri izdelavi a rm a tu re n a posam eznih G rad isov ih enotah je bilo končno le ugotovljeno, da je naj ekonom ične j ši na­ čin izdelave a rm a tu re iz be tonskega železa le v dobro o rganiziranem železokrivskem obratu . K er je potrebno horizon talno in vertikalno p re n a ša ti tisoče ton betonskega železa, je nujno, da je ta o b ra t lociran ob in d u strijsk em tiru . En sto lpn i že rjav je postav ljen sam o zato, da uskla- dišča betonsko železo iz železniških vagonov na deponijo betonskega železa. Ž e rjav im a ca. 80 m horizon ta lnega pom ika, da je s tem omogočeno, da se betonsko železo depon ira n a večjem prostoru , k je r m ora vsak profil im eti svoje mesto. V sami delavn ici im am o v o b ra to v an ju 4 ravnalce za be­ tonsko železo tipe REMA 1500 RRA, ki betonsko železo, nabav ljeno v svitkih, p o rav n a in odreže na želene dolžine. Poleg tega im am o še težko in lahko progo s s tro ji za k riv ljen je in rezanje beton- U D K 658.584 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) ST . 2, S T R . 57—60 Tone M artinšek: SODOBNA M EHANIZACIJA V GRADISU G rad is je v 25 le tih svojega obstoja vedno težil za najm odernejšo opremo. V p rv ih 10 letih je bilo sicer tre b a zlasti sm otrno vzdrževati s ta ro podedovano m ehanizacijo, v naslednjem razdob ju pa je podjetje ob novih nabavah strem elo k čim popolnejši tipizaciji. Č lanek podrobno obravnava s tro je za vertikaln i tra n s ­ port, s tro je za proizvodnjo betona, la s tne prevozne be­ tonarne, stro je za prav ilno u sk la jev an je betona na gradbišču, dva sistem a p red n ap en jan ja kablov — cen­ tra lno kablarno, centralno železokrivnico in stro je za stabilizacijo tal. skega železa n ad 0 16 mm, stroj za izdelavo s tre ­ m en in topovariln i s tro j. Za prenos in nak lad an je izgotovljene a rm a tu re pa je na razpolago še en sto lpni žerjav. V le tu 1969 je bilo v tem ob ra tu izdelano a rm atu re 4000 ton, v le tu 1970 6000 ton, celoten obra t pa je d im enzioniran na 8000 ton le tne kapacitete. Stroji za stabilizacijo tal V okviru p revze tih del n a izgradnji avto ceste V rhn ika—P ostojna je G rad is med drugim i deli tu d i zadolžen, da izv rši stabilizacijo tal. Po d a lj­ šem proučevanje m ed ZRM K in Gradisom smo p r i­ šli do sklepa, da je po trebno nabav iti s tro je , ki bodo omogočili stabilizacijo vezijivih m ateria lov . G radis je že v postopku za nabavo stro ja, p r i k a ­ te rem je mogoča tehnologija, p ri k a te ri se upo­ ra b lja za d rob ljen je zem ljine stroj R especta tipa HSR 230. K er je p r i tem postopku potrebno še natančno doziran je cem enta ali apna, je po trebno še dodati stroj R especta SR 110, ki je v b istvu dozirni stroj. Oba s tro ja im ata delovno* širino 2 m. P rv i stro j, k i je n a gum i kolesih, omogoča poljubno število prehodov in s tem optim alno raz ­ drob itev zem ljine. T a stro j pa n i u po rab ljiv za stabilizacijo nevezljiv ih m aterialov, ker je p o tre ­ ben večkra tn i prehod. Poleg teh dveh stro jev pa spada k oprem i za stabilizacijo ta l še n asledn ja oprem a: greder, s tro ji za kom prim acijo — običajno gum i va lja rji, av tocisterne, kon te jn erji za vezivo in silosi za vezivo. R azum ljivo je, da pa m ora b iti nab av a te celotne oprem e, k i presega investicijo 3,5 do 4 m ilij. N din, u tem eljen a le, če je zagotov­ ljeno delo za to oprem o vsaj za 4 do 5 let. Ce sem v tem p risp ev k u om enjal n ek a te re s tro je po proizvajalcih , n isem im el p r i tem nobe­ nega drugega nam ena ko t to, da sem samo pove­ dal, za k a te re s tro je se je G radis odločil, ko je izb ira l m ed ponudniki. S tem prispevkom tu d i nisem hotel povedati, da so samo p ri G rad isu takšn i stro ji, tem več da im ajo posam ezne tak e s tro je tu d i že n ek a te ra pod ­ je tja , ki p rav tako s trem ijo v okviru svojih finanč­ n ih m ožnosti k n ap red k u , tj. k čim popolnejši m ehanizaciji g radbene tehnologije. UDC 658.564 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) N R . 2, P P . 57—60 Tone M artinšek: THE U P-TO -D A TE MECHANIZATION IN THE ENTERPRISE GRADIS In 25 years of h is w ork and developm ent the e n te r­ prise G radis aspired to th e m odernst equipm ent and m echanization. In f irs t 10 years the m echanization w as old and acquired by inheritance. In the following period the enterprise p rocured m any new m achines w ith special regard to its standardization. The paper tre a ts the m achines fo r th e vertical transporta tion , fo r th e concrete production, own transportab le con­ cre te workshops, the m achines fo r the concrete storage on the building site, tw o system s for reinforcem ent curvation, and th e m achines for soil stabilization. iz naših holehtiuov KOLIKO OPEKE SMO IZDELALI LANI V letu 1970 je 27 opekarn v S loveniji izdelalo 342,8 m ilijona opečnih enot NF, k a r je za 6,5 “/o več kot v letu 1969, ozirom a prekoračitev spreje tega pro­ izvodnega p lana za 0,6 %>. Če upoštevamo, da je bila proizvodnja zelo ovira­ na zaradi neredne dobave težkega kurilnega olja in zaradi istočasnega izvajan ja rekonstrukcij v nekaterih opekarnah, pomeni lan i dosežena proizvodnja lep in pom em ben uspeh opekarske industrije. IN KOLIKO APNA Živega apna so v Zagorju, K resnicah in Solkanu lani izdelali 223.000 ton, oziroma 12,5 °/o več ko t p red ­ lanskim . Prodali so od tega 90.137 ton živega apna. H idratiziranega apna so lani proizvedli in prodali 160.000 ton ali 23,5 V» več kot v le tu 1969. ZIMSKA BAZENA V PORTOROŽU IN ZUSTERNI Iz IM P G lasnika delovne skupnosti Industrijskega m ontažnega podjetja — L jub ljana povzemamo zanim i­ ve inform acije o obeh, lan i odprtih zim skih bazenih, p ri katerih so sodelovali njihovi m onterji. T lorisna velikost bazena znaša 25 X 12,5 m. Po­ prečna gladina vode p a 1,5 m. Polni se s pomočjo po­ sebnih polnilnih črpa lk direktno iz m orja. Bazen je oprem ljen s filtrsko napravo s kapaciteto 100 m 3. Čas čiščenja celotne vodne vsebine bazena znaša 4 u re in 40 m inut. Vodi se p ri čiščenju dodaja kem ikalije za kosm ičenje nesnage in za dezinfekcijo vode. F ilte r je zaprte izvedbe in cirkulacija vode se vrši pod p ri­ tiskom. F iltrska naprava se sestoji iz obtočnih črpalk, lovilca dlak in vlaken, zračnega ventila, filtrsk ih po­ sod, grelca vode, nap rave za doziranje sredstva za kosmičenje, naprave za doziranje dezinfekcijskega sredstva v obliki e lek tro -k lo r aparata , zbiralne po­ sode za pretočno vodo te r naprave za čiščenje bazen­ skega dna. Celotno oprem o je dobavila firm a Berke- fe ld filter iz Zahodne Nemčije. Celotna instalacija za obtok bazenske vode je p rik ro jena sistem u dobavite­ lja. Vsi sestavni deli nap rave in instalacije so izdelani iz m ateriala, ki je odporen pro ti m orski vodi ali pa so p ro ti koroziji n a n o tran ji stran i zaščiteni s kvalite tno gum i prevleko. Voda se dovaja v bazen na čelni stran i nizkega dela bazena, odvod do filtrov pa je izvršen delom a na čelni stran i globokega dela in delom a na dnu bazena. S tem načinom je dosežen zelo enako­ m eren prehod vode p rek celotne bazenske površine. iz strohuvnih revij* in časopisov NASE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1970. Št. 12 Ing. B. P o p o v i č , ing. Z. D ž o l j i ć : O državanje ravnotežnog stan ja u stensko j m asi sa izraženim pritiscim a prilikom izb ijan ja tunela. Str. 265—269, 5 sl., 1 tab. Mgr. ing. R. V u k o t i č , p ro f.: O graničnoj nosivosti n a torziju betonskih nosača kružnog i pravo- ugaonog preseka. S tr. 270—277, 17 sl., 2 tab. F iltri s krem enčevim peskom so oprem ljeni s cen­ tralno preklopno arm aturo, k i omogoča filtriran je in izpiranje. V obratovan ju potuje voda p rek f iltra v smeri od zgoraj navzdol. Za čiščenje filtrov p a se z omenjeno arm aturo preusm eri tok vode v obratno smer. Za regulacijo nivoja vode v bazenu služi posebni kon­ tak tn i m anom eter, ki p ri zn ižanju vodne gladine za približno 4 cm avtom atsko vklopi polnilne črpalke, ki dopolnijo bazen s svežo m orsko vodo do roba. Za ogrevanje vode v bazenskem sistem u je m ontiran p ro tistru jn i a p a ra t s kaloričnim efektom 300.000 kcal/h, ki je p rik ljučen na om režje hotelske cen tralne kurjave s konstantnim tem peratu rn im režim om 90°/70° C. Tem ­ pera tu ra vode v bazenu se po želji avtom atično regu­ lira. P redvidena je tem peratu ra vode 25 do 27 stopinj Celzija, vg rajena avtom atika za regu liran je tem pera­ tu re je proizvod JM. Za čiščenje bazenskega dna služi poseben sesalec nesnage z lastno črpalko. Oba bazena, tj. v Ž usterni in Portorožu, sta oprem ­ ljena z enako filtrsko napravo, tu d i količina vode v sistem u je p rak tično enaka, raz liku je ta se med seboj le po izvedbi pretočnega žleba. P ri obeh bazenih so m ontirane finske savne, ločeno po spolu. V saka od n jih je oprem ljena s tako im eno­ vanim čistilnim kopališčem in koriti za nam akanje oziroma ogrevanje nog, kabino z električno pečjo za segrevanje zraka z avtom atsko regulacijo*, ki omogoča segret j e zraka n a želeno tem peratu ro do m aksim alne vrednosti 120 stopinj Celzija te r p rham i za ohlajeva­ nje po končanem postopku v savni. V Portorožu je že v g rad n ji bazen p ri hotelu VESNA, ki bo oprem ljen tako kot v Palaceu, p redvi­ dena pa je g rad n ja enakega bazena tu d i ob hotelu A dria v A nkaranu. NOVA KOPALIŠČA V MARIBORU M aribor im a v načrtu p rihodn jih petih let g rad ­ njo treh novih kopališč. K er je sedanje stan je več kot kritično, so M ariborčani pozdravili idejo za g rad­ njo novih kopališč. Tudi podjetja, ki naj bi odstopila v ta nam en obresti na svoja sredstva na žiro računih, so sklenila akcijo podpreti. Poleg tako zbran ih sred­ stev bo občinska skupščina p rispevala iz kom unal­ nega sklada in iz drugih skladov če trtino vrednosti skupne investicije. Ta bo znašala predvidom a 4,3 m i­ lija rde S din. D elavski svet SGP »K onstruktor« je sklenil, da bo tud i to podjetje podprlo akcijo te r odstopilo pasiv­ ne obresti za gradnjo kopališč. B o g d a n M elihar Mgr. ing. M. M u r a v l j o v : Sm ičući i kosi glavni naponi u kriv im štapovim a od arm iranog betona. Str. 277—281, 5 sl., 3 tab. Ing. K. B o b r o v : P ris tan iš te za p re to v ar nafte. Str. 282—283, 2 sl. Dr. ing. K. M i h a j l o v i ć , docent univerze: Utica j datih veličina na obeleževanje p rav ih osovina. S tr. 283—286, 2 sl. Ing. R. K r u n i ć : O svrt na neke problem e p ri mon­ taži čeličnih konstrukcija. Str. 286—288, 7 sl. GRADJEVINAR — Zagreb, 1970. Št. 11 Ing. J. K u b e c : P lovni putevi u ČSSR i njihova per­ spektiva. Str. 353—362, 6 sl., 8 tab. Ing. I. K l e i n e r , ing. M. Š t a j d u h a r : Moguć­ nosti zb ijan ja m aterija la t la vibrovaljcim a. Str. 363—368, 10 sl. Ing. E. K a d i č : O p reraču n av an ju stijena bunkera za ras tre s it m aterijal. Str. 368—376, 16 sl. K ra tk e vijesti. Str. 377—378. G radjevna m ehanizacija. Str. 379—382, 5 sl. Iz inozem ksih časopisa. Str. 382—384, 6 sl. B ibliografija. Str. 384—387. K njige koje se mogu nabaviti u DGIT u Zagrebu. S tr. 388. IZGRADNJA — Beograd, 1971. Št. 1 25 godina »Izgradnje«. S tr. 1—2. Naš bilten . Str. 3. G rad jev insk i bilten. Str. 5—6. Ing. M. M a k s i m o v i č : P rv im brojevim a časopisa »Izgradnja«. S tr. 7. Prof. ing. M. B a j 1 o n : O svrt n a razvoj stena. Str. 8—16, 38 sl. Ing. Z. J a r i ć : P rikaz elem enata prostorskog plana pod ručja p lan ine Tare. S tr. 17—23, 6 sl. Ing. I. M l a d e n o v i č : Siporeks iz nove fabrike u Tuzli. Str. 32—36, 11 sl. Iz inozem nih časopisa. S tr. 382—384, 6 sl. Vesti i saopštenja. Str. 39—40. Pregled m esečne periodike i kn jiga . Str. 41. STANDARDIZACIJA — Beograd, 1970. St- 12 G rupno zasedanje M edjunarodne organizacije za stan­ dard izaciju ISO u A nkari. S tr. 259—261, 1 sl. XX. p lenarno zasedanje kom iteta za plastične mase. S tr. 262—267. A notacije predloga standarda. S tr. 268—276. M edjunarodna standardizacija. P rim ljena dokum entacija. S tr. 277—279. K alendar zasedanja organa M edjunarodne organizacije za standard izaciju od decem bra 1970 do oktobra 1971. S tr. 279—280. Novi ob javljeni JU S standard i. S tr. 281. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1970. Št. 211 ILG — 440. Proizvodnja u g rad jev inarstvu do k raja sep tem bra 1970. g. 4 str., 5 tab . ILG — 441. S tanbena izgradnja u društvenom sek­ to ru do k ra ja septem bra 1970, 2 str. KI G — 110. K lasifikovani ind ika to ri za g rad jev inar- stvo. 20 str. TKI — 172. Cene gradjevinskog m a te rija la u augustu 1970. g. 14 str., tabele. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1970. Št. 212 DGA — 1113. K atodna zaštita od korozije. 12 str. DGA — 1114. P rav iln ik o tehn ičn im m eram a i uslo- v im a za zaštitu čeličnih konstrukcija od požara (nacrt 7). 6 str., 3 tab. DGA — 1115. P rav iln ik o tehničnim m eram a za pro­ jek tiran je i g rad jen je drum skih tunela (nacrt 7). 14 str. DGA — 1116. P rav iln ik o tehničkim m eram a i uslo- vim a za tehnički pregled pruga, postrojenja, u re - d ja ja i objekata na prugam a (nacrt). 16 str. K IG — 111. K lasifikovani indikatori za g rad jev inar- stvo (indikatori cd br. 1051—1160). 20 str. TKD — 173. Cene gradjevinskog m aterijala u sep tem ­ b ru 1970. g. 16 str., tabele. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1971. Št. 213 ILG — 442. Proizvodnja u grad jevinarstvu do k ra ja oktobra 1970. g. 4 str. ILG — 443. Lični dohoci u grad jevinarstvu i ostalim oblastim a privrede u septem bru 1970. g. 2 str. DGA — 1117. K atodna zaštita drenažnih cevi rom i- bunara od korozije. 4 str. DGA — 1118. P rav iln ik o tehničkim m eram a i uslo- vim a za osiguranje bezbednosti saobraćaja na m e­ stu ukrštan j a železničkih pruga i puteva u istom nivou (nacrt). 12 str. DGA — 1119. P rav iln ik o tehničkim m eram a i uslo- vim a za p ro jek tiran je i g rad jen je objekata i po­ stro jen ja u zaštitnom pojasu železničkih pruga (nacrt). 8 str., 6 sl. DGA — 1120. P rav iln ik o tehničkim m eram a i uslo- vim a za p ro jek tiran je i izvodjenje cevovoda, vodo­ voda, električnih, te lefonskih i telegrafskih vaz- dušnih lin ija i podzem nih kablova i drugih sličnih instalacija i u red ja ja koji se uk ršta ju sa žel. p ru ­ gom, ili ivzode uz železničku prugu (nacrt). 6 str. 1 si. DGA — 1121. P rav iln ik o tehničkim m eram a i uslo- vim a za p ro jek tiran je i gradjenje železničkih tu ­ nela (nacrt). 18 str. DGA — 1122. P rav iln ik o tehničkim m eram a i uslovi- m a za p ro jek tiran je i izvodjenje gradjevinske sto ­ larije. 14 str., 4 si., 2 tab. DGA — 1123. P rav iln ik o tehničkim m eram a i uslovi- m a za p ro jek tiran je i izvođenje železničkih pruga i postrojenja, u red ja ja i objekata uz prugu (nacrt). 10 str., 11 si., 14 tab. DGA — 1124. P rav iln ik o tehničkim m eram a i uslo- vima za prim enu lakoagregatnog nearm iranog i arm iranog betona (nacrt). 12 str., 4 tab. DGA — 1125. P rav iln ik o tehničkim m eram a i uslo- vim a za prim enu betonskih p refabrikata od gas- betona (nacrt). 20 str., 5 si., 27 tab. DGA — 1126. A naliza i upored jen je sistem a sušen ja i pečenja u opekarskoj industriji. 4 str., 5 si. DGA — 1127. P rik u p ljan je , sred jivan je i obrada n a- učno-tehničkih pub likacija i drugih dokum enata za grad jev inarstvo (prikaz). 2 str. DGA — 1128. P rikaz jugoslovenskog g rad jev inarstva na S talnoj izložbi Jugoslovenskog gradjevinskog centra. 2 str. DGA — 1129. D okum entacija inostranih gradjevinskih trž išta (prikaz). 2 str. DGA — 1130. P raćen je i dopunjavanje nom enklature zanim anja u g rad jev inarstvu (prikaz). 2 str. K IG — 112. K lasifikovani indikatori za g rad jev inar- stvo 16 str. TKD —174. Cene gradjevinskog m aterija la u ok tobru 1970. g. 20 str. Inž. A . S . INFORMACIJE » Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XII 2 Serija: PREISKAVE FEBRUAR 1971 Epoksidne smole v gradbeništvu V zadnjih letih po drugi svetovni vojni je bilo po trebno zgraditi veliko število novih poslopij, šol, uradov, tovarn, cest, m ostov itd. P ri o sva jan ju nove tehn ike g rajen ja so se pojavili problem i, ki jih ni bilo mogoče reševati z obstoječimi gradbenim i m ateriali. Zato so se pojavili novi m ateriali, ki naj bi zadovoljili zahtevam arhitektov in gradbenikov. Epoksidne smole so ena skupina teh novih m aterialov, ki so se pričeli uporab lja ti v g radbeništvu in za katere je povpraše­ v an je zelo h itro naraščalo. Epoksidne smole, k i so se pojavile v večji m eri že le ta 1940, im ajo izredno m esto med um etnim i snov­ m i zaradi različnih lastnosti kot visoke m ehanske trd ­ nosti, izredne odpornosti v večini kem ikalij, stabilnosti dimenzij in visoke oprijem ljivosti na celo v rsto raz ­ ličnih m aterialov. Izredna možnost kom bin iran ja la s t­ nosti epoksidnih m aterialov je vodila k vedno širši uporabi, tako v industriji lakov, v elektro industriji, v elektroniki, industriji lepil, zaščiti betona, p rev lekah n a cestah in še na številnih drugih poljih. Epoksidne smole so nam danes na razpolago v različnih oblikah, od trd n ih epoksidnih smol z. visokim tališčem , do tekočih nizko viskoznih smol. N ajbolj upo­ rab ljen e epoksidne smole v gradbeništvu so tekoče sm ole z viskoznostjo, kot jo im a lahko tekoče olje, pa do viskoznosti gosto tekočih olj za m enjalnike. Sam e čiste epoksidne smole nim ajo prak tične uporabe. S trd ilc i pa jih je mogoče sprem eniti v trdno obliko. K ot trd ilce lahko uporabim o vrsto kem ikalij, k i reag i­ rajo z epoksidnim i smolami in dajo s trjen i masi do­ ločene lastnosti. S trjevalna reakcija je lahko bolj ali manj burna, brez izhajan ja h lapnih kom ponent in brez ali z m ajhno sprem em bo volum ena. V gradbe­ ništvu pa je število trd ilcev om ejeno n a vrste, ki reagirajo s tekočim i epoksidnim i sm olam i pri pogojih, ki jih srečujem o v praksi, to je p ri nizkih in visokih tem peratu rah brez dovajan ja ali odvajan ja toplote. Narava epoksidne smole S kem ijskega vidika je glavna skupina najbolj uporabljenih epoksidnih smol kondenzacijski produkt epiklorhidrina in difenilolpropana. P ri tem nastali p rodukt im enujem o epoksidna smola, k e r vsebuje re ­ aktivno skupino im enovano epoksidna skupina: I I — C — C — \ / O To epoksidno skupino vsebujejo le še nestrjene smole. P ri procesu tr je n ja te skupine reag ira jo in jih strjena epoksidna m asa ne vsebuje več. P ri proizvodnji danes najbolj uporab ljen ih oblik epoksidnih sm ol kondenziram o epik lorh idrin in dife- nilolpropan v različnih razm erjih odvisno v kakšni obliki želimo dobiti epoksidno smolo, v tekoči ali trdni. HO — / ~ \\ _ / CH3 I — c — I c h 3 — OH + 2 C1 — CH2 — CH — CH2 O c h 3 c h 2 — c h — c h 2 — o — 7 ) — c — ( \ — o — c h 2 — c h — c h 2 \ / v — / I \ / O CHs O Epoksidne smole reag ira jo z različnim i tipi trdilcev: 1. s katalitično reagirajočim i trdilci, 2. z organskim i spojinam i dušika, navadno amini, 3. z organskim i kislinam i in anh id rid i kislin in 4. s specialnim i sm olam i kot so polisulfidi ali poli- amidi. K ot vidimo, imamo danes v gradbenem sektorju na razpolago vrsto standardn ih epoksidnih smol. Ta v rsta p a se še izpolnjuje s široko izbiro prim ern ih t r ­ dilcev, ki dajo strjen i snovi zopet določene lastnosti. Za tr je n je v hladnem so najbolj p rim ern i trdilci, k i vse­ bujejo am ino skupine in dajo g lede na kem ijsko zgrad­ bo trd ilca durom eru specifične lastnosti. Poleg arom at- skih, cikloalifatskih in a lifa tsk ih poliam inov pridejo v gradbeništvu v poštev tud i poliam inoam idi in im ida- zolini. Ti reag ira jo pri sobni te m p era tu ri različno hitro in dajo s trjen i masi glede na s tru k tu ro in gostoto za- m reženja določene m ehanske trd n o sti in kem ijsko od­ pornost. P ra v od izbire trd ilca je navadno odvisna odpornost epoksidne um etne snovi p ro ti vodi, vodnim raztop inam ali kem ikalijam . P ri m ešanju epoksidne sm ole in trd ilca pride pri sobni tem p era tu ri med obem a kom ponentam a do ke­ m ijske reakcije, ki jo im enujem o poliadicija. Izhodne kom ponente se m režasto spojijo b rez izločanja s tran ­ skih snovi iz m ase kot npr. voda, zato v masi ni na­ petosti zaradi krčenja. P ri poliadiciji se sprošča toplo­ ta, zato se vedno zm es obeh kom ponent med reakcijo segreje. K valiteten p roduk t z visokim i m ehanskim i lastnostm i dobimo le, če je trd ilec enakom erno po­ razdeljen po epoksidni smoli, to re j da je s trjena masa homogena in popolnoma strjena. Epoksidno smolo in trdilec je potrebno tem eljito zm ešati v stehiom etrič- nem razm erju , tako da je na vsakem m estu v posodi doseženo enako razm erje osnovnih kom ponent. Vsak p reb itek smole ali trd ilca povzroči poslabšanje m ehan­ skih in kem ijskih lastnosti ozirom a nepopolno strditev mase. P ri posebnih pogojih, posebno p ri debelejših na­ nosih epoksidne zmesi s trdilcem , lahko tem peratura zmesi močno naraste zaradi sproščene toplote p ri poli- adicijski reakciji. S tem se močno pospeši h itrost p re­ p le tan ja m olekul ozirom a zam reževanja. Zaradi nizke toplotne prevodnosti epoksidne sm ole se kopičenje toplote še poveča. P ri visoko po ln jen ih epoksidnih m asah se prekom ernem u segrevanju reakcijske zmesi in p reh itrem u tr je n ju izognemo. Polnilo z določeno toplotno kapaciteto prevzam e oddano toploto, zaradi boljše toplotne prevodnosti pa jo tu d i h itre je odvede in s tem prepreču je povišanje tem peratu re . P ri tankih nanosih navadno ne p ride do povišan ja tem perature reakcijske zmesi. Podlaga, n a k a te ro želimo nanesti tanek sloj epoksidne smole, je h ladna, tem peratu re se lahko h itro izenačijo in ad icijska reakcija teče počas­ neje. Če tem p era tu ra zm esi pade pod m inim alno do­ voljeno tem peraturo , to je 10 do 15° C, se h itrost re­ akcije močno zm anjša ali se celo reakcija ustavi. P ri naknadnem povišanju te m p era tu re reakcija poteka dalje in tu d i p ri daljših p rek in itv ah m asa popolnoma strdi. Z dodatki posebno reak tiv n ih trd ilcev ali po­ speševalcev se da k ritična te m p e ra tu ra znižati do ca. 5° C. P ri uporabi dvokom ponentnih reaktivnih smol do­ sežemo druge predelovalne lastnosti, kot smo jih n a ­ vajen i p ri delu s hidravličnim i vezivnim i m ateriali. D vokom ponentni sistem i se že pri p re takan ju obna­ šajo- drugače. M alta iz epoksidne smole je zelo lepljiva. N avadno v vodi netopna gosto tekoča smola da m alti hidrofobne lastnosti, povzroči lepljivost m alte in so­ razm erno težko nanašanje. Te lastnosti so odvisne od narav e uporabljenega veziva, to je od omočljivosti, lepilne sposobnosti in viskoznosti, ki je v p rim erjav i z vodo zelo visoka. V nasp ro tju s klasičnimi g radbe­ nim i m ateriali je viskoznost epoksidne smole, raz liva­ n je m alte in stopnja po ln jen ja močno odvisna od tem ­ pera tu re . T em peratura vpliva tud i na h itrost om očenja in predelovalni čas, k a r velikokrat v praksi povzroča hude težave. Lastnosti s trjene m alte in epoksidne smole so zelo zanim ive v praksi zarad i izredno visoke kohezije epo- ksidnega m ateriala, tesn iln ih sposobnosti in dobre ad- hezije do polnilnega m ateria la oziroma do podloge. V rednosti tlačne in upogibne trdnosti betona iz epo­ ksidne um etne snovi so zelo visoke in močno p re ­ segajo vrednosti betona izdelanega s cem entnim vezi­ vom. Izredno dobra oprijem ljivost na beton omogoča, da se epoksidne m alte uporab lja jo kot povezava m ed s ta rim in novim betonom. Posebnost betona iz epoksidne um etne snovi je vodotesnost, p linotesnost in v prim erjav i s klasičnim i m altam i izredna odpornost p ro ti kem ikalijam . Z aradi neum ljivosti epoksidne sm ole se vedno več uporab lja jo za zaščito alkalne površine betona. P rim erne kom bi­ nac ije povišajo odpornost tud i proti drugim kem ikali­ jam in kislinam . T ake kom binacije lahko uporabim o za zaščito betona pred vplivom kislin. M alte iz epoksidne smole so zelo viskozne. Z do­ datkom inertn ih in nizkoviskoznih tekočin lahko v i­ skoznost znižamo in na ta način povišamo stopnjo polnjenja. V te nam ene uporabljam o posebne v rste k a tra n a in druge stranske proizvode pri p redelav i katrana . K atran p ri procesu s trjevan ja ni soudeležen in zato nekoliko zm anjša gostoto zamreženja. U pora­ bim o ga le, kadar želimo doseči določene lastnosti s tr ­ jen e mase, p ri čem er niso takega pomena druge m e­ hanske lastnosti. Z dodatkom katrana povečam o e la ­ stičnost strjenega m ateria la , v določenih prim erih se zboljšata oprijem ljivost in korozijska zaščita. Z raz - redčenjem se zm anjša reak tivnost epoksidne zmesi. Za pospešitev reakcije tr je n ja m oram o dodati zmesi pospeševalce. Z dodatkom k a tran a se strjen i epoksidni m asi zm anjša odpornost p ro ti topilom in kem ikalijam . P ra v tako se zm anjša tlačn a in upogibna trdnost. P ri izdelavi betona iz epoksidne smole ozirom a p ri izdelavi epoksidne m alte uporabljam o kot polnilo v prv i v rsti dodatke, ki se največ uporabljajo v g rad ­ beništvu. To so: krem enčeva moka, krem enčev pesek, m ivka itd. N jihova sestava in porazdelitev zrnavosti v glavnem ustreza prav ilom tehnologije betona in im a velik vpliv na lastnosti betona kot npr. tlačno trdnost, obrus, tesnost in predelavo m ateriala. Kot nam prikazuje naslednji d iagram vpliva stopn ja pol­ n itv e na m ehanske lastnosti epoksidnega betona. P ri večanju odstotka epoksidne smole tlačna in upogibna trdnost raste ta do m aksim um a. P ri odstotku epoksid- Sl. 1. O d v isn o s t tlaC ne in u p o g ib n e t rd n o s t i o d k o l ič in e v ez iv a ne smole prek te optim alne količine pa prične tako tlačna kot upogibna trdnost zopet padati (sl. 1). M ehanske lastnosti epoksidnega betona so odvis­ ne od viskoznosti vezivnega sredstva, oblike polnila, porazdelitvene krivu lje zrnavosti polnila in od zgo­ stitve (tlačenja) betona. N ajvečje tlačne trdnosti SO' bile dosežene p ri razm erju vezivno sredstvo : polnilo 1 : 7 do 1 :9 , odvisno od uporab ljene smole. Enako kot p ri p redelav i betona se je izkazalo tudi p ri betonu iz epoksidne smole, da so najboljše m ehanske lastnosti dosežene z določeno k rivu ljo zrnavosti. K ot je mogoče zaslediti v litera tu ri, se največ uporab lja jo visoko polnjene epoksidne m alte z visoko tlačno trdnostjo. N jihove izvrstne m ehanske lastnosti in istočasno ugodna nizka cena so prednosti tak ih zmesi. Vsekakor pa m oram o te visokopolnjene m eša­ nice nanašati z lopatico. Maso je potrebno nato še zgostiti in površino zravnati z dodatnim prem azom . P ri tem imamo sorazm erno veliko dela. D esetprocent- ne epoksidne zmesi uporab ljam o danes kot m alte za popravila raznih poškodb betona ali pa če želimo n e­ ko oblogo visoko odporno proti obrabi. Neka vm esna stopn ja so m alte s 14 do 15 % dodatkom epoksidne smole. Te m alte je potrebno še vedno nanaša ti z lopa­ tico, dobimo p a že p ri enkra tnem nanosu zaprto po­ vršino in zato dodatni nanosi odpadejo. Da se izognemo zah tevanem u delu z lopatico, so se razvile sam orazlivne m ase, za prevleko betona, ki vsebujejo že od 20 % do 30°/o epoksidne smole. V išji stroški za vezivo se tu kom penzirajo s h itre je opravljenim delom. V določe­ n ih p rim erih lahko p ri uporab i te sam orazlivne epo­ ksidne zmesi opustim o osnovni prem az betona. Delo p ri nanašan ju te oblike um etne m ase n a beton se še močno poenostavi s posebnim i napravam i za razdeli­ tev sam orazlivne m ase in egaliziranje površine. K ot polnilo za epoksidne m alte oziroma za obloge betona se največ uporab lja v gradbeništvu krem enčev pesek in mivka. P ri uporab i drugih polnil lahko do­ sežem o druge lastnosti prevleke. Tako dosežemo z do­ datkom saj, grafita ali alum inijevega p rah u boljšo prevodnost za električni tok in toploto, ali boljšo od­ pornost proti obrabi z zam enjavo dela krem enčevega peska s korundom ali drugim zelo trd im m aterialom . Boljšo natezno trdnost ali odpornost proti udarcem je mogoče doseči že z dodatkom ca. 1 % steklenih vlaken ali steklene tk an in e itd. Poleg teh dodatkov je mogoče uporabiti za dosego posebnih lastnosti epoksidne mase tudi azbest, m arm or, kredo, steklen prah , steklene 4 perle, lesno moko, moko iz plutovine, kovinske del- * ce itd. Kot smo že omenili, so lastnosti položene epoksid- 1? ne mase in predelovalne lastnosti odvisne od množine tj polnil. K tem lastnostim štejem o poleg že om enjene tlačne trdnosti in upogibne trdnosti tu d i toplotni raz­ teznostni koeficient in modul elastičnosti, ki sta zelo odvisna od m nožine polnil. N aslednja razpredelnica nam prikazuje odvisnost toplotnega raztezka in mo­ dula elastičnosti od količine polnil: M n o žin a v ez iv a u te ž . °/e R a z m e r je v ez iv o : p o ln ilo T o p lo tn i ra z te z . k o e f ic ie n t E -m o đ u l k p /c m 2 8 i 11,5 17 . 10-6 260.000 10 i 9 19 . 10-6 180.000 14,3 i 6 1OrH OCM 160.000 30 i 2,5 to1OOTft 90.000 Iz te razpredelnice vidimo, da im a epoksidna m a- sa s približno 15% vezivne smole v prim erjav i z be­ tonom dv ak ra t tolikšni toplotni raztezek kot beton. P ri prevlekah s tolikšnim raztezkom na betonu n a­ stanejo pri tem pera tu rn ih sprem em bah napetosti. Pod določenimi pogoji lahko te napetosti povzročijo, da povezava m ed betonom in epoksidno m alto popusti in pojavi se luščenje prevleke. Površinam , k i so izpo­ stavljene toplotn im sprem em bam , m oram o zato posve­ titi posebno pozornost. Paziti m oram o p ri izbiri n a j­ bolj ugodne količine polnil, debeline obloge, v kakšni razdalji naj bodo fuge, kakšna je kvalite ta betona- osnove, kakšna naj bo predobdelava betona in osnov­ ni premaz. Videli smo, da je linearn i razteznostni koeficient epoksidne m alte odvisen od količine polnil, ni pa od­ visen od razm erja uporab ljen ih granulacij polnil. Na ta način je mogoče s sprem em bo optim alne porazde­ litve velikosti z rn polnil doseči sam orazlivne mešanice ob istočasnem zm anjšan ju tlačne trdnosti prevleke. S prebitkom debelejših zrnavosti polnil dosežemo že pri nizki vsebnosti vezivne epoksidne smole boljše p re ­ delovalne lastnosti m alte ob istočasnem ustrezno niz­ kem razteznostnem koeficientu. Na ta način dosežemo že 8 do 10 °/or form ulacije, k i jih sorazm erno lahko obdelujem o ozirom a nanašam o. Razteznostni koeficient se razliku je od razteznostnega koeficienta betona le malo in so poškodbe zaradi h itr ih tem pera tu rn ih spre­ mem b in debeline p lasti le redke. Obdelovalne lastnosti epoksidne m alte lahko iz­ boljšamo tud i z raznim i dodatki. En ta k prim er so epoksidne m alte p rip rav ljene z dodatkom para fin ­ skega olja. M ajhen dodatek parafinskega olja epo- ksidni m alti o lajša delo p ri nanaša ju 15% m alte na beton. R avno v tem območju se epoksidne m alte predelujejo zelo težko, posebno zaradi lepljenja m alte na orodje. D odatki parafinskega olja so možni celo do 30% p ri posebni kom binaciji epoksidne smole in trd ilca. P ri vm ešavanju parafinskega olja k m alti dobimo homogeno pasto. Ko prične masa strjevati, se parafinsko olje počasi izloča. Ta efekt zm anjša lepljivost m alte na orodje, obdelovalnost po­ vršine m alte je lažja in popolnejše izpolnjenje por med zrni polnila. Zadostujejo že dodatk i parafinskega olja ca. 1,5 °/o na celotno količino epoksidne malte. D odatek ne vpliva n iti na h itro s t reakcije , močno pa poenostavi polaganje epoksidne m alte z lopatico. Težave pri nanašan ju epoksidnih m as navadno nastopijo le zaradi neupoštevanja zahtev. Ena izmed pogostih napak je slaba p rip rav a osnove. Nezadostna penetrac ija in zasidranje epoksidne m ase v cem ent­ nem es trih u ali betonski podlagi a li p renizka trdnost m ejnega sloja estriha je navadno vzrok poškodbam. Nezadostno trdna m esta ali p ra šn a te p lasti na ce­ m entnem estrihu m oram o čim bolj skrbno očistiti. Po tem eljitem očiščenju osnove naj se zdrav beton ali estrih p repo ji z nizko viskozno zm esjo epoksidne smo­ le in trd ilca. P ri tem lahko uporab ljam o nizko viskoz­ ne čiste epoksidne smole ali pa epoksidne smole raz­ top ljene v topilih. Raztopine epoksidne smole in trd il­ ca so navadno ca. 25 °/o. Od k v a lite te in tesnosti be­ tona je odvisno, koliko m ilim etrov globoko penetrira osnovni prem az, ki u trd i osnovo in izboljša oprijem ­ ljivost naslednjih slojev. Ko top ila izhlapijo, lahko pričnem o z nanašanjem epoksidne m alte (sl. 2). P ri zelo pustih m ešanicah lahko dodatno nanese­ mo na prepojen beton še osnovni prem az iz čiste epoksidne smole in trdilca. Ta nanos omogoči po vsej površini dober kontak t z nasledn jim slojem in hk ra ti zatesni osnovo. Še pred strd it vi j o osnovnega nanosa nanesem o epoksidno malto. Visoko polnjene epoksidne m alte so navadno porozne, zato je potrebno površino ročno ali stro jno zgostiti ali pa pozneje površino za­ p reti še z enim prem azom m ešanice epoksidne smole in trd ilca brez polnil. Na ta način dosežemo optim alno Sl. 2. P o la g a n je e p o k s id n e p re v le k e odpornost proti obrabi in istočasno nepropustnost za agresivne tekočine. Izredna odpornost p ro ti kem ikalijam kot tud i p ro ­ ti kislinam so prednosti epoksidne m alte pred osta­ lim i gradbenim i m ateriali. Odpornost se lahko prired i pogojem z izbiro različnih osnovnih smol in različnih v rst trdilcev. Na ta način izbran sistem je visoko od­ poren proti agresivnim tekočinam in se ne poškoduje pod vplivi, ki popolnom a uničijo beton. Visoko polnjene epoksidne m alte se ne poškodu­ je jo n iti p ri daljšem učinkovanju raztopin soli, m or­ ske vode, industrijsk ih odpadnih vod, alkalij, m ine­ ra ln ih olj, bencina, m asti itd. P ro ti organskim kisli­ nam , arom a tom in alkoholom je odpornost le delna. D opustni so k ra tk o tra jn i vplivi. P ro ti benzolu, k loro­ form u, ocetni k islini in podobnim snovem epoksidne um etne snovi niso odporne in počasi razpadejo. Nanos epoksidne um etne snovi na beton uporabljam o n a ­ vadno za zaščito betona pred raztopinam i soli, olji, lugi in kislinam i. Z arad i visoke odpornosti p ro ti a lk a­ lij am so epoksidne m alte odporne proti alkalnosti sve­ žega ali vlažnega betona in jih lahko uporabim o kot povezavo med starim in novim betonom. D ruge v rste kom binacij epoksidnih sm ol in trdilcev lahko n an aša ­ mo na vlažne površine ali celo pod vodo. Epoksidne um etne snovi lahko uporab ljam o kot rep a ra tu rn o m alto za h itra popravila poškodovanih betonskih ce­ stišč ali poškodovanih betonskih fundam entov. P ri san iran ju razpok v betonu uporabljam o posebno niz­ ko viskozno kom binacijo epoksidne smole in trd ilca za in jek tiran je. P oprav ila so že po 12 urah pohodna in im ajo po 24 u rah že 2/3 končne tlačne trdnosti. Izredno lepilno sposobnost epoksidnih um etn ih snovi izrabljam o za izdelavo visoko polnjene m ase za lep ljen je in povezovanje izdelanih gradbenih elem en­ tov. Na drugi stran i lahko m odificirane epoksidne m alte uporabljam o kot zalivno maso za fuge. Opisani p rim eri nam prikažejo, kako vsestransko se lahko zaradi številn ih prednosti uporab ljajo epo­ ksidne m alte ali epoksidni beton v vseh področjih gradbeništva. Epoksidne um etne snovi nam tako p red ­ stav lja jo m aterial, ki im a trdnost, odpornosti in mož­ nosti uporabe tam , k je r bi dosedanji m ateriali odpo­ vedali. LITERATURA 1. Adhesion and Adhesives, G. Salomon, R. H ou- w ink 1965. 2. Epikote Resins in Civil Engineering A pplica­ tions J. D. N. Shaw. 3. K unstharzbeton u n d K unstharzm örtel au f B a­ sis von Epoxidharzen fü r den Einsatz im H ochbau, Dr. L. Capeller 1969. 4. G ießcarze in der elektronischen Technik, C har­ les A. H arper 1963. J a n e z K rž a n , d ip l . in ž . »JUB« KEMIČNA INDUSTRIJA, DOL PRI LJUBLJANI JUPOL DISPERZIJSKA BARVA ZA NOTRANJA DELA JUPOL je cenena disperzijska barva, ki je namenjena iz­ ključno za notranja dela. Izdelujemo samo osnovni ton, to je belo. Vse ostale nianse dobimo tako, da dodajamo ustrezne JUBOCOLOR paste. Sam premaz ima veliko boljše lastnosti kot barva »na kre­ do«. Premaz je zelo odporen na drgnjenje in le delno od­ poren na pranje. Barva je v pasti in ne sme zmrzniti. Pred barvanjem moramo podlago premazati z barvo za podlago JUBOCOLOR št. 1400, ki jo razredčimo z 8 deli vode. Podrobne informacije vam posreduje naša tehnično informativna služba: »JUB« kemična industrija Dol pri Ljubljani Telefon: 061/76 512, 76 513 Telegram: »JUB« DOL PRI LJUBLJANI Žel. postaja: Ljubljana-Moste Lahko pa tudi podlago pripravimo tako, da jo premažemo z razredčenim JUPOL. Na 1 kg JUPOL dodamo 4 litre vode. Predhodno vse razpoke prekitamo tako, da med barvo dodamo mavec. S tem dobimo gost kit. Ta barva je primerna tudi za laike, ker je delo z njo lahko in eno­ stavno. Sam premaz je pa precej boljši kot z JUBOFLOR barvo. JUPOL barvo razredčujemo z vodo. Z vodo pe­ remo tudi orodje. Barvamo lahko na vse načine. 1 kg zadostuje za 5 do 7 m2. JUPOL barva ne sme zmrzniti. Lahko jo mešamo z JUBOFLOR barvo ali z JUBOCOLOR disperzijsko barvo. V prvem primeru poslabšamo kvaliteto premaza, dočim jo v drugem primeru izboljšamo (dva­ kratni premaz). JUBOLIT PLASTIČNI OMET Plastični omet je zmes kremenčevega peska, polnil ter umetnih smol. Tako sestavljen omet popolnoma ustreza vsem zahtevam in vremenskim pogojem na fasadah. Nana­ šamo ga lahko skoraj na vse podlage in to na fasadah ali notranjih delih. Lahko ga nanašamo na: beton, siporex, iverice, salonit, les, omet (podaljšan), star očiščeni apneni omet (ki ga predhodno grundiramo dvakrat z JUKOL impregnacijo). Plastične omete izdelujemo v niansah, ki so v barvni karti. Lahko pa izdelamo poljubno nianso po želji na­ ročnika. Plastični omet je že pripravljen za uporabo in mu ne smemo dati nobenih dodatkov. Omet ne sme zmrzniti, pri nanašanju mora biti temp. zraka, ometa in podlage nad 12° C. Poleti tudi ne smemo delati na zelo vročem soncu, ker potem voda izhlapi prehitro. Omet nanašamo s poseb­ no pištolo, ježkom ali lopatico. Pred nanašanjem moramo podlago impregnirati z JUBOCOLOR barvo za podlago št. 1400, ki jo razredčimo z vodo. V zahtevnih primerih pa ta podlaga ne zadostuje, temveč moramo impregnirati podlago z JUKOL. Kolikor je fasada morebiti stara in ima že več nanosov apnenih obrizgov, je potrebno po mehan­ skem čiščenju fasade dvakratna impregnacija z JUKOL. Najboljše je nanašanje s pištolo. Po atestu, ki ga je izdelal Zavod za raziskavo materiala v Ljubljani, ima omet tele lastnosti: — odporen je na drgnjenje in se ne briše — odporen je na udarce in ne poči — odporen je na vlago v ovlaževalni komori — odporen je na izpiranje z dežjem (Premaz je bil izpo­ stavljen 24 ur curku vode iz vodovoda; količina vode je bila večja kot v najhujšem nalivu.) — odporen je na mineralna olja, bencin itd. — pri obsevanju z ultravioletnimi in infrardečimi žarki ni pokazal omet nobenih sprememb — plastičen omet je propusten, to se pravi, da diha — upogibna trdnost ometa je 96,2 kg/cm2 — tlačna trdnost ometa je 43 kg/cm2 — prostorninska teža je 1890 kg/m3 — omet je vododržen in je pri pritisku vode 1 atm. popu­ stil šele po 4 urah — plastičen omet je odporen proti zmrzovanju in se pri tem ne pokažejo nobene spremembe — plastičen omet je ognjevaren in niti pri temp. 900° C ne pride do vžiga površine oziroma napredovanja gorenja. JUB — KEMIČNA INDUSTRIJA DOL PRI LJUBLJANI POSLOVNO ZD R U ŽEN IE R U D I S RUDARSKO INDUSTRIJSKA SKUPNOST TRBOVLJE, JUGOSLAVIJA INŽENIRING D E JA V N O S T : g e o d e tsk a de la , g eo lo g ija in v r ta n ja , r a z isk a v e m a ­ te r ia la in k o n s tru k c ij, te h n o lo g ija , p ro je k tira n je , ru d a r s k a dela, g ra d b e n iš tv o , p ro iz v o d n ja g ra d b e n e g a m a te r ira la , p ro iz v o d n ja r u ­ d a rsk e in in d u s tr i js k e op rem e, z a s to p a n je tu j ih f irm , in d u s tr i js k a k o o p e ra c ija , šo la n je k ad ro v , izvoz in uvoz. TELEFONI: 80 406, 80 426, 80 446, 80 466 TELEGRAM: RUDIS Trbovlje TELEX: 335-20 I z g ra d n ja h o m o g e n iz a c i js k ih s ilo so v v C e m e n ta r n i T rb o v lje . V iš in a s ilo s o v 66 m . COPILIT POTRJUJE VSE, KAR Ml OBLJUBLJAMO In mi trdimo, da boste z nakupom COPILIT profilnega stekla imeli material, primeren za vsako uporabo. In ne samo zato, ker lahko z njim gradite okrogle stolpe, industrijske objekte, kon­ gresne dvorane, bungalove, terase, bencinske postaje, telefonske govorilnice, kioske, sejemske stojnice, izložbene paviljone, šport­ ne objekte, peronske strehe. . . toda ne želimo vas nadlegovati z naštevanjem. Sami zelo dobro veste, k«j vse vam nudi COPILIT. Mi pa ponavljamo: COPILIT potrjuje vse, kar obljubljamo. ZASTOPNIK: Merkantile, Zagreb, POB 23 V času pomladanskega sejma v Leipzigu od 14. do 23. III. 1971 razstava v »Staedtisches Kaufhaus«. ----------- G L A S - K E R A M I K VOLKSEIGENER AUSSENHANDELSBETRIEB / \ DER DEUTSCHEN DEMOKRATISCHEN REPUBLIK La as Keramik DDR 108 BERLIN, K R O N E N ST R AS S E 19-19a S. G. P. » P I O N I R « N O V O M E S T Op i n n i r KETTEJEV DREVORED 37, TELEFON 21826, TELEX 33770 TEK O Č I R A Č U N PRI SDK 521-1-29 N O V O M E S TO