Znaš dvoriti? Dragi moji planetovci, ko bo revija izšla, bo valentinovo že mimo. Prihajajo toplejši in daljši dnevi, ko se začne prebujati narava. To začutimo tudi ljudje in živali. O vašem ljubezenskem življenju sicer ne vemo nič, zato pa vemo več o ljubezenskem življenju živali. Naša zvesta sodelavka veterinarka Maja je nekoč napisala tej temi celo knjižico. V februarskem Mojem planetu pa si lahko preberete marsikatero zanimivost ... Gotovo veste, da je načinov dvorjenja in parjenja nešteto. Nekatere živali so si zveste vse življenje, nasprotno pa se lahko mačke parijo v kratkem času z več samci in imajo mladiči iz istega legla različne očete. Obstaja tudi vrsta papig, pri katerih se samec in samica poljubljata s kljunčki in jezički, in če gre vse gladko, samček izvoljenko očara še z bruhanjem . in mi se lahko samo čudimo, soditi pa ne smemo. Bog ve, kaj nas bo pičilo v življenju in kakšne neumnosti bomo počeli zaradi ljubezni? P. S. Uživajte na zimskih počitnicah in nam pišite. Dragi šolarji in šolarke, učiteljice in učitelji ter dragi starši, za vas pripravljamo učne liste. Najdete jih na www.mladinska.com/mojplanet 12 VESOLJE Nastanek planetov 14 SVET ŽIVALI Ljubezen je v zraku 18 NARAVA Lišaji 20 ŽUŽELKE Kozlički 22 ČLOVEŠKO TELO Napad in obramba 24 NAGRADNI NATEČAJ Rastline naše pomladi 26 POSTERJI Tukan - 2. del, Človeško telo, Severni medvedi 36 DR. VETKO 38 OKOLJE Varčujem z energijo 40 PENICILIN 42 PLANETOV STRIP Safari v Afriki 46 POTEPANJA PO SLOVENIJI Kropa 48 MOJ TEST Kakšen dvorljivec si? 50 SIVE CELICE 52 NUŠIN KOTIČEK Ljubezen je skoraj vse 54 MOJ PLANET PRIPOROČA 56 VAŠA POŠTA r > rekorderji Najvišja kopenska žival na svetu je seveda žirafa. Samci so lahko visokS do 5,5 metra, samice pa kak meter manj. Toliko vretenc kot človek Odrasla žirafa le redko leži; tudi koti največkrat stoje. Zato mladiček ob rojstvu pade kar dva metra globoko. Ob rojstvu njegov vrat v primerjavi z drugimi deli telesa ni tako dolg kot pri odrasli živali - če bi bil, bi ga mama le s težavo skotila. Vrat se mu z daljšanjem vratnih vretenc podaljšuje med odraščanjem. Žirafe imajo, tako kot ljudje, le sedem vretenc, vendar je vsako dolgo kar 11 centimetrov. Veliko srce Telo žirafe je odlično prilagojeno na njeno višino; zato se ji od višine nikoli ne zvrti. Kri ji do možganov poganja več kot pol metra dolgo in kakšnih 10 kilogramov težko srce. Poleg tega ima v vratnih venah posebne zapore, ki preprečujejo, da bi ji med sklanjanjem v glavo odteklo preveč krvi. Brez teh zapor bi žirafa ob vsakem dvigu ali spustu glave omedlela. Je pa poseben podvig pitje vode: da jo sploh doseže, mora široko razkrečiti noge. Latinsko ime za žirafo je Giraffa camelopardalis. Drugi del imena je dediščina starih Rimljanov, pomeni pa, da gre za nekakšno kamelo, ki ima lise kot leopard ... No, gotovo so spoznali vsaj to, da si v puščavi s takšno »kamelo« ne bi mogli kaj prida pomagati. Skorajda ne spi Nenavadno je tudi njeno spanje. Pravzaprav si povsem mirnega počitka ne more privoščiti, saj je na preži preveč plenilcev. Žirafa v vsej svoji veličini, ležeča na tleh? Ne, bi imeli levi, hijene ali divji psi preveč veselja ... Zato čez dan spi le po nekaj minut skupaj, po navadi vrat na pol zasuka čez sprednje noge, da se ne dotika tal. Ker pa mladički tudi pri žirafah potrebujejo več počitka, jih mame prve tedne pri tem budno čuvajo. Mojca Crce liM jpp ■i jm Zima na najvišjem vrhu sveta Na najvišjem vrhu sveta, Mount Everestu, je zima v bistvu vse leto. V dolini je morda toplo, a skoraj devet kilometrov visoko v ozračju, kjer je vrh te gore, je najvišja temperatura poleti okoli -20 °C, kar pri nas doživimo le v najostrejši zimi. Pozimi se temperature spustijo celo do -35 °C, zato alpinisti danes nosijo posebna oblačila in čevlje z grelniki ter debele puhovke. Kljub temu se mnogi v dolino vrnejo s pomrzlimi prsti, ki kmalu počrnijo, saj kri skoznje zaradi mraza ne teče več. Ledni »hladilnik« Še v času otroštva vaših babic ponekod niso imeli elektrike, kaj šele hladilnikov. Hrano pa so - tako kot mi - morali tudi v toplih mesecih hraniti na hladnem, če so želeli, da se ne pokvari. Zato so marsikje v hišah imeli posebne sobe, hladilnice, kamor so prinašali led in prostor s tem hladili. Že pozimi ob morju, kjer so morali hladiti ulovljene ribe, ni bilo dovolj ledu, zato so ga tja vozili iz hladnejših krajev, ki jih v Sloveniji ne manjka. Poleti pa je bil z ledom in hlajenjem še večji križ. Takrat so led rezali iz ledenih jam, v katerih se led tudi poleti ni stopil. Slovenski led pa ni bil znan le v naši okolici, ampak tudi po svetu; vozili so ga namreč celo v daljni Egipt. Zavili so ga v seno, ki je, podobno kot oblačila tebe varujejo pred mrazom, led varoval pred toploto in s tem pred taljenjem. Led se ponekod, kjer ni elektrike ali hladilnikov, še danes uporablja za hlajenje hrane, predvsem pa ga uporabljamo za hlajenje pijač, za ohranjanje svežine rib v ribarnici ter na ribiških ladjah, kjer namesto hladilnikov še vedno uporabljajo ledene sobe. Skok v ledeno vodo Marsikje po svetu, predvsem v severnih deželah, imajo običaj, da v zimskih mesecih prirejajo kopanje v ledeno mrzli vodi. Led, ki je na površini jezera ali reke, predrejo in skozi luknjo poskačejo v vodo. Tudi Rusi in Finci po savnanju v vroči savni kar nagi skočijo v hladno vodo ali se povaljajo po snegu. Ampak zakaj to čudno početje? Če se v ledeni vodi skopamo na hitro, zmerno in preudarno, lahko to na telo deluje zelo poživljajoče, podobno kot nas ob hudi žeji poživi kozarec hladne vode. Toda, pozor! V ledeni vodi lahko človek preživi le nekaj minut, saj potem zaradi velikega mraza začne telo odpovedovati - koža pordi, roke in noge pa postanejo slabo prekrvljene. Kadar naša telesna temperatura močno pade, pravimo, da smo pod-hlajeni; če se takrat ne segreje-mo, lahko umremo. Prav mrzla voda je bila na primer kriva, da je ob potopu čezoceanke Titanik še pred prihodom reševalcev umrlo toliko ljudi. Zimska ustna in nosna »megla« Zunaj je hud mraz, tebi pa iz ust in nosu prihaja »megla«, kot bi bil zmaj, ki bruha belkast dim. A to ni nič nenavadnega. Ko izdihnemo, je v izdihanem zraku tudi vodna para, ki jo recimo vidiš, ko se med kuhanjem špagetov dviga iz vrele vode. Če vodo grejemo, nastane vodna para, če pa paro ohladimo, se ta spet spremeni v vodne kapljice. Te lahko vidiš, ko se para iz lonca kot vodne kapljice odlaga na hladnejših kuhinjskih elementih. V pljučih je zrak topel, takoj ko ga izdihamo v hladen zrak, pa se para podobno kot na kuhinjskih omaricah spremeni v majhne kapljice, ki jih vidimo kot belkasto »meglo«, ki prihaja iz naših ust. Rečemo, da para kondenzira. Prav takšne meglice lahko opazujemo, ko se zgodaj spomladi iz sveže zoranih vlažnih njiv v hladnejši zrak nad njimi dviga vodna para. Anja Leskovar Tm* V. i i ¿Ste - ; i .-„ržui. J A ' ti m Vsakdo je ze kdaj moral sredi noci na stranisce. To je precej neprijetno opravilo: človek se mora ves zaspan spraviti iz postelje in skozi temo nekako odtavati v pravo smer. Predstavljajte si, da se vam to zgodi sredi tropskega deževnega pragozda, kjer si 50 metrov oddaljena koliba komaj še zasluži ime stranišče, ko se končno prebijete do tja, pa vas iz luknje v tleh presenečeno pogleda lenivec. Opozorili so me, da se mi bo to prej ali slej zgodilo, pa sem bila prvič vseeno malo iz sebe. V pižami sem stala sredi džungle in gledala to nenavadno bitje. S sprednjimi tacami, na katerih sta samo dva prsta, se je opiralo na rob luknje in me zmedeno gledalo. Dvoprsti lenivci (Choloepus didac- tylus) so precej velike živali - v dolžino merijo od 60 do 80 cm. Poznamo tudi triprste lenivce (ti so nekoliko manjši), oboji pa so znani po svoji legendarni lenobi. Vendar morda le niso tako zaspani, kot se govori. Leta 2008 so raziskovalci začeli ugotavljati, da v resnici sploh ne spijo neobičajno veliko. Do nedavnega je veljalo prepričanje, da spijo kar 16 ur na dan, vendar večina informacij o lenivcih temelji na opazovanju živali v ujetništvu. A v živalskih vrtovih in laboratorijih so razmere povsem drugačne kot v naravnem okolju, kjer se je za hrano treba bistveno bolj potruditi, poleg tega pa še oprezati za plenilci. Zato se je skupina nemških, ameriških in švicarskih znanstvenikov odločila, da njihove spalne navade preveri v naravi. Triprstim lenivcem v Panami so pritrdili napravo, ki spremlja aktivnost možganov in zazna, kdaj žival spi - in ugotovili, da na dan prespijo manj kot 10 ur. Stranišče ali jedilnica?! Vsesplošno prepričanje je, da pridejo na tla samo, kadar morajo opraviti veliko potrebo, kar je približno enkrat na teden. Zato se mi je moja situacija zdela toliko bolj nenavadna. Bilo je namreč očitno, da se je nočni obiskovalec v naše stranišče prišel prehranjevat, ne pa opravljat potrebe, in ko se je malo navadil na to, da človek pač stoji poleg njega, je s svojim opravilom nemoteno nadaljeval. S < - s^^T 1 Kaj zdaj? Naj prepustim stranišče lenivcu in se sama odpravim v goščavo ali naj vendarle vztrajam pri svojem? Odločila sem se, da grem za začetek po fotoaparat - tipična reakcija biologa, ki se je v pragozdu znašel v situaciji, ko ne ve, kaj naj stori. Ko sem se vrnila, se ni kaj dosti spremenilo. Naredila sem par fotografij, potem pa se mi je zazdelo, da žival moja prisotnost vendarle moti. Oddaljila sem se kakšnih pet metrov in malo počakala. Čez nekaj časa je lenivec počasi prilezel iz luknje. In tedaj se je izkazalo, da gre pravzaprav za samico, ki na trebuhu nosi mladiča! Umik Iz kolibe (ki nima sten) se je napotila proti najbližjemu drevesu. Premikala se je s počasnimi, preudarnimi gibi, a vseeno hitreje, kot bi človek pričakoval. Izbira drevesa je nakazovala, da je bila zelo verjetno v stresu. Odpravila se je namreč na neprimerno majhno in tanko drevo, ki se je po nekaj metrih plezanja pod njeno težo začelo nevarno kriviti. Takrat se mi je zazdelo, da je čas, da zapustim prizorišče, z lenivko pa sva kasneje še večkrat naleteli druga na drugo. Lenivka z mladice ji oklepa trebuha, p na drevo i-V in t fife | i ■ P» 'i JKm A pfSfe ' A ¿d ■ i ■ v Iskanje odgovorov Podobnih dogodkov smo na biološki postaji Quebrada Blanco Nemškega primatološkega centra v nižinah porečja reke Amazonke v JV Peruju zabeležili več kot 25. Nikjer v strokovni literaturi nismo zasledili, da bi se lenivci na tleh zadrževali dalj časa, zato so naša opažanja zelo nenavadna. Naključno odkritje neobičajnega vedenja je sicer na prvi pogled videti zgolj kot bizaren doprinos k poznavanju lenivcev, vendar dobro ponazarja, kako se še zdaleč ne zavedamo vseh človekovih vplivov na okolje, ki ga vedno bolj poseljujemo. Na ta način se precej poveča možnost za prenos človeških bolezni in parazitov na le-nivce in druge pragozdne živali. Seveda smo se vsi spraševali, kaj te živali pripravi do tega, da se odločijo za tako čudaški jedilnik. Pravega odgovora sicer nihče ne pozna, imamo pa nekaj idej ... Možno je, da tako pridejo do dodatnih hranil ali mineralov, ki jih v njihovi prehrani primanjkuje. Rastlinojede živali imajo na primer pogosto težave s pomanjkanjem natrija. Ali pa se pridejo prehranjevat z ličinkami, ki so v stranišču - v ujetništvu lenivci namreč včasih pojejo tudi nekaj hrane živalskega izvora. Znanstvenikom in študentom, ki tam običajno proučujejo opice, ne lenivcev, so se tovrstna nočna srečanja redno dogajala, dokler se ni nekdo odločil posodobiti naše pragozdno stranišče in ga je v želji, da bi v njem zmanjšal število komarjev, ogradil s plastično mrežo. Komarjev ni bilo potem nič manj, je pa mreža uspešno preprečila dostop lenivcem. Mojca Stojan - Dolar resolje PLANETOl Kateriplan«tvOfon^j« »VtVUt^ Irej, O^ož Ce hočemo odgovoriti na to zelo zanimivo vprašanje našega zvestega bralca, potem moramo najprej spoznati, kako planeti nastanejo. Astronomi so do teh ugotovitev prišli na podlagi dolgoletnih opazovanj in meritev planetnih sistemov, ki še vedno nastajajo v globinah vesolja. Težavna so tudi opazovanja daljnih planetov v nastajanju. Ti planeti so zelo daleč, zato tudi z največjimi teleskopi astronomi ne morejo videti veliko podrobnosti. To je tako, kakor če bi želeli prebrati časopis, ki bi bil na Luni. Poleg tega pa so mladi planeti zaviti v goste oblake, ki zastirajo pogled. R i * - -i Ji I^Kl * - k I 1*3 m i Deli oblaka so se začeli zgoščevati. Nastale so mlade zvezde in Sonce. Na sliki so s puščicami označene zgostitve v medzvezdnem oblaku, kjer mladih zvezd ni videti, saj so še zavite v goste oblake prahu. Zelo težko je neposredno razbrati, kako so nastali planeti v našem Osončju. To se je zgodilo že davno, pred približno 4,6 milijarde let. V tem času so se planeti zelo spremenili in ostalo je zelo malo znakov o tem, kakšni so bili na začetku. 2 Kljub vsem tem oviram pa je astronomom uspelo sestaviti zgodbo o rojstvu planetov. Na začetku je bil orjaški medzvezd-ni oblak plinov in prahu. Del tega oblaka se je začel zgoščati, snov je padala proti osrednjemu delu, kjer se je izoblikovalo mlado Sonce. Manjši del oblaka pa ni padel na Sonce. Oblak je krožil okoli Sonca in v njem se je začel prah zbirati v večje kepe. Kepe snovi so trkale in se lepile med seboj - nastajala so vse večja in večja telesa. Ta so pritegnila še več snovi in v nekaj deset milijonih let so se izoblikovali planeti. Proces nastanka planetov je torej postopen, kar pomeni, da kak planet ni nastal kar naenkrat. Vsi planeti so tudi nastajali hkrati, torej noben planet ni nastal prej ali pozneje kot drugi. Tako smo prišli do odgovora na Andrejevo vprašanje - v Osončju so vsi planeti enako stari, tako veliki plinasti planeti (Jupiter, Saturn, Uran in Neptun) kot mali kamniti planeti (Merkur, Venera, Zemlja in Mars). Po velikosti in zgradbi se razlikujejo predvsem zato, ker so nastali v različnih območjih oblaka, na različni oddaljenosti od Sonca. 12 tvojega 'PČAHU poD Po^TtL JoJ 50 že NASfAlI PCAn€T/ . V preostalem oblaku v okolici Sonca so postopoma nastajale vse večje kepe snovi. Ti prvi zametki planetov so se združili v današnje planete. vj J a Vsa živa bitja se rodimo, rastemo, odrastemo in se razmnožujemo zato, da imamo potomce, da prihodnjim rodovom predamo svoje gene. Živali in ljudje smo v milijonih let razvoja oblikovali vrsto različnih načinov za ohranitev vrste. Skoraj toliko jih je, kot je živalskih vrst. Kaj vemo o ljubezni med živalmi? Jim res vladajo samo nagoni? Obstaja med njimi privlačnost? So si partnerji zvesti vse življenje? »Dišeče« zapeljevanje Da se dekleta rada nadišavimo, seveda ni nič presenetljivega. Vonjave so pomemben del igre zapeljevanja in sporočanja tudi pri živalih. Le da nekatere živali obožujejo vonj urina in včasih celo blata. Pravi mojster svojevrstne aromaterapije je povodni konj. Uporablja mešanico urina in blata, ki jo z vrtenjem repa kot s propelerjem šprica na vse strani. Tako označuje svoj teritorij in privablja družico. Pred parjenjem par veselo čofota po vodi. Nasprotja se privlačijo Papige nimfe poznajo podobne ljubezenske zveze, kot jih najdemo pri ljudeh - dolga, ljubeča partnerstva in skupno vzgajanje mladičev. Zanimivo je, da si poiščejo partnerja, ki je od njih kar najbolj drugačen, pravzaprav iščejo svoje nasprotje. Očitno tako nastane bolj harmonično partnerstvo, kot če bi si bila partnerja podobna. Pri iskanju partnerja najprej ugotovijo, ali je napadalen ali zelo prilagodljiv. Najbolj agresivne nimfe si običajno najdejo najbolj milega partnerja in obratno. Eden od partnerjev prevzame dominantno vlogo v zvezi, drugi pa se z veseljem prilagodi in podredi. Tako se izogneta želji po prevladi in bolj ubrano skrbita za zarod. Pa naj še kdo reče, da se nasprotja ne privlačijo! 1 ¡SSfeg» • " Drugačna spolna usmerjenost Tudi v svetu živali istospolna usmerjenost ni redka. Opažena je bila pri približno 1500 živalskih vrstah. Samci gosi imajo včasih raje družbo samcev in živijo v istospolnih partnerstvih. Zanimivo je, da se med par samcev lahko vrine samica. Samca jo sprejmeta, oplodita in po nekaj tednih za tremi starši raca čreda malih gosk. Tudi pri galebih je okoli desetina istospolnih partnerstev. Samici se, denimo, vedeta popolnoma enako kot mešani par, »parita« se in ležeta sterilna jajca. Tako vedenje lahko opazimo še pri ostrigah, lignjih, podganah, opicah in nekaterih ribah. Polula se na ježevko Ježevec je še bolj radodaren. Na svojo bodočo partnerko se kar polula in jo z močnim curkom urina do kože premoči. Pri tem stojita pokonci, s trebuhom ob trebuhu, kar je precej razumljivo, saj preostanek telesa pokrivajo dolge bodice. Če samica navdušeno sprejme dišečo prho, je pripravljena na parjenje. Če pa ga tepe s sprednjimi nogami kot boksar, grize ali se poskuša izogniti curku urina, še ni pripravljena in dišeče uriniranje se lahko ponavlja več tednov, preden končno sprejme snubitev. Samec se samici približa od zadaj in na srečo se bodice popolnoma poležejo ob telesu. Potem se parita, vse dokler ni ženin pri koncu svojih moči. Samica mu ne pusti odnehati. Če se mu vendar uspe izmuzniti, si ona hladnokrvno poišče novega snubca ... Nekateri to počnejo v zraku in potem umrejo Čebelja matica se pari kar med letenjem. Ko izleti iz panja, »zapleše« svoj paritveni ples. Za njo se zapodi množica trotov. Po parjenju srečneži, ki jim je uspelo matico oploditi in so v njej pustili del svojih spolnih organov, umrejo. Romantični pingvini Pingvini se »poročijo« za vse življenje. Pri nekaterih vrstah samec, ko si izbere samico, pred njo v znak vdanosti zakotali kamen. Te je med parjenjem zelo težko najti. So namreč gradbeni elementi gnezd. Samci si jih zato kradejo med seboj. Če samica podarjeni kamen sprejme, se približata s trebuhi in zaplešeta paritveni ples. Čeprav sta samec in samica zelo navezana drug na drugega, pa morata zaradi selitvenih navad kar precej časa preživeti ločeno. Ko se par spet sreča, se ptici postavita druga pred drugo in opletata z glavami, glasno pojeta in široko razpirata plavuti. Ko se hoče samec pariti, položi glavo na samičin trebuh. Odpravita se na dolgo potovanje, da najdeta dovolj zasebnosti za parjenje. Po vsem tem trudu traja akt parjenja le bore tri minute. Pingvina se tisto leto ne parita več. Prvak v počasnosti Merjasec si za spolno združitev vzame čas. Spravi se na svinjo, naj spomnim, da je odrasel samec vse prej kot lahek, in se pari z njo tudi do pol ure. Očitno pa nad vsem skupaj ni preveč navdušen, saj glavo položi na hrbet partnerke in - zaspi. Zagledana v rep Samica pava se navdušuje predvsem nad enim delom samčevega telesa - repom. Menda nanjo naredi vtis s tem, da mu kljub izjemni telesni oviri, ki jo pomeni velik rep, uspe preživeti. Nekatere samice pa res zahtevajo kar nekaj žrtvovanja od samcev! Prvaki v glasnosti Kobilice so precej glasne žuželke. S svojim »petjem« namreč skušajo navdušiti bodoče partnerje. Poznajo več kot 400 različnih napevov. Nekatere pojejo med zapeljevanjem, druge pa med parjenjem. Lignji Njihovo parjenje se začne ob zori z zanimivim krožnim plesom, ko se vrtijo kot vrtavke, in traja ves dan! Počivajo le takrat, ko se samice spustijo v globino, da odložijo jajčeca. Nato se spet parijo, samice se potopijo in odložijo jajčeca, se parijo ... do mraka, ko par zaplava stran od obale po hrano in na zaslužen počitek. Parjenje namreč traja tudi do dva tedna. MRr. s„ , ■ mfe ..SSHtvi " ^ J skozi ranjeno ali porezano kožo in da ^ **/ lahko zbolimo tudi zaradi okužene hrane ali tekočine? da je najhujši virus moderne dobe virus HIV, ki povzroča AIDS? da povzročajo okužbe tudi mikroskopsko majhne glive in mikroskopsko majhne živali, ki jim pravimo protozoji? da nekatere bele krvničke sovražnika, ki je že napadel telo, nikoli ne pozabijo? Ko znova udari, udarijo nazaj in ga premagajo, še preden povzroči bolezen. Krištof Dovjak Radi fotografirate rastline? Pravimo, da se narava prebuja spomladi, ko ozelenijo krošnje dreves, ko iz tal začnejo poganjati najrazličnejše rastlinice ter mnoge od njih na pomlad tudi zacvetijo. Res je, rastline so znanilke pomladi, od njih pa je odvisno tudi preživetje vseh živali in ljudi na našem planetu. Opazujte prebujanje rastlin okoli sebe ter zamrznite njihove zgodbe v navdihujoče fotografije. V naslednji številki bomo objavili podrobnosti fotografskega natečaja »Rastline naše pomladi«. Najboljše fotografije bomo nagradili in razstavili v okviru mednarodnega Dneva očarljivih rastlin, 17. maja 2013. odPI Ljeno dobra ponudba! SEDEM ŠTEVILK ZA CENO ŠESTIH + DARILA. ^ srevnl5«* Prikupna darila vse leto! Marca testi - priložnost za odgovore na vprašanja, ki te žulijo Aprila obesek za mobilnik s krpico IZKORISTITE UGODNOSTI OB POLLETJU! 15 % nižja cena prikupna darila in koristne priloge februarska številka brezplačno (6+1) Maja/junija/julija-avgusta poster po izbiri bralcev v naravni velikosti Naročite še danes: Vsak mesec pa še hudi posterji, kartice najbolj priljubljenih zvezdnikov in Vesela šola. www. mladinska.com/revije © naročilnica □ DA, želim izkoristiti možnost ugodne polletne naročnine, zato naročam revijo Pil od marca 2013 naprej. Naročnina za prvih šest številk znaša 22,32 €, februarsko številko prejmem BREZPLAČNO. PROSIMO, VPIŠITE PODATKE. Ime in priimek otroka_ Naslov_ Poštna št__ *Datum rojstva otroka - Pošta. Ime in priimek plačnika_ Vpišite sorodstveno razmerje (starši, stari starši . Naslov (vpišite samo, če se razlikuje od otrokovega)- Poštna št__Pošta_ *Datum rojstva plačnika- *Telefon_ Datum naročila_ Podpis plačnika_ *E-pošta_ *GSM _ Davčna št. MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA Služba oskrbe kupcev 1536 Ljubljana *neobvezni podatki Ponudba velja do 15. 3. 2013. PRODAJNO-PLAČILNI POGOJI Cenik velja do 31. 8. 2013. DDV je zajet v ceno. S podpisom potrjujete, da ste seznanjeni s prodajno-plačilnimi pogoji, ki so natisnjeni na naročilnici, in da ste bili nanje ob nakupu izrecno opozorjeni, ter dovoljujete, da Mladinska knjiga Založba, d. d., Mladinska knjiga Trgovina, d. o. o., in Cankarjeva založba - Založništvo, d. o. o., z namenom izpolnjevanja ali uveljavljanja pravic iz pogodbenega razmerja in neposrednega trženja vzpostavijo, vzdržujejo in upravljajo evidenco z vašimi osebnimi podatki za neomejeno časovno obdobje ter posredujejo te podatke za te namene druga drugi. Vse navedene družbe zagotavljajo varstvo osebnih podatkov po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Kadarkoli lahko pisno ali po telefonu zahtevate, da v 15 dneh trajno ali začasno prenehamo uporabljati vaše osebne podatke za namen neposrednega trženja ter vas o tem v nadaljnjih 5 dneh obvestimo na naše stroške. □ Označite z znakom x, če v prihodnje ne želite prejemati promocijskega gradiva. Naročilo/pogodba se sklepa v slovenskem jeziku. Sklenjena pogodba je shranjena v Službi oskrbe kupcev Mladinske knjige Založbe, d. d., Slovenska 29, Ljubljana. Naročilo na domači naslov bomo vsako leto obnovili, dokler ga ne boste pisno ali osebno preklicali. Preklic velja za naslednje obračunsko obdobje. Pri sklenitvi pogodbe o dobavi časopisov, revij in periodičnega tiska nimate pravice do odstopa od pogodbe za že prejete izvode. Če kupec ne poravna zapadlih obveznosti v roku, ki je naveden na položnicah, zapade celotna preostala kupnina v takojšnje plačilo ter jo bomo sodno izterjali z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pred tem pa bomo pustili petnajstdnevni rok za poravnavo obveznosti. Družba je vpisana v register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod številko 1/02643/00, osnovni kapital znaša 5.141.149,22 EUR. { dr.Vetko Na vprašanja odgovarja Maja Stopar, dr vet. med. Dragi Dr. Vetko Nameravamo kupiti kužka in me zanima, kako naj ga naučim, da bo lulal zunaj, saj je to zelo potrebno vedeti! Prosim, odgovori mi!!!! Laura, 10 let Se strinjam, sobna čistoča je res pomembna! Lepo, da že vnaprej razmišljaš o prihodu malega kužka v hišo in o vseh morebitnih zapletih. Res je, da kužki navadno kar hitro ugotovijo, kje je zaželeno, da lulajo, in kje ne, bo pa potrebnega nekaj vztrajanja in predvsem potrpežljivosti. Res ni prijetno brisati lužic po vsem stanovanju. In čeprav mnogo ljudi misli, da obstajajo bližnjice in najrazličnejši pripomočki, jih v resnici ni. Potrebuješ čas in nekaj izkušenj s spremljanjem vedenja pasjega malčka - z njim prav nazorno pove, kdaj bo lulal in kakal, če ga le hočemo razumeti! Za psa je najbolj naravno, da lula in kaka po obroku. Zato ga je treba po hranjenju hitro dvigniti v naročje in nesti ven, na travo, da opravi svoje. Prav tako bo lulal, ko se zbudi - tudi takrat ga je treba hitro dvigniti in nesti ven. Tudi ko se igra, mu pogosto uide. V bistvu je treba biti pozoren na vsakršno^ vohljanje tal, to je že signal, da bo kmalu nastala lužica. Če ga vsakič »ujamemo«, še preden se polula ali pokaka, bo hitro dojel, da želimo, da to naredi zunaj. Če ga ne vidimo, pa ga ne smemo preveč oštevati in strašiti, zlasti mu ne namakamo smrčka v urin ali kakec, pač pa ga čim prej »po dejanju« odnesemo ven, češ, tukaj je tvoj prostor za opravljanje potrebe. Lahko ga tudi navajamo, da lula na posebno pleničko, ki jo nato prestavljamo vedno bliže vhodnih vrat in končno ven, na travo, a vseeno vztrajam, da tudi tovrstna potuha ne bo olajšala celotnega postopka učenja. Vedeti pa moraš tudi, da dva meseca star kuža nikakor ne bo mogel držati lulanja več kot nekaj ur, nikakor pa ne kar osem ur, kolikor smo po navadi zdoma. Tako da bo v vsakem primeru potrebna potrpežljivost vsaj do petega ali šestega meseca starosti, ko mu tudi telesno ne bo več problem zadrževati lula-nja. Pa veliko uspehov želim; ko enkrat uspe, se zdi, da je bilo prav preprosto, verjemi! Dragi dr. Vetko! Moja zlata ribica ima krivo hrbtenico, zato je zmeraj obrnjena navzdol. Kako ji lahko pomagam? Že vnaprej hvala za odgovor! Matic, 9 let Dragi Matic, žal si napisal res malo podatkov o tvoji ribici. Komaj si lahko predstavljam, kakšna bi bila ribica s krivo hrbtenico. Je pa res, da ribice nimajo prav ravne hrbtenice. Če dobro pogledaš zgornji del telesa ribice, lepo sledi loku in hrbtna plavut je nekoliko višje od glave ali repa. Seveda je to pri vsaki vrsti ribic nekoliko drugače, je pa pri denimo zlatih ribicah oblika telesa res značilno in opazno zaobljena. Upam, da govoriš le o tej, naravni obliki hrbta. Sicer je morala ribica doživeti kakšno poškodbo ali pa ima motnjo v rasti. Vsekakor pa - če je živahna in ješča, nič ne skrbi. Veš, včasih so živali presenetljivo prilagodljive in se ne pritožujejo tako kot mi, pač pa se dobro znajdejo v najrazličnejših okoliščinah. Živijo dr. vetko! Tvoja revija mi je zelo všeč, zato ti bom postavila vprašanje. Doma imamo morskega prašička, ki sem ga dobila za rojstni dan od prijateljice. Zato me zanima, zakaj morski prašiček vedno cvili, kadar ga vzamem iz kletke ali ko me ni pri njem. Prosim, če mi odgovoriš. Že vnaprej se ti zahvaljujem. Ina, 13 let Dragi dr. Vetko! Zakaj moja psička ponoči ne spi!!!??? Tia, 6 let Tia, ne vem, koliko je tvoja psička stara niti kakšnih navad se je navzela. Večini psov je povsem normalno, da spijo, kadar spijo tudi njihovi lastniki. Če te ponoči budi in se hoče igrati, ti pa ji vedno ustrežeš, seveda ni dojela, kaj od nje želiš. Psički je treba jasno povedati, da je noč namenjena počitku, in ne venomer popuščati njenim željam. Najbolje je, da jo ponoči povsem ignoriraš in se delaš, da je sploh ne slišiš. Verjemi, prav hitro bo dojela, da s svojimi prošnjami ne doseže ničesar, in te bo pustila spati. Če ji bodo šle po glavi kake vragolije, na primer grizenje pohištva ali lajanje, pa jo moraš primerno opozoriti (seveda brez uporabe sile!), da tako vedenje ni sprejemljivo. Morda bi jo poskusila v tem primeru navaditi na prenočevanje v posebnem boksu za pse. Najbolje je, da se o uporabi le-tega posvetuješ s strokovnjakom za vedenje psov. Imaš vprašanje? Pošlji ga na naslov Moj planet, 1536 Ljubljana, ali na moj.planet@mkz.si Objavljena vprašanja za dr. Vetka bomo nagradili! Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55. Dr. Vetku lahko zastavite vprašanje tudi na spletnih straneh www.mladinska.com/mojplanet. okolje Pri varčevanju z energijo mislimo na vso energijo, ki jo uporabljamo v svojih domovih in pri svojem vsakdanjem delu. Vpliva električne energije na svet, v katerem živimo, se ne zavedamo do takrat, ko nam je zmanjka. Tudi to, da so radiatorji topli, je za mnoge nekaj samoumevnega. Za naše starše pa je pokrivanje stroška za ogrevanje pogosto velik stres. Kako lahko varčujemo z energijo in zmanjšamo stroške? l: Varčujem z energijo Ugasni in izklopi Poiščimo velike in skrite porabnike Veliki porabniki elektrike v naših domovih so hladilniki in zamrzovalniki. Te naprave stalno delujejo. Veliki porabniki so tudi aparati, ki segrevajo zrak in vodo - kaloriferji, pomivalni stroji, kuhinjske pečice, grelci vode, infra grelci v kopalnicah. Ne pozabimo na občasne porabnike, ki jih puščamo prižgane, ker nanje pozabljamo - luči, računalnike, televizorje. In razkrijmo ugasnjene aparate, ki jim lučke po izklopu še vedno gorijo - TV-sprejemnik, monitor, mikrovalovna pečica, DVD-snemalnik in številne druge. Aparati naj bodo prižgani samo takrat, ko jih uporabljamo. Ko spe-češ biskvit, pečico ugasni. Ko nehaš gledati televizijo, jo ugasni. Ko zapustiš prostor, ugasni luč. Ko se boš navadil tega, poišči aparate, ki še vedno svetijo. Tudi za gorenje majhne rdeče lučke še vedno porabljajo elektriko. Izklopi jih, potegni vtikače iz vtičnic, loči jih od omrežja. Ko ugasnejo vse lučke, aparati nehajo porabljati energijo. Iskanje sodobnih alternativ Sodobna tehnika nam omogoča, da z elektriko lažje varčujemo. Lahko uporabljamo luči na senzor, ki se po našem odhodu iz prostora ugasnejo. Obstajajo časovna stikala, ki aparat ob določeni uri izklopijo. Lahko uporabimo razdelilnike z vgrajenim stikalom. Z enim klikom tako hkrati izklopimo veliko aparatov. Varčne sijalke naj zamenjajo stare potratne žarnice, novejši gospodinjski aparati pa energetsko potratne stroje. Spremembe naših navad Pri peki električno pečico ugasnimo, preden je pecivo spečeno. Notranjost bo ohranila temperaturo, če pustimo vrata zaprta. Na električnem štedilniku kuhaj-mo v pokritem loncu in štedilnik izklopimo predčasno. Ko se učimo, imejmo prižgano majhno namizno luč. Ne potrebujemo luči, ki osvetljuje celotno sobo. Veliko prihranimo tudi, če perilo sušimo na zraku in ne v sušilnem stroju. Ogrevanje pozimi, hlajenje poleti Nikoli nismo zadovoljni, kajne. Nekateri bi pri 20 stopinjah že vklopili klimatske naprave, drugi bi v peč naložili še kakšno poleno. Res je, različni smo si, zato pa si lahko pomagamo z izbiro svojih oblačil. Zmrznjeni oblecite kakšno majico ali pulover več, ta vroči pa skačite v kratkih rokavih. Oboji bomo zadovoljni, energije pa za to ne bomo porabljali. Večina elektrike nastane iz fosilnih goriv Ogrevamo se lahko z električnimi aparati (peč, radiator kalorifer, infra grelec), s pečmi na les, nafto ali plin in na kakšen bolj sodoben način (s toplotno črpalko, geotermalno energijo). Pri proizvodnji elektrike ali kurjenju proizvajamo izpušne pline in odpadke. Spuščamo jih v ozračje in okolje ter s tem onesnažujemo. Res je, da elektriko lahko proizvajamo tudi na bolj zelen način, ampak tega je trenutno še zelo malo in vsi uporabljamo elektriko iz elektrarn. Večina elektrike v Sloveniji še vedno nastaja v termoelektrarnah iz premoga in drugih fosilnih goriv. Si® k v ir»...ifti v. ■ "a \ Je možno varčevanje s toploto? Seveda. Prostore ogrevajmo takrat, ko smo doma in ko smo budni. Ponoči ogrevanja ne potrebujemo, raje si oblecimo toplo pižamo in se pokrijmo z debelo odejo. Z ventili na radiatorjih uravnavajmo temperaturo v prostorih. V kopalnici potrebujemo toplejši radiator, v spalnici srednje toplega, garaže pa ne ogrevamo, saj avta ne zebe. Če se ti zdi v sobi prevroče, izklopi radiator ne odpiraj oken. Zračimo pa tako, da za zelo kratek čas odpremo okno na stežaj. Da ne bomo metali polen skozi okno. Urška Galien Desetletje in tisočletja Alexander Fleming Med nadaljnjim preučevanjem je Fleming spoznal tudi to, da penicilin pokonča le določene kulture bakterij, na druge bakterije pa nima posebnega učinka. Fleming je svoja dognanja objavil v znanstvenih glasilih, in vendar je preteklo skoraj desetletje, ne da bi znanstvena pa tudi širša javnost njegovo delo opazila ali poiskala njegovo uporabno vrednost. Protibakterijsko učinkovanje določenih plesnivk so sicer poznali in v zdravstvene namene uporabljali že pred nekaj tisočletji. Stari Egipčani so vnetja blažili s protibakte-rijskimi izvlečki, vse od antike dalje so rane celili z uporabo Penicilin so pravzaprav odkrili povsem po naključju. Leta 1928 je škotski bakteriolog Alexander Fleming vzgojil kulturo bakterij, ki je do njegove vrnitve s poletnih počitnic postala plesniva. Hitro je ugotovil, da je kultura bakterij v bližini gliv plesnivk povsem izginila. Kaj se je zgodilo? Plesnivke so razbohotene bakterije povsem pokončale. Fleming je snov, ki je v gojišču pokončala bakterije, nato osamil in jo poimenoval penicilin. plesnivih povojev, ki so preprečevali vnetja, v 19. stoletju pa so celo opravili vrsto uspešnih poskusov na živalih. In vendar znanost ni kazala večjega zanimanja za te dosežke. Nuja Šele leta 1938 sta britanska farmakolog Howard W. Florey in biokemik Ernst B. Chain docela in dosledno raziskala bakterijam škodljivo učinkovanje gliv plesnivk, tudi penicilina. Šele v njunih kliničnih poskusih se je razkril ves potencial terapevtskega učinka penicilina. Povpraševanje po učinkovitih zdravilih se je zaradi 2. svetovne vojne seveda zelo povečalo, kar je dalo velik zalet tudi raziskavam antibiotikov. In vendar je penicilin vse do 50. let preteklega stoletja ostal prejkone redko dostopno zdravilo, tudi zaradi drage izdelave. No, leta 1945 so Fleming, Chain in Florey za odkritje, ki označuje mejnik v zgodovini medicine, povsem zasluženo prejeli Nobelovo nagrado. X\ .. da so številni bakterijski sevi dandanes odporni proti penicilinu? To sili medicinsko industrijo, da razvija vedno nove antibiotike. Za zdaj so mutacije, ki omogočajo odpornost bakterij, redke. Ko penicilin iztrebi neodporne bakterije, se tiste, ki so odporne, še bolje in hitreje množijo. In krog je sklenjen, če ni že začaran. Da Vinci Learning ZA VEC O PENICILINU PREKLOPITE NA PROGRAM DA VINCI LEARNING. Kjiiurni razaH c) Cankarjev d J| kultura se predstavi m Otroke, mlade in vse, ki vas zanima kultura, vabimo na peti Kulturni bazar, v torek, 12. marca 2013, med 9. in 20. uro v Cankarjevem domu, Prešernova cesta 10, Ljubljana. Za vse obiskovalce vstop prost! Vabilo in program si oglejte na spletni strani www.kulturnibazar RMnilHIlHIlBHIIIMHIlMIllU planetov strip V>o3Ze ,N F£terš,u SAFARI V AFRIKI \J 0D& 'frn o Kaksé-N ČuDCN ST£oJ . t C PUF fCoNéC NA i M ČUDfeN' , CLovéK. □ fjyAL/^, vPTPoci^ V/" Je ^ „ (STfc^per^iU, DAJ.^ALAJAJ.j Saj si ?gs /j_ M JoJ, Zmešalo S"£ MU JE. pofčAVIT! IpONOCl UloLl&l G£€D0 W '* Y v /vv=kj^iH Po VIH. če LD.Xni . ^'H?/?DlA/W^V, 7^V70T^06TÍnTV ____1- ír.PCrih w/Nfc. v "toin r^^^)NAt5cKcJQ DoVOLJ Č|?Nfh ££3ozo,e» fj & »J«; TMe» fi kot k; ^ co pokaže /voje Paje to t.oj, r/Mpat/j/ v/eč? Pofk.fi Maj ,J0 poft^f, ^ ^ J> nn pove, kaj ^a. bo f0^ ^je v tvoj/ clMfe; Do simpatije si pravi kavaLir. Izraz izhaja iz tuje besede za konjenika, torej nek°ga, povezanega s konjem. A nikakor nočemo reči, da se ti vedeš kot konj, so pa, recimo, kavaLirski Labodi, ki nežno plešejo s svojo družico. KavaLirji so biLi tudi vitezi, ki so spoštLjivo ravnaLi s _ svojimi izbrankami. Tak pristop je Ljudem običajno najboLj všeč, zato Le pogumno naprej! 0 Ti misLiš, da je simpatij nad tvojim vedenjem očarana? SpLoh Lahko ugane, da ti je všeč? Ignoriraš jo, se iz nje deLaš norca ... , da drugi ne bi ugotoviLi, da si vanjo. Takšno vedenje običajno označimo za zagovedno — in ja,^ izraz je povezan z govedom. Daj, poskusi biti boLj prijazen. Simpatiji bo gotovo boLj všeč, pa še vedno ni nujno, da te bo kdo razkrinkaL! m—m Scelice NASAD OLJK Sestavil: Jože Petelin Besedo iz obarvane vrstice napiši na dopisnico in jo pošlji najpozneje do 28. februarja 2013 na naslov: Moj planet, 1536 Ljubljana. Ne pozabi pripisati svojih podatkov. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali 2 nagrajenca, ki bosta prejela knjigo Čudoviti lisjak. Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55. Imeni nagrajencev bosta objavljeni na internetni strani www.mladinska.com/mojplanet in v marčni številki Mojega planeta. nagradno vprašanje rl I to Pravijo mi tudi ptica dveh poletij; konec poletja se odpravim z gnezdišč na Arktiki in poletim do Antarktike, kjer me pričaka južno poletje (ki seveda ni tiste vrste poletje, pri katerem vračil vročine bežiš v senco). Ko se poletje tam izteče, se wnem prati severu, pri čemer naredim še velik ovinek čez Atlantski ofrean. Med lovom na poletja sem tako postala vrsta, ki preživi največ časa na sončni svetlobi. Sem tudi rekorderka med selivkami: enem letu preletim vsaj 40.000 kilometrov, se pa najdej° cel° takšne, ki preletijo 70.000 kilometrov! Velika sem kakšnih 35 centim'etrov. Med odraslimi samci in samicami ni večjih ra^k. Za ptico dočakam častitljivo starost: tudi nad trideset let - večinoma sem v zraku. Tam se tudi parim. Hranim se z manjšimi nevre-tenčarji, žuželkami, ko letim nad morjem, pa lovim riba Gnezdim v kolonijah na kopnem. Par je skupaj vse življenje. K° samica vali, jo samec hrani, skrb za mladiče si deliva. Ker je gnezd° kar navadna vdolbina v tleh, jajca in nato mladiče ^kam^ram. V obrambi mladičev sem zelo napadalna, zato mi včasih celo uspe odgnati kakšno lisico, mačko ali roparsko ptico. Ljudi pa p° navadi pač ne ... Me prepoznaš? Jasna Merc Odgovor napiši na dopisnico in jo pošlji najpozneje do 28. februarja 2013 na naslov: Moj planet, 1536 Ljubljana. Ne pozabi pripisati svojih podatkov. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bosta prejela knjigo Artemis Fowl. Več o pravilih za sodelovanje, varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55. Ime nagrajencev bo objavljeno na internetni strani www.mladinska.com/mojplanet in v marčni številki Mojega planeta. Nušin 1 kotiček. jllfcz j3 $koftj vse Vsakdo ima svojo predstavo o tem, kaj pomeni dobro skrbeti za žival. Da bi vsem živalim zagotovili dostojno življenje z vsaj osnovno oskrbo, smo pred več kot desetimi leti sprejeli Zakon o zaščiti živali. V njem je opredeljeno, na kakšen način smo čisto vsi dolžni zaščititi življenje, zdravje in dobro počutje živali v svoji okolici. Da bi se čim bolje godilo hišnim ljubljenčkom, pa smo leta 2005 sprejeli še Pravilnik o zaščiti hišnih živali. Ga poznaš? Tam piše, da mora skrbnik hišnih živali storiti vse potrebno, da zagotovi dobro počutje živali, ki so v njegovi oskrbi, in preprečevati vzroke, ki lahko povzročajo bolečine, poškodbe, bolezni ali motnje v obnašanju živali. Pri tem mora svojemu hišnemu ljubljenčku zagotoviti ustrezen bivalni prostor, hrano in vodo, veterinarsko oskrbo, dovolj gibanja in varnost. Ljubo doma, kdor ga ima Nekatere pasme psov so navajene živeti zunaj hiše. Postaviti jim moramo dovolj velik pesjak z uto, ki jih varuje pred mrazom, vročino in padavinami. Pesjak postavimo na mestu, kjer je na voljo dovolj dnevne svetlobe. Ta prostor mora biti zračen in redno čiščen. Odlično je, če pesjak z uto postavimo na takem mestu, kjer ima pes dovolj miru za počitek, obenem pa lahko spremlja, kaj se dogaja v njegovi okolici. Če je naš ljubljenček primeren za bivanje v stanovanju, mu priskrbimo primerno ležišče (pes, muca) oziroma kletko z ležiščem (dihur, hrček, morski prašiček ipd.). -.i Kakšna je kakovostna hrana? Dober nasvet o tem, katero hrano izbrati za svojega ljubljenčka, lahko dobimo pri veterinarju, v trgovini za živali, zavetišču in pri članih društev za zaščito živali. Kakovostna hrana iz specializiranih trgovin je po navadi nekoliko dražja od tiste, ki jo kupimo v trgovinah z živili, vendar nam zagotavlja, da bo naša žival dlje časa zdrava in v dobri kondiciji. S tem pa si prihranimo marsikateri veterinarski strošek. Odraslim mačkam napolnimo skledico s hrano dvakrat dnevno, psom pa enkrat do dvakrat dnevno. Dihurji in morski prašički naj imajo hrano na voljo ves dan, priboljške pa vsem ljubljenčkom ponudimo po potrebi. Najbolje je, da jih že v začetku vključimo v vzgojo svojega ljubljenčka. Vse živali morajo imeti vedno na voljo pitno vodo. Kdaj k veterinarju? Četudi smo ljubljenčka posvojili v zavetišču ali poznamo njegov izvor, je dobro, da se v začetku odpravimo z njim k veterinarju. Tam preverimo, ali je naša žival zdrava, in izvemo, kdaj in katera cepljenja so nujna. Prav tako se spoznamo z veterinarjem, ki nam bo pomagal pri skrbi za zdravje in dobro počutje naše živali. Če naš ljubljenček potrebuje dodatne preglede ali bolj zahtevne posege, je dobro poiskati veterinarsko kliniko, specializirano za male živali. Tudi v tem primeru je pametno poiskati nasvet tistih, ki imajo z oskrbo živali veliko izkušenj. Neželeno razmnoževanje Med temelje zaščite živali spada tudi preprečevanje kotitve neželenih mladičev, za kar najbolje poskrbimo s sterilizacijo oziroma kastracijo živali. Pri sterilizaciji samic gre za kirurško odstranitev jajčnikov in maternice, pri kastraciji samcev pa za odstranitev mod. Ljubljenček po posegu, ki ima številne pozitivne učinke na njegovo zdravje, ne more imeti mladičev. Glede na to, da je v slovenskih zavetiščih vsako leto na tisoče zapuščenih živali, ki jim ne moremo najti primernega doma, je bolje, da se novim leglom mladičev izognemo. S sterilizacijo oziroma kastracijo živali poskrbimo za njen mir in zadovoljstvo, saj naš ljubljenček izgubi močno željo po parjenju, kar pri osamitvi živali žal ne velja in je žival v tem primeru pod stresom. § Živalim neskončno veliko pomeni, da jih imamo radi. Kljub temu zgolj ljubezen ni dovolj za njihovo zdravo in prijetno življenje. Prav zato si bomo naslednjič podrobneje pogledali še, kako vzgajati žival in kako poskrbeti za njeno varnost. Do takrat pa imejmo svoje živalske prijatelje radi in poskrbimo zanje, kot najbolje znamo. Več si preberi na: www.dzzz.si SriSJ Nuša Miklavec Društvo za zaščito živali Ljubljana K moj planet' priporoča Timo Parvela France Prešeren ZDRAVLJICA Iz zbirke Velike slikanice Le kdo ne pozna Prešernove Zdravljice? Hvalnica veselju do življenja, miru, svobodi in sožitju med ljudmi je izšla v knjigi, kakršne v Sloveniji še nismo videli. Damijan Stepančič je ustvaril pravo umetnino. Vsako kitico spremljajo bogate in čisto posebne ilustracije na dveh straneh, kakršnih v berilih ali učbenikih še niste videli. Slikanica je primerna za vse generacije. Damijan Stepančič je za svoje delo prejel mnogo nagrad. Bralci Mojega planeta pa ga poznate po hudomušnih ilustracijah in stripih. ELA IN PRIJATELJI 1 Zbirka nenavadnih dogodivščin navihane prvošolke Ele in njenih sošolcev bo navdušila predvsem bralce, ki se radi smejijo. V Elinem razredu se dogajajo same nenavadne stvari, zelo pomembno vlogo pa ima učitelj, ki dobiva sumljiva pisma. Kot vsi učitelji se trudi obvladati bistre in samosvoje prvošolce, a mu to velikokrat ne uspe. Timo Parvela je eden najbolj priljubljenih finskih pisateljev. Za zgodbo o Eli je bil uvrščen na častno mesto IBBY. Asja Hrvatin LEPE PUNCE LEPO BRUHAJO Že naslov knjige nam pove, da ne gre za kakšno sladko ali romantično zgodbo. Avtorica se loteva problematike, s katero se srečuje veliko mladih - motnje hranjenja. Opisuje stiske dekleta, ki je telesno vedno šibkejše. Bolezen je načela odnos med sestrico, mamo in prijateljico. Junakinja mora sprejeti odločitev. Predaja ali boj? Asja Hrvatin je mlada pisateljica, ki jo poznamo po prvencu Od RTM do WTF. Iz zbirke Knjige za vsakogar Veličastna pustolovščina o bobru Boru, ki se v živalskem vrtu počuti zdolgočasenega in utesnjenega, zato izkoristi prvo priložnost in pobegne iz živalskega vrta. A življenje na svobodi prinaša številne nevarnosti in tudi Bor mora prestati marsikatero preizkušnjo, da bi se stvari srečno iztekle. Knjigo je ilustriral večkrat nagrajeni Zvonko Čoh. Cena knjige je samo 5 evrov. INFORMACIJE IN NAROČANJE: 080 12 05 ali www.emka.si NAGRAJENCI IZ JANUARSKE ŠTEVILKE REVIJE MOJ PLANET SIVE CELICE - ŽIVALSKA IZPOLNJEVANKA Iskana beseda: PAJEK. Knjigo Roalda Dahla Čudoviti lisjak prejmeta Ema Pikelj iz Čemšenika in Janez Rejc iz Sežane. NAGRADNO VPRAŠANJE - KDO SEM? Pravilni odgovor: MORSKI SLON. Knjigo Artemis Fowl prejmeta Ana Žontar iz Litije in Gaja Pariš iz Domžal. PASJI KVIZ Pravilni odgovor: SPREHODI. Knjigo 5 prijateljev prejmeta: Lenart Jonke Grabner iz Črne na Koroškem in Nika Tranšek iz Gorice pri Slivnici. Nagrade bomo poslali po pošti. Nagrajencema iskreno čestitamo! KUPON ZA SODELOVANJE PRI NAGRADNIH IGRAH, PISMIH BRALCEV, DR. VETKU IN NAGRADNIH NATEČAJIH V REVIJI MOJ PLANET Kupon izrežite po oznaki in nalepite na dopisnico. Pošljite jo na naslov Mladinska knjiga Založba, d. d., Slovenska 29, Ljubljana, revija MOJ PLANET. Podpisani____ (ime in priimek) (naslov in pošta) se strinjam, da moj otrok , (ime, priimek in starost otroka) sodeluje v natečajih, pri nagradnih nalogah, nagradnih vprašanjih za dr. Vetka, pismih bralcev in drugih nagradnih natečajih, razpisanih v tej reviji, ter da se v reviji objavijo otrokov izdelek in njegovo ime in starost. Datum Podpis _ S podpisom dovolite, da Mladinska knjiga Založba, d. d., za izvedbo nagradnega natečaja (in/ali nagradnih iger) in objavo podatkov o nagrajencih vodi, vzdržuje in upravlja evidenco z vašimi osebnimi podatki in podatki vašega otroka za časovno obdobje 5 let, s podatki o preostalih udeležencih v zgoraj navedenih nagradnih igrah ali natečajih pa do njihovega izteka. Sodelujočim v natečaju in pri nagradnih nalogah je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov. A > vasa ^pošta o ZELO RAM BEKEH revijo moj plakjet in /KOHAJ lAfsftn,^ JTEVILK^lNfljKAJF /IHAH ČLANKE 0 i , „ /zeutl 51 se «k&NIUM »istvu in ienffi TMO tw&RA RB/Uftl J ^ Hvala za vaša pisma, pohvale in predloge, ki jih tako pridno pošiljate! MOJA ŽIVALSKA ZGODBA Vabimo te, da nam opišeš, narišeš ali fotografiraš kakšno doživetje z živaljo, ki se ti je še posebej vtisnilo v spomin. Lahko gre za hišnega ljubljenčka, divjo žival, naključno srečanje... Objavljene prispevke bomo nagradili. Pošlji jih na naslov Moj planet, 1536 Ljubljana. Ne pozabi pripisati svojih podatkov. Ema Pike tj nam je postala zgodbici o srečanju z labodom in o lisici na cesti, ki jo tudi objavljamo. Uma in Manja, vajini pismi objavljamo na www. mladinika.com/mojplanet. Na spletnih straneh www.mladinska.com/mojplanet pa lahko odslej tudi pišete dr. Vetku, zastavite vprašanje, sporočite svoje mnenje ter glasujete za poster. V reviji objavljena pisma, fotografije in druge prispevke bomo nagradili. Pošljite jih na naslov Moj planet, 1536 Ljubljana, ali moj.planet@mkz.si. Ne pozabite pripisati svojih podatkov. Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55. Uredništvo Mojega planeta V okviru Otroškega in mladinskega programa Televizije Slovenija sta bila ob 80. obletnici tragičnih dogodkov na ozemlju Primorske posneta mladinski celovečerni film in nadaljevanka Črni bratje. Nastala sta po povesti Franceta Bevka, ki opisuje resnične dogodke leta 1930 v Gorici, torej v času, ko je bila slovenska Primorska pod italijansko fašistično oblastjo. Scenarij sta napisala Marjan Bevk in Marko Bratuš. Strokovna sodelavca sta bila Mira Cencič in Marjan Bevk. Črne brate je režiral Tugo Štiglic. Glavni junaki Črnih bratov so slovenski dijaki goriške gimnazije, stari od 13 do 17 let. Močno so občutili fašistično tiranijo in se zato odločili, da se bodo temu uprli. Organizirali so se v ilegalno društvo in se po italijanskih revolucionarnih domoljubih, ki so se v 19. stoletju uprli Avstrijcem, poimenovali karbonarji. Trosili so letake, vpili »Živela svoboda!«, črnosrajčnikom kazali pesti, izobesili so slovensko zastavo ... Ni jim bilo mar za posledice svojih dejanj, tako globoko so namreč občutili krivice in tako močna je bila njihova želja po svobodi. Delovali so dobre tri mesece. Nadaljevanko v treh delih bomo predvajali 13. in 20. februarja ob 21. uri in 27. februarja ob 21.30 na 2. programu Televizije Slovenija. Prihodnji mesec v Mojem planetu So trditve pravilne? Kaj praviš? Kviz po februarski številki Lenivci imajo počasno prebavo, hrana potuje po prebavilih tudi 150 ur. Kropa je najbolj znana po izdelovanju medenih kolačkov. DRŽI NE DRŽI DRŽI NE DRŽI Lišaji niso rastline, pač pa skupek alg in gliv. Sterilizacija je za samičke, kastracija pa za samčke. DRŽI NE DRŽI DRŽI NE DRŽI Največkrat si nalezljive bolezni »podajamo« s kihanjem in kašljanjem. N DRŽI NE DRŽI Kar nekaj živali je zvestih svojemu partnerju vse življenje. Penicilin so odkrili čisto po naključju. DRŽI NE DRŽI Planeti v našem Osončju so stari 5 milijonov let. DRŽI NE DRŽI DRŽI NE DRŽI A Kozlički so tudi hrošči, ki živijo pri nas. H Otroci pač ne moremo vplivati na porabo energije. DRŽI NE DRŽI DRŽI NE DRŽI Si znal odgovoriti na vsa vprašanja? Če ne, polistaj po reviji Moj planet, ki jo imaš _ v rokah, in kmalu ne bo nobenega dvoma več. Moj planet, mesečnik, februar 2013, leto 8 • Na leto izide 12 številk. • Mladinska knjiga Založba, d. d., Slovenska 29, 1000 Ljubljana • Predsednik uprave MKZ: Peter Tomšič • Glavni urednik področja Založništvo: Bojan Švigelj • Vodja sektorja Izobraževalno založništvo: Senja Požar Horvat • Odgovorna urednica: Maja Bajželj • Urednica: Jasna Merc • Likovno-tehnično urejanje: Mojca Orehek • Oblikovna zasnova: Vito Cof • Lektorica: Vera Jakopič • Naslov uredništva: Moj planet, 1536 Ljubljana, tel.: 01 241 32 20, faks: 01 425 28 36 • Tiskana naklada: 8.000 • Tisk: Grafika Soča d.o.o., Nova Gorica • Cena številke za naročnike v šoli je 3,74 €, za individualne naročnike 3,99 €, v prosti prodaji 4,70 €. Naročnina se poravna v dveh obrokih. Naročnina za tujino se poravna vnaprej in znaša 96,00 €. • DDV in poštnina sta vračunana v ceno. • Naročnina velja do preklica, odpovedi sprejemamo samo pisno za naslednje obračunsko obdobje. • Za nepravočasno poravnane obveznosti zaračunavamo zakonsko določene zamudne obresti. • Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. • Naročanje revij: Mladinska knjiga Založba, d. d., Služba oskrbe kupcev, 1536 Ljubljana, tel.: 080 11 08, od 7. do 18. ure. • Vodja sektorja Prodaja revij in promocija izobraževalnih vsebin: Monika Jagodič Gobec, monika.jagodic@mkz.si • V. d. vodje službe Marketing in oglasno trženje: Martina Dolgan • www.mladinska.com/oglasniprostor, sot@mkz.si • Oglasno trženje: Anja Klemenčič, anja.klemencic@mkz.si, T: 01 307 80 08 • ISSN 1854-2883 • V reviji Moj planet objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakor koli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. • Nenaročenih rokopisov, risb in fotografij ne vračamo. • Revijo sofinancirata Javna agencija za knjigo RS in Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport» Elektronska pošta: moj.planet@mkz.si • Spletne strani: www.mladinska.com/mojplanet • V uredništvu skrbimo za skladnost oglasnih sporočil z Zakonom o medijih. Na izbor oglaševanih izdelkov in na oblike oglaševanja ter na oglasne priloge nimamo vpliva. Utrni Cf ido CΫÎBA CNii«: i^tlfï H223 GEfi Zdravljica v slikanici Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! > ife i 24 strani, 23 x 30 cm ® H Cena: 16, 95 € Prešernova čudovita hvalnica miru, svobodi in sožitju med ljudmi je navdihnila večkrat nagrajenega ilustratorja Damijana Stepančiča, ki je s to slikanico ustvaril mojstrsko umetnino za bralce vseh starosti. tZ do nai^o noskih knj\9 C M/J £ % v % TUSMOBILOVI PAKETI NA KARTICE O N PAKET! t* / IO/4 MLN"TA V SLOVENIJI tušmobil KUPIŠ IN GRES! Prednastavljena tarifa predplačniškega paketa Tušmobil je FREE2GO. Cena prvega vklopa tarife je brezplačna, vsak nadaljnji se zaračuna 1 EUR. Predplačniški paket Senior in Senior tarifa, Kul in Kul tarifa so ločene storitve iz ponudbe družbe Tušmobil d.o.o.. Vroča Kul tarifa je na voljo uporabnikom predplačniškega sistema Tušmobil in jo je mogoče vklopiti z USSD zahtevkom. Strošek vzpostavitve klica znaša 0,05 EUR. Možnost vklopa Vroče Kul tarife je od 5.12.2012 - 31.5.2013. 250min/mesec brezplačnih pogovorov velja za klice znotraj Skupine prijateljev, če izvirajo iz lastnega radijskega omrežja Tušmobil. V Skupino prijateljev se lahko vključijo do 4 uporabniki Tušmobila. Prva vključitev je brezplačna, vsaka naslednja vključitev se zaračuna 5,00 EUR. V tujini je storitev glasovnih klicev mogoče uporabljati v državah, kjer je omogočena uporaba predplačniškega paketa Tušmobil. Tušmobil ne odgovarja za napake v besedilu. Vse cene vključujejo DDV. Več informacij o storitvah, cenah in pogojih v Ceniku in Splošnih pogojih uporabe predplačniškega sistema Tušmobil, na www.tusmobil.si, na brezplačni številki 080 700 700 terv vseh poslovalnicah Tušmobila.