f*«*fnimi plačana v arofovfn! Leto LXrv., št« 280 Ljubljana, četrtek 10. decembra I93I Cena Din 1.- Izhaja vsa* dan popoldne, izvzemši nedelje ln praznike. — Inserati do SO petit a D in 2.—, do 100 vrst Dir 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru. Lnseratru davek posebej. — >Slovenskl Narode velja mesečno v Jugoslaviji Dm 12.—. za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO m DPRAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica st. 5 Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3325 in 3126. PODRUŽNICE; MARIBOR, Grajski trg Št. 8 — —--CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. l»0. NOVO MESTO, Ljubljanska c. tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.---, Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani Št- 10.35L. o katastrofi celjskega avtobusa Identiteta vseh mrtvih in težko ranjenih ugotovljena. — Pogreb nekaterih žrtev Ljubljana, 10. decembra. Vsa dežela je pod vtisom strašne avtomobilske nesreče v Savinjski dolini, vse razpravlja o podobnih nesrečah, ki so se pri nas že pripetile. Včerajšnjo katastrofo primerjajo ljudje z nesrečo, ki se je pripetila lani 15. decembra, torej pred pičlim letom, ko je vrhniški avtobus zavozil v vlak. Takrat je bilo 7 potnikov ranjenih in sta pozneje v bolnici umrla šofer Mihevc ter čevljarski mojster Jože Rampih. Posebno težko je bil pa poškodovan vrhniški dekan Kette, ki je šele čez več mesecev zapustil Leonišče. Sr>loh smo pa imeli na žel ezniških prehoflih toliko manjših avtomobilskih nesreč, da jih ni treba naštevati. Poudariti pa moramo, da je pred kratkim prehod na Jezici tudi zahteval človeško žrtev. Predmet vseh razrrovorov o nesreči je vprašanje, kako je mogoče, da je toliko nesreč prav na železniških prehodih, čeprav *o pod stalnim nadzorstvom, zvečine zavarovani z rampami, obeleženi z železniškimi in avtomobilskimi znaki povsod pa na prehod še posebno pazijo tudi šoferji sami. Kakor ie v večini primerov dosedaj ugotovljeno, je bila vzrok nesrečam naglica, ko je voznik hotel prehiteti bližajoči se vlak, pa je pri tem zadel ob rampo ali pa celo ob vlak. Vedno je krivca težko dognati. Včeraj je bila pa gotovo tudi megla vsaj nekoliko kriva katastrofe. Ker je bil avtobus zadet v zadnji konec, lahko sklepamo, da je hotel s hitrostjo ubežati vlaku, ki se je nenadoma pojavil pred njim. Ugotovljeno še tudi ni, če je vlak morda imel zamudo, saj šoferji rednih avtobusov morajo biti točno poučeni o voznem redu, kar skoraj izključuje nesrečo, zlasti zato, ker morajo biti avtomobili opremljeni s prav tako točnimi urami kakor železnica. Šoferji na žalost še vedno sprejemajo na avtobuse preveč potnikov, ki z vseh strani tišce ob šoferja in ga, zato na vse načine motijo, da ne more posvečati vse pozornosti cesti in okolici. Večkrat se kljub najstrožji prepovedi šoferji tudi pogovarjajo z znanci, odgovarjajo na razna vprašanja in dajejo iz vljudnosti informacije o vožnji. Razen vsega teera imajo pa po novem avtomobilskem prometnem zakonu šoferji tudi dolžnost ustaviti voz pred vsakim železniškim prehodom in se prepričati, če od katere strani ne prihaja vlak. Kar se železnice tiče, iz poročil še ni povsem jasno, ali so na kraju nesreče bile zapornice ali ne. železnica zapornice na najprometnejših cestah sicer odpravlja, vendar pa ne skrbi za zadostne signalne naprave. Zvečer tudi v bližini postaj niso prehodi dosti razsvetljeni in tako je na pr. pred dnevi na Jezici stal čez cesto popolnoma mirno nerazsvetljen tovorni vlak, ki ga ni bilo mogoče videti niti od blizu zaradi teme. Vprašanje krivde je v rokah oblasti, vprašanje žrtev pa v srcih javnosti, ki zahteva vsaj čim največjo varnost prometa ter popolno pojasnitev včerajšnje katastrofe. Le točno pojasnilo bo javnost pomirilo, ker bo zavest, da je vsem faktorjem do resnice tudi sočutju javnosti v zadoščenje. Celje pod vtisom katastrofe Celje, Iv. decembra. Vse mesto je še danes pod vtisom strašne katastrofe potniškega avtobusa, v katerega se ie na križišču državne ceste pri Levcu včeraj dopoldne zaletel savinjski vlak in ga zdrobil. Ljudje hodijo žalostnih obrazov po cestah, na dolgo in široko komentirajo strašno nesrečo, obžalujejo nesrečne žrtve in pomilujejo njihove težko prizadete svojce. Na mnogih poslopjih so bile že včeraj popoldne v znak žalosti razobešene žalne zastave in danes je skoraj vse mesto zavito v črno. Naravnost ogromen je pa naval na obe mrtvašnici, številne množice romajo k mrtvašnici na oko!:ško celjsko pokopališče, kamor so bile prepeljane nesrečne žrtve, ki so obležale mrtve na kraju strahovite nesreče in pa v mrtvašnico v bolnico, kjer leže ponesrečenci, ki so umrli med prevozom aH po prevozu v bolnico. 12 žrtev 2e včeraj popoldne so prihajali svojci m sorodniki številnih ponesrečencev na kraj nesreče in pa v Celje, večina njih pa je prispela danes dopoldne v Celje. Na podla.eri tega je bilo že mogoče ugotoviti identiteto vseh žrtev aktastrofe. Na kraju nesreče so obležali mrtvi: Ivan Krajne, 70 letni zasebnik iz Žalca 100, m 65 letna žena Ana K r a j n - Bra-let. njegova č e v a, Ivan K r e f 1, posestnik iz Polč pri >Iovčah, Frančiška P r i s t o v š e k, stara 60 "•^sestnica iz Drešinje vasi, Filip P o s e d e 1. vpokoien! rudar iz Iriž, star okrog 60 let in njegova žena Brigita P o s e d e 1. Anton Svet, trgovec iz Brežic, star okrojr 70 let, Ana S t r a h o v n i k, -45 letna žena m*-zarja iz Žalca 81, mati šestih nepreskrbljenih otrok v starosti od 1—17 let. Prišla je s s'nom v Celje, k sreči je pa sin ostal tam. V celjski bolnici so takoj po prevozu umrli: Anton D o b n i k. 30 letni sin posestnika in lesnega trgovca iz Čepelj pri Vranskem, Marija Zupančeva, 36 letna gostil-ničarka in rudarjeva zona iz Megojnic pri Grižah. mati treh otrok v starosti 1, 3 in 6 let. Dob el še k Otilija, 38 letna tovarniška delavka iz Št Pavla pri Preboldu, mati dveh otrok. Njen mož je umrl pred dobrim mesecem tako, da so otroci zdaj ostali sirote. Okrog 14. je v bolnici umrl Ivan Krajne. 40 letni tajnik Kmetske posojilnice v Celju, znani nacionalist in turist, organizator Streljačke družine v Ceb'u in sodelavec pri raznih nacionalnih in obrambn'h organizacijah. Stanje ranjencev V celjsko javno bolnico so prepeljali še S ponesrečencev, od katerih je najtežje poškodovana 24 letna učiteljica Matilda Potočnikova, doma iz Letuša in nameščena v Grižah. Potočnikova je še danes ležala v nezavesti, njene poškodbe so zelo težke. Počeno ima loJpanjo, presekano žilo na levem sencu in nabreklo levo lice. Čeprav se še ni zavedla, se zdi. da se je njeno stanje za malenkost izboljšalo. Helena Fonda, 58 letna posestnikova žena iz Št. Ruperta pri Braslovčah, ie poškodovana na rokah in nogah, razbito ima nosno kost. Marija Janežičeva, 33 letna posestnikova žena iz Prekopa pri Vranskem, je zadobila precejšnje poškodbe na levi strani glave, poškodovane ima tudi roke. Andrej Š e p e c, 52 letni trgovec iz Dolge pušče pri Zagrebu, ima poškodovano desno roko. ranjen je na glavi in za-dobil je tudi notranje poškodbe. Anton Oblak, 31 letni kmet iz Vrbja pri Žalcu, je poškodovan na glavi, pri silnem sunku mu je bilo izbitih več zob, poškodovano ima levo roko, poškodbe na licu in pretresene ima tudi možgane. Franc Bučar, 30 letni šofer iz Ga-berja pri Celju, ima natrt prsni koš. V bolnico so prepeljali tudi polirja Ivana Gun terja iz Novega Celja, ki je bil poškodovan na glavi, desni roki in desni nogi. V bolnici so ga obvezali in jo je lahko kmalu zapustil Istotako je bil v bolnici obvezan tudi 40 letni mesar Anton Turk iz Št. Petra v Savinjski dolini, ki je bil poškodovan na glavi, levi roki in desni nogi, ter je lahko kmalu bolnico zapustil. Prevoz in pogreb žrtev Jutri ob 8. prepeljejo iz mrtvašnice celjskega okoliškega pokopališča s tovornim avtomobilom celjske občine na pokopališče v Žalec zakonca Ivana in Ano K r u n j c iz Žalca in posestnico FranČiško P r i s t o v š e k, kjer se bo ob 9. vršil pogreb. Pogreb Ivana Kranjca, tajnika Kmetske posojilnice, bo jutri ob 3. popoldne iz bolnice na okoliško pokopališče. Antona D o b n i k a pa bodo danes prepeljali na pokopališče na Vranskem, kjer se bo vršil pogreb v soboto dopoldne. Nesrečna delavka Otilija D o b e 1 i š e k bo jutri dopoldne prepeljana na pokopališče v Št. Pavel pri Preboldu, kjer bo pogreb v soboto dopoldne ob 9. Svojci drugih ponesrečencev še niso prispeli v Celje in zato pogreb drugih žrtev še ni določen. Iz bolnice nazaj v bolnico Danes dopoldne so prepeljali v celisko bolnico tudi nekega Lesarja, ki ;e tudi med žrtvami avtobusne katastrofe. Nesreča tega moža je tem bolj tragična, ker se je zdravil v celjski bolnici zaradi šena na obrazu in so ga baŠ na dan katastrofe odpustili iz bolnice kot ozdravljenega. Mož je pri karambolu stal v avtobusu in vrglo ga je v velikem loku na travnik, kjer se je pa takoj pobral in v zmedenosti tekel naprej do Arje vasi pri Petrovčah, kjer so ga ustavili prebivalci, ki so videl:, da :e ves krvav. Prvo pomoč mu je nudi. zdravnik dr. Jošt. davi so ga pa prene'iali v bo!nicyo. Lesar »raa na g :tvi precej veliko rano, zdravniki pa so ugotovili, da !•> banja ni počena. Pripovedovanje ponesre-eenke Janežičeve Ponesrečenka Marija Janežičeva iz Prekope pri Vranskem je v bolnici pripovedovala, da je sedela sredi avtobusa in da ni slišala žvižga, niti ropota vlaka. V hipu, ko je avtobus zavil na desno na tračnice, je instinktivno vstala, močan sunek jo je pa vrgel z avtobusa. Kaj se je potem zgodilo z njo, se ne spominja več, zavedla se je šele popoldne v bolnici. Vzorna in požrtvovalna reševalna akcija Že nekaj minut po nesreči je prispel na kraj katastrofe celjski okrožni zdravnik dr. Hočevar v svojem avtomobilu, z njim se je tudi pripeljal sekundarij celjske bolnice dr. Josip Flajs. Za njima je prišel še šef Celjskega zdravstvenega doma in mestni fizik dr. R e b r n 1 K. Vsi so pričeli nemudoma z obvezovanjem ranjencev in samo nagli njihovi intervenciji se je zahvaliti, da katastrofa ni ?ahtevala še več žrtev. Požrtvovalna je bila tudi pomoč članov reševalne postaje, ki so prispeli z reševalnim avtom in pomožnim avtomooi-lom ter so z vso naglico prevažali ranjence v bolnico. Bolnica je bila o strašni nesreči pravočasno obveščena in za takojšnjo pomoč je bila pripravljena operacijska dvorana, kjer so bili pripravljeni primarij porodniškega oddelka dr. Watzke in dr. Strna d z vsemi sestrami ter pomožnim zdravniškim osobjem. Vsi so takoj pričeli cfbvezovat ranjence. Reševalna in zdr :i je bila vzorna. Vzrok nesreče še ni ugotovljen Včeraj popoldne je odšla na kraj nesreče sodna komisija pod vodstvom dr. Ko-kalja, ki je izvršila lokalni ogled ter ugotovila vse podrobnosti grozne nesreče. Komisija je sestavila zapisnik, delo je pa nadaljevala tudi danes. Vzrok nesreče še ni ugtovljen Ln bo preiokava v tej smeri trajala še nekaj dni. Volitev španskega predsednika Madrid, 10. decembra. Nova republikanska uprava je bila v ustavodajnem parlamentu končno vel javno sprejeta s 369 glasovi. 98 poslancev, med njimi 15 avto-nomističnih Baskov, se seje, na kateri je bilo končno glasovanje, ni udeležilo. Na ta način se more danes izvršiti volitev predsednika republike, za katerega pride kot edini v poštev Alcala Zamora. Zasliševanje madžarskih prevrat-mkov Budimpešta, 10. dec. Zasliševanje aretiranih prevratnikov se nadaljuje v vojaški jetnišnici. Med aretiranci je tudi nekaj civilnih oseb, katerih imena se držijo tajna. Danes se je nadaljevalo tudi zasliševanje vpokojenega feldmaršal - lajtnanta Karla Reizsa, od katerega pričakuje policija zanimi tiskanih strani. Prvi del zasilne odredbe so bavi z /.nižanjem cen in obresti. Vezane cen° so v^e zmanjšajo za 10 odstotkov. Ako se to znižanja ne izvede, postanejo vsi dogovori neveljavni. Tudi cena za premog in kali se s 1. januarjem zniža za 100 odstotkov. Prav tako se zniža cena dušika. Obenem jp poskrbljeno, da se bo znižanje cen promoji pokazalo tudi v podrobni trgovini. Prestopki se morpjo kaznovati tudi z ukinitvijo p<>o se onemogoči beg kapitala iz države, določa zasilna odredba davek na beg kapitala, ki bo znašal 25 odst. Državne oblasti imajo pravico izdati tiralico za vsemi, ki ne bi hoteli plačati davkov. Oblasti imajo pravico aretirati vse osebe, isi obsoditi na težko ječo, če bi se hotele izogniti plačilu davkov. Odločilna borba s Hitlerjem Berlin. 10. decembra. Brimingov govor smatrajo Ust] kot napoved odločilne borbe proti narodnim socijalistom. Vse kaže, da se državni kancelar zaveda Sivojih moči, ki jih ima za to borbo na razpolago, će bo treba so bo poslužil vseh sredstev, ki mu jih dopušča zakon. Sedaj jo napravljena jasna zaseka med vlarto na oni in narijo-namim*. socialisti na dru«:: strani. Kakor javlja >VorwSrtS€, bodo ostali socialni demokrati na svojem dosedanjem stal'išču nar prani vladi. Tretje nemško cesarstvo Kim. 10. decembra. Nemški nacijonalno-j'Ocijalistični minister in znani hitlerjevski emisar v Italiji dr. Nioland je imol snoči na sestanku nemške kolonije v Rimu političem govor o razmerah in političnem jtoložaju v današnji Nemčiji Dejal je, da je nastopil -odaj čas, da ustanovijo nacijonalrri socijalisti v Nemčiji tretje cesarstvo. Nadaljeval jo, da v Nemčiji ni mogoče vladati ne brez narodnih socijatistov no proti njim. O tem se bo mogel dr. Brfming vsak trenutek priliko prepričati. Zaradi prehudih medklicerv in vpadov hitlerjovskih nasprotnikov preda-vatelj ni mogel dokončati svojega prodavanja in so je zborvanje moralo predčasno zaključiti. Ugoden vtis v Ameriki Newyork, 10. decembra. Vtis Bninm-govega govora je bil tu zelo ugoden. Tečaj nemške marke se je dvignil za 14 centov, posojilo po Yonnsovcm načrtu pa za četrt funta. Tudi vsi ostali nemški papirji so se dvignili v avojđ vrednost'.. Newyork, 10. decembra. AA. Časopisje priznava v svoja h komentarjih soglasno važnost poslanice predsednika Hoorra. >Now York Timesc meni, da je poslanica korektna, vendar pa nekoliko hladna. J-dst nadaljnje, da amerišk'i narod se vedno Ča» ka na državnika, ki bi bil kos položaja. List končno priznava, da je državna uprava pričela strogo in vztrajno varčeva^ »Herald Tribuno* piše: Predsednikove jave bo nemška j a.vnos t prav gotovo ugodno sprejela. Bodočnost bo pokazala, koliko so zahteve radikalnih krogov Trprav1čeT><\ Znižanje obrestne mere Berlin, 10. decembra. Državna banka jo z veljavnostjo od 10. decembra znižala diskont od 8 na 7 in lomhardno mero od 10 na S odstotkov. Nesoglasje med Nemčijo in Rusijo Diplomatski spor zaradi nemških mornarjev, ki so pretepli nemškega konzula v Odesi Riga. 10. decembra. V časni upora nemških mornarjev v odeškem pristanišču so pretepli nemškega generalnega konzula Ro-ta. Pri incidentu so sode.ovali tako nemški, kakor sovjetski mornarji. Sovjetska vlada je najprej obljubila, da bo kaznovala krivce. Baje so sovjetske oblasti izvršile preiskavo in krivce pridržale nekaj dni v zaporu. Toda kmalu potem so vse sovjetske mornarje, ki so se udeležili pretepa, izpustili. Glede nemških mornarjev je sovjetsko sodišče izjavilo, da je nepristojno za razpravo o njihovem prestopku. Nemški poslanik ie ponovno zahteval zakonito postopanje, toda sovjetski zunanji komisar Litvinov mu je osebno odgovoril, da je to nemogoče. Skliceval se je pri tem na sovjetske zakone, na podlagi katerih se ne smejo kaznovati tujci zaradi stavke ali žaljenja tujih diplomatskih zastopnikov. Nemčija lahko pokliče na odgovornost svoje mornarje doma, v Sovjetski uniji pa tega ne more zahtevati. Medtem so nemški mornarji, ki so sodelovali pri pretepu, sklenili, da ostanejo v Sovjetski uniji, kjer so našli varno zavetišče. Zaradi vsega tega je prišlo do precej ostre diplomatske napetosti med obema državama. Nemško zunanje ministrstvo je sporočilo nemškemu poslaniku v Moskvi, naj zahteva kaznovanje nemških mornarjev, ki naj jih Sovjetska unija izžene iz svoje države. Nemški poslanik se ie pri tem skliceval na strokovno mnenj© vseučiliških profesorjev, ki smatrajo, da je sovjetska vlada s svojim postopanjem kršila določbe mednarodnega prava in konzularnih pogodb, veljavnih med Nemčijo in Sovjetsko unijo. Če sovjetska vlada ne bo primerno zadovoljila nemških zahtev, bo nemška vlada prisiljena, da omeji pravice sovjetske trgovske plovbe v nemških pristaniščih, kakor določajo sovjetsko - nemške pogodbe. Elektrifikacija savske banovine V premogovniku Pojanici, zlatarskem srezu, bo zgrajena velika električna centrala za zapadne kraje ob dravski banovini Beograd, 10. decembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za trgovino in industrijo podpisal zakon, s katerim se podeljuje Udruženim rudnikom in topilnicam (URI TAD) s sedežem v Zagrebu koncesija za elektrifikacijo. Družba bo zgradila na svojem premogokopu v Pojanici, srez Zlatar, električno centralo in daljnovod visoke napetosti na delnem področju savske banovine. To področje meji na zapadu na mejo dravske banovine (Sot-la), na jugu na železniško progo Brežice-Podsused, odtod teče meja preko sedla Zagrebške gore, Dugog sela, Križa, Čazme na Čakovec in Prelog. zatem ob meji sre-zov Lutberg, Novi Marof in Krapina, Na tem področju bo imela ta družba izključno pravico napeljave daljnovodov za električne energije visoke napetosti. Ta pravica bo trajala pet let. V prvih dveh letih mora družba zgradu ti električno ceaitralo z najmanj 6000 kilovolt-amperijev in najmanj 100 km daljnovoda visoke napetosti. V tretjem letu mora družba elektrificirati najmanj 3/5 navedenega ozemlja, v četrtem letu mora elektrifikacija doseči */5, v petem letu pa vse ozemlje. Do tedaj mora zgraditi najmanj 300 km daljnovoda In investirati najmanj 130 milijonov Din. Pogoje za prodajo električne energije bo predpisal minister za zgradbe. Družba sme razlastiti potrebna zemljišča, in prostore za transformatorske postaje in svoje daljnovode. Postaviti mora v svojih premogovnikih naprave za destilacijo premoga, v katere mora investirati najmanj 30 milijonov Din. če družba krši pogodbo, zapade njena kavcija v znesku 3 milijonov Din. Po petih letih sme družba obratovati dalje na tem ozemlju kot navadno obrtno podjetje. Stran 2 >SLOVENSKI N A R O D., dne 10. decembra 1931 Stev ?F0 Važni ukrepi za povzdigo tujskega prometa Nove vozne olajšave za oživljenje obiska Jadrana, zdravilišč in krajev ob jezerih Praga, 10. decembra. AA. V razumeva nju velikega pomena turistike za naše narodno gospodarstvo Ln nje kulturni pomen za našo mlado državo, je železniška uprava izpremtMiila v korist turistike vozne olajšave, ki so jih deteSnd obiskovalcu na-štgu Jadrana in naš h zdravilišč. Te olajšave so objavljene v Prometnem vestni-ku e z dne 29. novembra 1931 in so stop!l^ v veljavo 1. decembra 1931. fczpremembe doseianjib določil sestoje v glavnem: 1. P»>edvsem se vozne olajšave razširijo na nekatere kraje ob jezerih, ki so jim take olajšava potrebne glede na njihove naprave m njihove prirodne lepote in že z dosedanjo frekvenco potrjujejo svoj turistični značaj, kakor n. pr. Plitvička jezera. Bohmjsk«- jezero in Bled 2> Po dosedanjih predpisih so bili potniki, če so se mudili na JadTanu ali v kopališčih najmanj 10 dni, deležni ugodnosti pri povratku, in sicer so imeli v d ' od 1. junija do 30. septembra 50 /.n: popust V ostali dobi pa 75 odst. popust vozne cone. Za oživljenje obiska Jadrana, zdravilišč in krajev ob jezerih v zimski dobi je železniška uprava dovolila brezplačen povra-tek v dob; takozvane mrtve sezone, to je v mesecih decembru, januarju :ri februarju. Ua.zen tega je železniška uprava izpre-nunUa o-iredbo gK-de gibanja na Jadranu, odnosno v kraju, k.' je deležen usodnosti, v toliko, da si potnik pridobi pravico do 7-~ odst. popusta odnosno do brezplačnega povratka tedaj, če se mudi v teh krajih v •nesecih oktober itd. in da se nič več ne zahteva, da bi se moral tudi vrniti v omenjenih me^ee'h 3) V seznam železniških postaj na Jadranu, do katerih mora potnik potovati, če hoče, da bo imel pr* povratku popust pride tudi postaja FMuotp JDŽ, in to samo za tiste potnike, ki prispejo z namenom, da obiščejo naš Jadran !z inozemstva na Roko direktno 6ez državno m<\:o pri Koprivnici. Ta odredba je bila potrebna zato. ker so doz daj mor aH potniki na postaji škrljevo (Bakar), torej neposredno pred koncem svoje vožnje, z vso prtljago prestopiti na sušaški vlak. v čemer so potniki vudel.i nepotrebno komplikacijo. Takim potnikom je dovoljen tudi povratek s po-st ;e Fiume JDŽ 4) Železniška uprava je dovolila poseben pooust za obiskovalce .Tndrana in krajev ob jezerih med božičnimi prazniki. Ta ugodnost sestoji razen brezplačnega povratka tudi v tem, da se potnikom glede na ozko odmerjen! čas, ki jim je ob teh praznikih na razpolago, dovoli popust že tedaj, če se mude na Jadranu ali krajih ob jezerih samo 5 dni. Glede časa. v katerem veja ta popust, je določeno, da se žnjim lahko okoristijo vsi potniki, ki se vrnejo z Jadrana odnosno iz kraja od jezerov v roku od 26 decembra do 17. januarja. Tako -velja ta popust za vso dobo od katoliških do pravoslavnih praznikov. 5) Potnikii se z gornjega Jadrana često vračajo tako, da odpotujejo z Jadrana v avtomobilu na Plitvička jezera, ostanejo tam nekaj dni in potem nadaljujejo vožnjo po železnici s postaje Vrbovine-PIJtvička jezera Ker ta železniška postaja dozdaj ni bila navedena v potniški tarifi kot odhodna postaja pri povratku z Jadrana, se taki potniki niso mogli okoristiti z znižano vožnjo, čeprav so izpolnili vse pogoje, na katere je vezan popust za obiskovalce Jadrana. Zato je železniška uprava odredila, da se potnikom dovoli povratek z Jadrana tud: s postaje Vrhovine-Plitvička jezera, dalje s postaj Blhač !n RudopoLje. s katerih je mogoč povratek s Plitvičkih jezer. Iz podobnih razlogov je železniška uprava do volila obiskovalcem Jadrana povratek tudi preko držav ie meje pr! Rakeku ali Bistrici -Bohinjskem jezeru. 6) Po dosedanjih predpisih se je potnik lahko vrnil do prvotne odhodne postaje po najkrajši poti. Potniki iz inozemstva pa so se lahko vrnili ne samo preko odhodne obmejne postaje (državne meje), nego tudi do katero druge obmejne postaje, će je iolžma poti pr! povratku prekoračila dolžino poti pri prihodu za več ko 100 odet., je popust velja' samo za dvojno dolžino pot: ob prihodu, za ostanek pa je blVo treba plačat? normalno v ozn i no Ta predpis ni dal potnikom možnosti, da bi se vračali po drugi, daljši poti. Ker pa je v interesu turistike, da se potnikom omogoči čini večje spoznavanje naše države, se je ta predpis izpremenil tako, da se potnik sme vrniti tudi po drugi poti. Edina omejitev je v tem. da mora dolžina pot? pri prhodu znašati več ko 200 km. drugače veljajo zanj dosedanja določila. 7> Potniki, ki so se vrnil": z Jadrana ali iz zdravilišča čez postajo Jajce Dž ali v nasprotni smeri čez postaje Banjaluka. Oral. odnosno tisti, ki so se vračali čez postajo Beograd, ali v nasprotni smeri čez postalo Pančervo al! Pančevo-predmestje. med katerimi postajami se potovanje z železnico prekine, dozdaj po prekinitvi ndso mogli nadaljevati potovanja z znižano voz-nino. Z novimi odredbami je tudi to vpraša nje rešeno v korist potnikov. 8) Naposled nova določila predpisujejo, da se potniku vozne listine, ki je z njimi pripotoval, nič več ne vzamejo. Ta odredba je potrebna predvsem zato, ker je potniku v določenih mesecih dovoljen brezplačen povrate): in mu je za povratek ta vozni listek potreben. Razen tega se bo na ta način nr! vseh potnikih omogočila kontrola v tem. s katere postaje in na katero postajo so potniki dopotovali v kraj, kjer so deležni železniškega popusta. Zato bodo potniki v bodoče ta vozni listek shranili ln ea pokazali pristojni oblasti, odnosno ustanovi, ki jim izda »potrdilo o bivanju?:, da ga pravilno izpolnijo, pokazali pa ga bodo tudi pri povratku na potniški blagajni odnosno voznemu osobju v svrho nadzorstva nad pravilno izrabo popusta Predavanle © carstvu Zanimanje za predavanje je bilo tako veliko, da je bila dvorana Delavske zbornice premajhna s Ljubljana, 10. decembra. Naš znani in popoilarni športni in kulturni delavec g. Ante Gnidovec je snoči predaval v dvorani Delavske zbornice. Izbral si je težavno, a hvaležno temo »O s m u Carstvu«, ki je do zadnjega kotička narmlnila dvorano. Mnogi prijatelji lepega in idealnega zimskega <=pom so morali oditi, ker niso dob:li več prostora. Predavanje se je vršilo pod okriljem Smučarskega kluba Ljubljana, ki mu gre vse priznanje, kajti doslej smo o tej temi večinoma čuli še samo nemške predavatelje. Predavanje je bilo fzčrpno. temeljito zasnovano ter je v obširni, razčlenjeni tvari-ni obseženo vse, kar more zanimati lajlka in kar mora vedeti o smučarstvu vsak. ne le "portnik. Sanučarstvo je zelo staro. Zgodovinske najdbe pričajo, da so smuči stare 4000 let. KJjub temu je pa smučarstvo prav za praše mlad sport ter šele v razmahu; to velja seveda predvsem za Srednjo Evropo, na Severu je pa /c dolgo narodni sport. Pri nas se je smučarstvo začelo uveljavljati šele po vojni. Zadnja leta je pri nas zavzelo smučarsko ;j:banje širši obsea- Kaže se mnogo volje pri posameznikih in agilnosti v organizacijah, da se naši smučarji uveljavijo tudi v mednarodnem športnem svetu. Smučarstvo pa ni le moda. luksus. ne. odraz je naše dobe. živa potreba je. Človeka kliče narava, ki jo čedalje bolj pogreša in to je zdrav Jpojav, sicer bi postal popolnoma brezčuten, zgolj mehanizem. Brez reklame, propagande se širi to gibanje, vsi se vraćamo k prirodi iz notranje potrebe, pa tudi zaradi zdravja, telesne in živčne okrepitve. Športno gibanje je dandanes že znanstveno utemeljeno, vendar se pa najdejo še učeni ljudje, ki so njegovi odločni nasprotniki, toda športnemu razmahu vseeno ne moreio škodovati, športno gibanje je zmagoslavno. Smučarstvo so zanesli k nam Švedi (kot t^di švedski prof \Vieklund) v tridesetlet-n: vojni, vendar se pa tudi doumneva. da je prišlo k nam rz Rusije, o čemer pa nimamo nobenih dokazov Najstarejše smuč: so našli v močvirjih. Starost srednjeevropskega smučarstva je približno 6XX>—700 let. Slovenci smo v Srednji Evropi najstarejši smučarji. Bloško smučarstvo obsega 35 vasi, kjer rabijo prebivalci smuči za prometno sredstvo. Odkritje tega našega starega smučar-stva je vzbudilo mnogo zanimanja zlasti med Norvežani, kjer so lani o njem pisali v mnogih športnih listiii, dva para bloških smuči so pa poslali v muzej Trognesaetern pri Oslu. ki hrani razne zgodovinske smuči. Po orisu zgodovine smučanstva je predava teLj prešel na njegovo tehniko. Prišel je do zaključka, da je osnova smučan-ja smuški tek, kar bi morali tudi pri nas bolj upoštevati pri začerniških tečajih. Vendar se pa dandanes za smučanje ne stavi nobenih strogo določenih form. smučarstvo se razvija glede tehnike popolnoma mirno, vsak posameznik je prav za prav tehnik zase. Sol je sicer cela vrsta, vendar pa se še ni nobena u/veljavila nad drugimi. Pri nas sta najbolj znani tako zvana arlberska šola H. Schneidra iai Sollendrova. Pri nas je treba pred vsem, da se na5e začetniške sole usmerijo bolj praktično, prekinejo s tradicijo in zlasti, da &e smučarji izpopolnijo v terenski vožnji. Tehnično dober smučar je oni, ki opravi d^lo v najkrajšem Času z najmanjšo porabo energij. Zanimivo je, da izboljšanje rezultatov pri smučanju in tehnične finese, ne izhajajo novečmi od športnih učiteljev, temveč od inženjerjev. Predavatelj je zlasti naglašal, da je hlastanje po rekordih škodljivo. Treba je le sistematičnega vežbanja. telesne vzgoje in temeljite priprave. Zdravniško mnenje je bilo do nedavna, da je tekmovalno smučanje škodljivo, zdaj je pa ugotovljeno, da redno tekmovanje dobremu, pripravljenemu smučarju prav nič ne škoduje. Pri II. zimski olimpijadi v St. Moritzu so zdravniško zelo temeljito preiskali 200 Športnikov, ki so bili pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Ugotoviti niso mogli ničesar, s čimer bi bilo dokazano, da je smučanje zdravju škodljivo Veljati bi moralo pravilo: pod 20. letom ne bi smel športnik tekmovati nad 18. km dolgih progah, do 18. leta največ na 8 km dolgih, med 18. in 20. letom pa samo na 10 do 12 km doleih progah. Mladina naj bi tekmovala na kratkih progah, v skokih m skalomu, s tem pa ni rečeno, da se naj ne vadi v teku. nasprotno, zelo potrebno je, da obvladaš vso tehniko predno za&ies tekmovati, vaditi je po treba pametno, sistematično. Ce pomislimo, da se je pri nas začelo smučarstvo razvijati šele po vojni, moramo priznati, da amo se v kratkem času povzpeli neverjetno visoko. Za takšne uspehe je treba časa, dela, izkušenj in stika z naprednejšimi narodi. Mednarodna športna javnost nas pozna, sicer ne še kot enako-vrstne tekmovalce, vendar pa kot narod, k? tudi v tej panogi sporta zelo napreduje. Se pred desetimi leti je bila pri nas senzacija če se je prikazal smučar na ce»ti. Zdaj bo l>a kmalu smučarstvo tudi pri nas narodni sport Potem je predavatelj opisal se vso lepoto življenja smučarjev v naravi in radosti, katerim se ne morejo primerjati vse tiste izumetničene mestne zabave, ki more" duha in telo. Izredno krasoto planinskega sveta, krasne motive iz zimske narave, je nam pa pokazalo nad 100 lepih slik naših najboljših fotoamaterjev. Predvatel.ia so prisotni nagradili z zasluženim priznanjem. Lilian Harvev zopet v Ljubljani Ni je v L«j ubijan i bolj priljubljjene filmske igralke, kot je mala. izredno simpatična ln šarmantna Lilian Harvev. To se je videlo že zadnjič pri lepem filmu ^Kon-.gres pleše«, kjer je Liilian igrala, takorekoe briljirala v svoji ljubki vlogi. To pot se nam bo Liliam predstavila v .sijajni komediji, pod čudnim naslovom i>Nič več ljubezni«. Ta naslov je pa končno upravičen. Saij se ta presneta ljubezen premiera v vseh folmih sto in stokrat: poglejmo 'e malo nazaj in pomislimo na filme.- ^Veličanstvo ljubezen«, > Ljubezen na povelje«. »Ljubavni ekspres« itd. Vedno in vedno le ljubezen m zato je čisto prav, da re«čem" e-nfcrait »nič več ljubezni«. Kakšen pa bo film, ki v njem ni nič več ljubezni? V tem filmu seveda ne sme biti nartjier Laliane mladi in lepi Willy FritseJi. kajti potem bi brez ljubezni no šlo. Fritseh je poosebkjfni kavalir, gemtlo-man in ljubavnik. S takim partnerjem bi bil film »Nič več ljubezni« izgubljen že po prvem dejanju. Treba je bilo torej poiskati drugega partnerja za lilian Harvev in ta se je našel v osebi Harrv L/edt-keja. Vsi ga poznamo in prepričani smo. da bo on problem »Nič več ljubezni* dobro rešil, posebno ko ima tako izvrstnega pomočnika tvari domačih komponistov, n. pr. njenega očeta ali povsod dobro, samo pri nas zelo malo znanega Panče Vla-digerova. Vendar jr k sklepu dodala tudi domač, ritmično in melodirno zelo interesno ten ples. Publika ie umetnico nagrajala z živahnim avplavzom. ki se je riindalje bolj stopnjeval. Prejela io tudi lep šopek cvetlic. Ljubezni ivo, nadarjeno Lilijano Hristovo bt žele1,: 7. domačim, boi^arskim programom prav kmalu zopet slišati. 1 C« Obravnava v zadevi velikih poneverb Ljubljana. 10. decembra. Davi ob 9. se je pri deželnem sodišču pred sodnikom poedincera dr. železinger-jem pričela razprava proti Anici Štrik-berger, 36-letni blagajničarkj in konto-ristinji Strojnih tovarn in livarn, ter proti 56-letnemu Josipu • akvl- ziterju zvonarskega oddelka iste tovarne, ki je tudi vodil posebno blagnjno in moral odvajati denar vsak dan glavni blagajni. Oba bivša uradnika sta obtožena prestopka utaje in obtožnica dolži Anico štrikber-gerjevo, da je v 63 primerih utajila Din 880.800.28, » --s da je utajil Din 191.378.47 v 18 primerih, ki se rmi je med razpravo pridružil Se en primer. Za državnega toži*elja funglra dr. Fel-lacher, privatno udeleženko tvrdko Strojnih tovarn in livarn zastopata dr. Korun in dr. Jeleno, Strikbergerjevo zagovarja dr. Henrik Turna pa dr. I. C. Oblak, a za sodna izvedenca je navzoč knjigovodja poštne direkcije Sparhakel, drugi izvedenec je pa knjigovodja Jadransko-podunavske banke Leo Franke, ki pa dopoldne pri razpravi m* bil prisoten. Mala razpravna dvorana St. 140 v desnem kotičku TU. nadstropja justične palače je natlačena poslušalcev, to je med njimi večina uslužbencev Strojnih tovarn ln livarn, zlasti mnogo ps njenih uslužbenk, kakor tudi drugih ljudi ter med njimi tuđi več advokatov. Velika udeležba dokazuje silno zanimanje občinstva za Anico Strik-bergerjevo. ki je 8 mesecev presedela v preiskovalnem zaporu. Ko obtoženka vsto-ni, veselo pozdravlja svoje znanke tn jim stiska roko Mirno in razločno obtoženka odgovarja na vsa vprašanja in jasno razlaga najtežja vprašanja blagajniškega poslovanja. Do dramatičnih prizorov pa vedno pride. ko ona zatrjuje svojo popolno nedolžnost, češ. da je le žrtev drugega Izkoriščevalca. Za vsak poneverjeni stotak rada sprejme kazen 10 let. zato pa mirno stopa pred sodišče in čaka pravice ter zadoščenja za prestano trpljenje. Tudi obtoženec Josip m pa njegove utaje niso v nobeni zvezi s štrik-bergerjevo, se ne čuti krivega. Obtožnica, ki obsega nad 20 strani, nadalje zastopnik oškodovane tvrdke. državni tožrtelj in zagovornik! vsi priznavajo, da še sedaj ni mogoče ugotoviti prave škode. A dosedanje Številke so bile izračunane le s pomočjo obtoženke. V svojem zraerovom obtoženka pove. da 1e vsak večer oddala kliuče blasrajne ravnatelju in jih je drugi dan zopet sprejela *z niesrovih rok. Prinetilo se le tudi. da je našla zjutral blagajno le priprto, kar je bilo na srmatrano za raztresenost ravnatelja. Ko je ravnatelj IzstorMl iz sHižbe. je ona krils do tedaj ueotovUeni primanikllfti na ta način, da ni vfcnfT%evala no\rfb vola-*H. Ob pol 11. je sodišče pričelo obravnavati po»atn<>7ne orimere kar bo t*-«-5**^ v?a dan. razorava r>a gotovo ne bo zaključen« -»red tiTtrišnTim večerom PR FD SODT^FM Sodnik: Pri vlomu se niste zado* voljili samo 7. denariem. temveč ste odnesli tudi vso zlatnino. Obtoženec: Da. gospod sodnik, saj ie stara resnica, da denar sam človeka ne more osrečiti. (Bel Ženska lepota. Predavateliica' Da.tašnia doba zahteva, da ie ženska dražestna. Zato le-notilna sredstva niso več luksus. Ljube dame, oreDričana sem, da si ne morete več niti misliti ženske lepote br*^ kozmetike ! Brtfitnost nič ne notnenl. — Moi mož je strašno brihten. vedno ve v*e bo"Ve od m^ne! — Moi tudi, toda vendar obvelja vedno Ie moja. holeda*. Dane?: Četrtek, 10. dect nibra. katoličani: Melhijad, DražiČ, Lavretautka Mati božja, pravoslavni: 27. novembra: Jakob Dana*nje prireditve. Kinu Matira: Ljubavni regiment. Kino Dvor: Pesem hrepenenja Kino ideal; Kabinet dr Lanlarija. Ljubl;anski Dvor: Alpm^ki film »Durmitor« ob 14.30. ZK1>: Predavanje dr. Uans Haima tb 20. v veliki dvorani Kazine. Brueovbki kr»t s plesom v dvorani Delavske zbornice ob 21. Deiurue lekarne. Danes: Dr. Piecoli, Dunajska ce*ta 0 n BakarciČ, Sv. Jakoba trg 9. Na robu Sahare (Premiera najnovejšega zvočnega kulturnega filma v Matici). Film o Afriki 1 Pri tej besedi se vsak obiskovalec kinematografa nehote takoj spomni posnetkov prauozda in njegovega eksotičnega živalstva, slik, ki smo jih videli že opetovano v nemih in govorečih filmih. Nikakor ne! Dr. Horst, mladi raziskovalec ;n avtor tega novega filma, je iskal za svoj film čisto druge motive, nekaj novega, tesar nam običajni afriški ekspedicijski 'tirai se niso pokazali. In zato se je odločil dr, Horst |>okazati svojim gledalcem zaledje severne afriške obale, Cirenajiko. Trip»>li* in južni Tunis. Zvočni film, iznajdba najnovejše dobe, je kakor neviden most, ki nas veže s tujimi deželami; v njem gledamo in čujemo dane* ves svet. >La ilaha illa' i — allah< se raz-kga na sliki raz visoki minaret; to je molitev mohamedanskega svečenika in gledalec je globoko uverjen, da je tam v Afriki in, da se sam izprehaja pod žgočim soin-cem, med ozkimi, gosto obljudenimi ulicami Tripoiisa in Tunisa. Filmska zvočna kamera nam verno reproducira vtise iz tujih dežel, naše uho čuje tujo govorico, sliši klic muezina, glas bobna, zvok domače kapeid, pesem pastirja. Na sliki vidimo krasne že* ne Arabcev. Njih ustnice se gibljejo in tedaj čujemo njihovo nam povsem nerazumljivo govorico. Na iskrili konjih sledimo Arabcem v jmstinjo in naenkrat vidimo, Ji jo dala narava tudi temu koščku zemlje cisto posebne nam še nepoznane čare. Filin nam kaže življenje Arabcev, beduinov doma in na cesti, predočuje nam njihovi it-ge, običaje, njihovo vsakdanje življenje Ui ono ob največjih slovesnostih in praznikih. r\» ne samo ljudi, ne samo mesta m kraje kot take nam je prinesel dr. Horst v svojem filmu, temveč tudi živalstvo in »icer Usto, ki je za te tropične kraje najbolj tipično. Kače. 9trupene škorpijone! Se mnogo krasnega, velezanimivega ln poučnega je v tem filmskem delu, česar pa tu vsega ne moremo našteti Slike o čisto tujih deželah nam tedaj prinaša ZKD to pot s filmom >Na robu Sahare* in priporočamo slehernemu inteligentu, da si ta zanimivi in velepoučni film ogleda. Premiera bo jutri ob 14.30. V soboto bosta radi velikega zanimanja za ta program dve predstavi in sicer prva ob 14.3«), druga pa ob 18. Vse predstave se bodo vršile v prostorih Elitnega kina Matice ob najnižjih ZKD cenah, da je na ta n.u'in ogled tega filma omogočen najširšim 9io-jem. Na film opozarjamo zlasti dijaštvo ln šolsko mladino! Narodno gledališče Drama. Začetek ob 20. Četrtek, 10. decembra, Kralj na Belajnovi. Spominska predstava ob 13. obletnici smrti Ivana Cankarja, fled C. Petek, 11. dec., Cvrček za pe?l°- ReH^ B-Sobota, 12. decembra. Dve nevesti. Red A. V spomin /3. obletnice smr/i pisatelja Ivana Cankarja vprizori Narodno gledališče v Ljubljani drevi ob 20. njegovo dramo »Kralj na Betajnovi*c v režiji g. Cirila Debevca. Književnik g. Mrzel bo pred pričetkom predstave na kratko spregovori o pisatelju Ivanu Cankarju. Predstava je za abonma reda C. »Cvrček za pečjo«, izredmo privlačna igra, globoka po vsebini, se vprizori v petek, 11. t m. za red B. Opera. Začetek ob 20. Četrtek, 10. decembra. Koštana. R<*d D. Petek, 11. decembra, zaprto. Sobota, 12. decembra, Mascotta. Na korist Udruženja gledaliških igralcev. Izven. • Petar Konjox*ić: Koštana, izvrstno jugoslovansko delo, ki je pri nas 'rrcdnr* uspelo, se ponovi v operi v četrtek 10 t. m. z gospo Zlato Gjungjenac v naslovni partiji. Predstava je za red D. Petek, U. decembra. 11.30: Šolska ura: Značaj narodov v glasbi (g. Kramolc); 12.15: Ptošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, berza: 17.30: Salonski kvintet. 18.30: Gdč. Hume-kova: Gospodinja in sodobno stanovanie: 19: Dr. Lovro Sušnik: Prancoščina: 10.30: Dr. Lojze Campa: Pravni kotiček: 30: V. Bučar: Med iugosloveni v Rumuniji: 20.30: Prenos iz Beograda: 22.30: Cas. dnevne vesti, napoved progra#ia za naslednji dan. Sobota, 12. decembra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče; 17: Salonski kvintet: 18: Viktor Pimat: Zumberaški askoki: 18.30: B. Hrovat: Amaterjem v oreudarek. 19: Ga. Orthaber: Angleščina: 19.30: Prof Na-morš: Spoznavanje blaga: 20- Rumunski večer: 21.15: Salonski kvintet. 23: Napoved programa za nasjednu dan._ Svet le poslušal. — Zakaj se je danes ob U. ustavilo vs. delo ter vse utihnilo? — Svet ie noslušal, kako grme topovi v MandžunjL Stran 3 Dnevne vesti Božične počitnice na Šolah. Ministrstvo prosvete je z odlokom P. Dr. 55766 z dne 30. novembra odločilo, da trajajo letošnje božične počitnice na ▼seh osnovnih, meščanskih, srednjih in učiteljskih šolah od 24. decembra do ▼štetega 10. januarja. Pouk se začne zopet v ponedeljek dne 11. januarja. — Prosvetni oddelek banske uprave v Ljubljani. — šef našega generalnega štaba v Pragi. V ponedeljek zvečer je prispel v Prago sef našega generalnega štaba armijski general Milovanovič v spremstvu generalov Košiča n živkoviča ter generalštabneza polkovnika Aračiča. Včeraj zjutraj je pa prispel v Prago tudi šef rumunskeea generalnega štaba general Samsonovicl. — Jeseniškemu delavstvu odpovedano. Kar je nad 2000 delavcev KID s svojimi rodbinami v strahu pričakovalo, se je zgodilo. Ravnateljstvo KID je včeraj odpovedalo delo skoraj vsem delavcem v svojih tovarnah na Jesenicah, na Javorniku in v Blejski Dobravi. Odpovedni rok znaša 14 dni in tako bodo ostah nesrečni delavci na cesti bas za božične praznike. V tovarnah ostanejo samo oni delavci, ki so potreba za čuvanje tovarniških naprav. Prizadeto del a/vet vo zre z grozo v bodočnost, ker nihče ne ve, kako bo preživel zimo, 6e ne bo od oafeođer pomoči. — Zveza hranilnic Jugoslavije. Na praznik se je vršilo v Zagrebu zhorovanje predstavnikov komunalnih hramiluic in sklenjeno je bilo ustanoviti zvezo hranilnic Jugoslavije s sedežem v Zagrebu. V zvezo ▼stopi kot članica tudi Zveza jugosloven-skih hranilnic v Izubijani, k! bo še nadalje obstojala. V začetku je med merodajnlml krogi prevladovalo naziranje, naj bi v zvezi sodelovale poedine banovinske zveze, ki bi se poprej ustanovile, pozneje je pa prodrlo stališče, naj se hranilnice organizirajo v zvezo neposredno. V naši državi je 5S komunalnih hranilnic ln sicer v dravski banovini 29, v primorski 9, v dunavski 8, v savski 7, v zetski In drinski po 2, v Beogradu pa 1. Polovica teh hranilnic je organizirana v Zvozi jugoslovemsklh hranilnic v Ljubljani. — Premestitev v železniški službi. Premeščen! so pomožni oficijal Josip Mance iz Zagreba v Delnice, pomožni oficijal Ivan Pleše iz Delnic v Zagreb, pomožni prometnik hi postajenačelnik Vince Gorjanc iz šebošiča v Novi Sad, pomož tti prometnik Zmagoslav Kranjc Iz Vršca v Sombor, pomožni prometnik Josip Fu-dere iz Crnje v Novi Sad, prometnik Jo sip štrukljič iz Nikolineev v Vršac in pomožni prometnik Stanko Gagrčin s postaje Odžac.-Kalvarija za postajenačelnik a v Bački Brestovac. — Iz »Službenih Novin«. *Službeme Novine* št. 2S7 z dne 8. t. m. objavljajo v prilogi med drugim zakon o kuinzularni konvenciji med Jugoslavijo in Poljsko z dne 6. marca 1926, zakon o obmejnih četah, zakon o Izpremembah in dopolnitvah v vojn o-k a ženskem zakoniku z dne 11. februarja 1930, zakon o poslovnem redu v senatu, zakon o meščanskih šolah, zakon o izpremembi zakona o pošti, brzojavu in telefonu z dne 16. julija 1931, zakon o izprcmembab in dopolnitvah uredbe o zaščiti javnih potov ln varnosti prometa na njih z dne 6. julija 1929, zakon o rzpre-membah in dopolnitvah zakona o državnem računovodstvu, zakon o državnih monopolih, zakon o ureditvi s filmi, zakon o iz-prememb. Ln dopolnitvi zakona o Priv. agrarni banki, zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931, zakon o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za podpiranje narodnega gospodarstva, zakon v povračilu potnih in selitvenih stroškov ter dokladah na posebne službe v vojski in mornaric:, zakon o razpečavanju inozemskih listov in revij, zakon o mamilih. uTedbo o draginj-skih dokladah državnih vpokojencev ter pravilnik o polaganju državnega stroškovnega izpita uradniških pripravnikov v ministrstvu iavnih del. — Odmevi gospodarske krize. Zaradi splošne gospodarske krize je ustavila obrat rudarska družba Company Srnetling and Re-sinig Co. s sedežem v Srebrenici. Družba je imela pogodbo za 30-lotno eksploatacijo svinca in cinka v starih rudnikih Vareš in Srebrenica. Ta družbu je imela baš pričeti z gradnjo železnice iz Srebrenice do Kovilja-če. Velike izgube, ki jih je družba utrpeJa v Afriki in težka finančna kriza današnje dob*> sta pa prisilili družbo, da ie tudi pri nas ustavila obrat _ Filateliste bo razveselila nova številka >Kolektorja«, ki priča, da ta edin: slovensk strokovni list še prav živahno deluje, čeprav zaradi splošne gospodarska krize lepi sport pre? a prav težke čase. O slabih časih ln o pomoči piše tudi »Kolektor«, razen tega pa objavlja zanimive članke o filat. razstavi na velesejmu, kako in kaj naj zbiramo, opisuje podrobno vse naše nove znamke in navaja nove poštne tarife ter objavlja polno za vsakega zbiralca zanimivega drobila, kakor tudi nov seznam članov _ Smrtna kosa. Včeraj je podlegla kratki težki bolczn: v Ljubljani vdova po veleposestniku Marija Schrey roj. Ba- hovec Njene zimske ostanke prepeljejo Jutri dopoldne na Jesenice, kjer jih polože ob 15. v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Blag ji -:>omin. težko prizadeti rodbini iskreno s >žalje! _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, v splošnem nespremenljivo vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države deloma oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 12. v Skoplju 7.3, v Zagrebu 6.4, v Beogradu 4.8. v Sarajevu 3.2. v Mariboru 2.6. v Ljub l:*an: 1 Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.2, temperatura je znašala —1.0. — Zagoneten samomor. V Varaždinu se je na praznik obesil zasebni uradnik Feliks Vukas. Vzrok njegovega samomora je zagoneten Policija je aretirala njegov i ženo ln nekega moškega, ker sta osumljena, da sta v zvezi s samomorom. — Dva požara. V Karlovcu je zgorelo v torek ponoči skladišče Gospodarskega društva. Ogenj je bil očividno podtaknjen, ker je že prej dvakrat izbruhnil j>ožar. Škode je pol milijona Din. — Sredi Siska je iste noči pogorel velik avtomatski mlin Stepana Rupčića, v katerem je bilo 30<> centov moke. Škode je mil'jon Din. — Grozen umor 70-letne starke. V Otšarijah pri Ogulinu je živela vdova poštnega uradnika Draženoviča, stara nad 70 let. Preživljala se je s skromno pokojnino po možu, ki je znašala okrog 600 Din. V soboto zvečer je pa naznan morilec starko umoril, misleč, da ima mnogo prihranjenega denarja. Zvečer je vlomil v njeno stanovanje in jo z bokserjem tako dolgo tolkel po glavi, da je izdihnila. Vsa soba je bila poškropljena s krvjo. Umora je osumljen mehanik Belančič, ki so ga že aretirali. — j Obleke !n klobuke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna JOS REICH. Iz Liubljane —tj Za regulačna dela Je vreme še vedno kolikor toliko ugodno, zato jih še nadaljujejo. V Malem grabnu delajo pletene obrežne stene, pri Gradaščici pa nasi-pavajo ter planirajo bregove. Delajo tudi še pri novih mostovih. Pri čevljarskem betonirajo obrežne zidove, pri trnovskem postavljajo umetno kamnito ograjo in postavili so piramido sredi leve ograje, ki ne bo le arhitektonski element, temveč tudi svef.jjniški steber. Pri tromostovju pa ob-k lesa vajo mostne fasade. —lj Gregorčičeva akademija. Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor« priredi v nedeljo 13. t. m. ob 20. v veliki dvorani hotela »Union« ob 25-letnici smrti goriškega slavčka svečano akademijo s sledečim sporedom: 1. Zalost.Inka iz oratorija sOljki« _ orkester, 2. S. Gregorčič — govor, 3. Nazaj v planinski raj — mešani zbor, 4. Siromak — recitacija, 5. Pogled v nedolžno oko — tenor solo, 5. Dekletova molitev — recitacija, 7. Ruske narodne pesmi — orkester, S. V pepelničnil noči — recitacija, 9. O nevihti _ mešani zbor z orkestrom. 10. Zaostali ptič — alt solo, 11. Soči — recitacija s sp remijev an jem klavirja. 12. Srce sirota _ tenor solo, 13. Sam _ mešani zbor. 14. Ruske narodne pesm/ - orkester. Sodelujejo gg. Valo Bratina, BI Kogoj, J. Košuta, društveni solisti in mešani zbor pod vodstvom g. Ven turi ni ja ter orkester s Sl-osree pod vodstvom g. H. Svetela. Vstopnice od Din 2-5 navzdol so v prodprodaji v unionski trafiki <;.n v nedeljo od 15 dalje pri blaga.i ni. Akademija je javna poklonite v spominu pesnika in njen Čisti dobiček je na-menien podpori m vzdrževanju prenočišča revn&b primorskih beguncev Vabimo vs*\ da posetijo akademijo v čim večjem štev"-lu. Pričetek točno ob 20 DREVI PLESNA VAJA TRGOVSKIH NAMEŠČENCEV ZPNJ Slike Miklavževega večera gotove! —lj Ljubiteljem komorne glasbe. Mnogokrat je čuti tožbo, da se sedanja družba ne bavi doma z glasbeno umetnostjo več v toliki meri, kakor se je to godilo nekoč ln da trpi radi tega zanimanje za lepo umetnost splošno. Da bi to prevažno vprašanje poživilo, je sklenilo Narodno železničarsko glas. društvo SLOGA povabiti ljubljanske ljubitelje komorne glasbe, da pokažejo v krogu širše družba, kaj in kako muzicirajo doma. Po pnljavah bi se vršili taki družabni večer: v Slogini mal.5 glasbeni dvoran: večkrat TJ večeri bi ne imeli namena tvoriti koncertov, temveč združiti na prijetne domače komorne večere malo večjo družbo, kakor se pa shaja običajno na zasebnih domovih. Ljubiteljska du-eti. tria, kvarteti ali tudi posamezni instrumentalisti ali pevci naj bi zasviraLi ali zapeli družbi, ki bi se zanimala za take domače večere to, kar sicer svirajo doma in prav tako kakor doma, brez posebnih vaj in strahu pred kritiko. Ti večeri bi mogli zelo pozi vet i zanimanje za domačo erlasbo in okrepit: navdušenje za komorno muziko. Zatorej SLOGA« prosi, da se ljubitelji blagovolijo odzvati temu vabilu in naznanijo odboru na naslov Nar. žel. glasb, društvo Sloga, ljubljanski Dvor* kako komorno obliko goje in da so pripravljeni udeležiti se takega ljubiteljskega večera. —Ij »Pregnan v Sibirijo«, predavanje ZKD dre v i ob 20. uri zvečer v veliki dvorani Kazine. Predava nekdanji politični ^regnanec g. un.iv. profesor iz Irkutska v Sibiriji dr. Hans Halni, sedaj ..un.lv. profesor na Dunaju. Predavatelj, ki je po svojih sijajnih govorih znan po češkoslovaški, Poljski. Nemčiji in Avstriji spremlja svoja Izvajanja z lastnimi skioptienimi slikami. Predavanje se vrši sicer v nemškem jeziku, vendar v poljudni, razumljivi obliki. Cene sedežem Din 10.—. stojiščem Din 5___Predprodaja v ZKD, Kazino II. nadstr —lj Pevskega društva Krakovo-Trnovc redna vaja se vrši danes, dne 10. decembra ob 8 uri. — Po vaj; članski sestanek Vsi in točno! —lj Rumba _ plesn; tečaj — Jenkove šole v Kazini vsak petek ob 20. uri. Vabljeni vsi ljubitelji plesa 668-n _lj Sokol I. Ljubljana-Tabor ponovno obvešča svoje članstvo katero še n! poravnalo svojih društvenih obveznosti za leto 1932, da to stori najkasneje do 15. decembra t I. ker se bode sicer vsakogar brez izjeme črtalo s tem dnevom kot člana Kdor pa ne namerava več ostati član našega društva, naj blagovoli to sporočfti. da nam prerani nepotrebno korespondenco in stroške. Zdravo! Uprava. 669-n TriumS operete LJUBAVNI REGIMENT je vsak dan večji! Enodušna sodba vseh ljudi, ki so film videli je: najboljši film te sezone! DOLLT HAAS in Gustav Frohlicfa Ti bor v. Ha!may Orkester dirigira sam skladatelj Robert Stolz Predstave oh 4«, '8. in 9% Le še par dni, ker moramo potem film od poslat I! — Hitite in ne zamudite ta spored! Elitni kino Matica Telefon 2124 --lj Društvo »Soča« ima to soboto 12. r. m. običajno predavanje pri Levu ob pol 9, uri zvečer, Naš stari znanec in priljubljen: .preiavatt.-lj g. prof. dr. Vinko Šara-bon nas popelje s pomo&jo Sikioptičnih slik po Širokem m^rju. Orisal nam bo življenje na IadjT. luksuzne d>vora.ne, kabine, telovadnice, bar, obed niče itd. Nato ameriško življenje, železnice, avtomobilizem in gostoljubnost Amerikancem. BJvanje med Slovenci, nj.ib ikt'e, naselbine I. dr. Nebotičniki in najnovejši nebotičniki in še mnogo interesantnih stvanl bo v lepi, zabavni in podučni razpra«vi. Zato ne zamudite prilike. — Vstop prost. »Predav. odsek«. 667-n —U Plesna vaja cJfplomiranth tehnikov bo jutri ob 20. v Trgovskem domu. Igra Odeo-n jaz-z. 670-n —ij Jugosiovensko kemijsko društvo, odsek za predavanja naznanja, da bo predaval, dne 11. decembra gospod ing. Teodor Somogyi o temi >Sirov.Lne za fabrika-cije finih vrst papirja in njilb fiziko-kemij-sko obnašanje tekom predelave. Predavanje se bo vršilo v kemični predavalnici realke, Vegova ulica 4, začetek ob 18. uni, dostopno vsakomur. —Ij Predstava v korist Udruženja gledaliških igralcev. V soboto 12. t. m. se poje v opereti priljubljena opereta »Masco-•ta< v deloma novi zasedbi. Režiser g. Brat-ko Kreft je opereto prerez i ral in poživil J^ianje z novimi vložki. Predstava je v k<. rist ^Udruženja gled. igralcev«. Predprodaja vstopnic v openvi blagajni. —lj Danes plesna vaja trgovskih na- mešeemcev Z. P. N. J. v veliki dvorani Uniona. Začetniki točno. Igra Negode Jazz. —lj > Ženski Pokret« ima drevi ob 18. sestanek v gelenburgovi 7/II. Dofcova Proslava ujedinjenja dne 1. decembra se je kaj slovesno izvršila na naši šoli. Pose-tili so proslavo poleg celotne šolske mladine tudi starši, navzočih je bilo vseh sedem županov, celotni odbor in člani Rdeče-iia križa, zastopniki Sokola i. dr. Naši Šolarji so pokazali s deklamacijami, kaj znajo, ljubko pa je zapel šolski pevski zbor pod vodstvom šol. upravitelja 'v miru in vojni neguj dobrosrčnost in delaj za zdravje« upamo, da se bo v Dobovi razvil Rdeči križ v eno najlepših podružnici te lepe humanitarne organizacije. Iz življenja ameriških Slovencev Grozna rodbinska tragedija — Smrtne nesreče — Slovenec obsojen zaradi neprevidne vožnje z avtomoMom V Nottinghamu se je '22, novembra odigrala krvava, pretresljiva tragedija. France Pucelj se je v aprilu poročil z Ano Blat-nikovo, ločeno ženo, ki mu je pripeljala v zakon štiri otroke. Zakonca se že kmalu nista razumela in prepiri med njima so biti na dnevnem redu. V novembru se je Pucelj pri delu lažje poškodoval Ln ostal je doma. Z ženo sta se vedno prepirala. Usodnega dne, t j. 22. novembra je Pucelj popil trt steklenice vina, ko se je pa začela žena z njim prepirati, je pograbil velik kuhinjski nož in ji prerezal vrat. Potem se je sunil v pr«a in se precej nevarno ranil. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Jakob šabec iz Bar betona se je pretekli mesec peljal s pevci društva >Javor< v Ak-ron, kjer se je vršila družabna prireditev. Ko je v Akronu stopil iz avtomobila, je pridrvel neki avtomobilist in ga podrl. Težko poškodovanega ftabca so prepeljali v bolnico, kjer je pa poškodbam podlegel. V Clevelandu fle je smrtno ponesrečila 19-letna Antonija Lazar jeva. Dekle je tako nesrečno padlo po stopnicah, da si je zlomilo vrat. Med prevozom v bolnico je umrlo. Pokojnica je bivala v Ameriki štiri leta. Doma je bila iz Baca, fara Knežak na Notranjskem, kjer za njo žaluje mati, v Ameriki je pa zapustila očeta. Grozna tragedija se je odigrala tudi v kraju Sublet. Gašper Ložekar je ustrelil neko Američanko, s katero je živel v divjem zakonu, nato je pa izvršil samomor. Oba sta bila takoj mrtva. V \Vashinijtonii je ložekar zapustil ženo in še«t nepreskrbljenih otrok. Vzrok tragedije so bile slabe razmere, ▼ katerih je živel, poleg tega je bil pa mož tudi precej udan alkoholu. Pokojni je bil doma iz Luč pri Ljubnem na Štajerskem. Pred sodiščem v Milwaukee se je nedavno vršila porotna obravnava proti Frati-eu Sušniku, ki je 22. septembra tako neprevidno vozil, da je povzročil smrt Jero-ma Stroma, Leonarda Glihe in Sofije CJolla. Porotniki so potrdili vprašanje krivde uboja prvega reda. Kazen za uboj prvega reda znaša v Ameriki 5 do 10 let ječe. Nesreča pa nikoli ne pride sama» Susnikova žena se je pred 14 dnevi zastrupila na grobu svoje hčerke. Otroka sta ostala brez mate-e in očeta. V premogovniku Bulger, država Wa-shington, so začeli rudarji 8 julija stavkati in prišlo je tudi do izgredov, v katere » bili zapleteni tudi rudarji Pavel Bobič. Peter Lesko in Jože Sušak, ki so se morali pretekli mesec zaradi tega zagovarjati pred sodiščem. Obsojeni so bili vsak na pet mesecev ječe. V Clevelandu je umrl Jurij Malovrh. — V bolnici v IndianapoliSu je umrl Janez Paul, star 28 leL Zaustil je ženo in hčerko. — V La Sallu je umrla Apolonija Satošek. — 10. novembra je v Jolietu po dolgi bolezni umrl Janez Kapela. Zapustil je ženo, tri sinove in tri hčerke. — 11. novembra je v istem kraju preminula Terezija Goršiče-va, žena znanega trgovca Martina Goršiča. Zapustila je moža. dve hčerki in dva sina. Pokojna je bila rojena v Jolietu. Dobili smo babje leto Naenkrat smo dobiti lepo, toplo vreme, ki pa še ne pomeni, da ne ho zime Ljubljana, 10. docenmtra. Obžaluj-ttmo, v Jtfud&ki govorici se pravi babje leto Ln ne žensko, vljuden meščan pa takšnega leta sploh ne pozna. Dame se naj torej n!»kar ne čutijo prizadete. Ln saj je dovolj znano, da jih častimo kar se d«a. Mimo g red*' lahko povemo tudi, da je pokret za žensko emancipacijo brezpredmeten. Aktualnejša bi bila borba moških za enakopravnost z ženskim spolom. Na to se človek spomni n^ote, ko se ozre na cesti po damah. Posebno prejšnje dni, ko je bito že precej hladimo, si Jib moral kar zavidati Tiičale so v krasnih kožuhih in visokih škornjih. Močnejši! spol so pa reprezentirale žalostne, sključene postave, oblečene v oguljene, mastne suknje in raz-cefrane hlače. Obuti so bili v nrzke, po-šrvedra.ne Ln preluknjane akao-pete, skozi katere je krož-ila cestna brozga neovira.no. Siploh pa damam niti treba vedno na cesto ob slabem vremenu. Niti na trg ne hodijo, nekatere, ku nimajo služkinj, vo-zioo na trg po petržiljček ln korenje iz-vosčkti. Tudi tramvaj prevaža skoraj same ženske. Sploh znajo ženske uveljavljati svoje predpravice že na zunaj, kar s*1 kaže že v tem, da kihajo "«n kasljajo predvsem moški, na.hod je tipična moška bolezen, kar ni čuda, saj morajo biti moški hočf>š nočeš kavalirjd. Potem takem je gotovo vsem jasno, na so ženske »gospodar položaja«, da ženske vladajo svet, so pa včasih trdile še vse drugačne glave kot so nase. £ato je tudi častno govor*/tl o ženskah in prav tako o babjem letu. V začetku tega tedna je nepričakovano napočilo, ne glede na pratiko in brez vseb ceremonij. Mraz Je pritiskal pomolom, blato Je zmrznilo, začel se je razvijati ter uveljavljati admski sport tudi po ulicah, sploh je vse kazalo, da dobimo kmalu pravo akmo ter normalno vreme. Na mah je pa vse spla/valo po vodi, še tisto malo snega, ki smo ga nedavno dobili kot vzo-i^ec brez vrednosti. Na praznik se je nebo povsem zjasnilo. Pihljale so pomJa&rbe sapice, zadišalo je po zgodnji pomJadi, skratka, dobili! smo pravo babje leto. Torej, spoštovani meščani!, taksnemu vremenu se pravil babje leto, kar Si pa labko razlagate ka*>r vam drago; babje zato, ker obrne vse na glavo, ali zato, ker Je mik) ter toplo, aLi pa tudi zaradi tega, ker je nezanesljivo, nestanovitno in muhasto kot ženske, odnos-no njdbova moda, da bo milejše rečeio. Seveda ni brez pomena govoriti o babjem letu. Saj Je vaino že zaradi tega, ker nameravajo naa: smučarji kmalu ^tvoriti svoj dom. Babje leto je po vs*>j sili aktuarno, 6e pa ne pride prav smučarjem, ga pozdravljajo zmrznjene!, ksi sanjajo o večnem poletju. Mnoge bo tudi zanimajo ne le kot pojav, temveč tudi kot problem. N. pr. morda dobimo drugo podnebje? Kalifornijsko, ter bomo Barje zasadili s katvovcem. Toda ti ljudje se vedno ženskam preveč zaupajo. Babje leto se navadno talto hitro konča kot se je začelo. Vse to je pa treba lju-dem razložiti. Treba je potolažiti smučarje, da ne bodo v obupu podrli pravkar zgrajenega doma. Tudi naši željami se naj ne prenaglijo, nikar naj še ne sade zelja! Dame naj še obdrže kožuhe, čeprav Jib v zastavljalnici že sprejemajo, študenti naj se počakajo s srčnimi bolečinami, do pomladi je &e dolgo. Ljubljančani naj še mirno spe, na izlete še ni misliti. Torej, nič drugega ni, nego babje leto, najsi so nas obhajali včeraj še tako vroči pomladni občutki. Sicer na praznik ai balo Ljubljančanov niU na spregled. Težko je reči. ali se boje tako blata ala solnca, morda so pa tudi po neštetih plesnih večer th ter rum bi omagali. Dejstvo Je, da so soiVnce prezrli Bil je najlepši dan, ulice pa so bile prazne kot so samo na veliko noč. V Ljubljano je prišlo nekaj dežeJanov Ker je Ljubljana zdaj že velemesto vse leto, se seveda niso mogli orijentirati. To pa ni takšna nesreča, bomo že kam prCćM, so dejali, in saj imamo jezike, če treba kaj vprašati. Pa so vpraševali: — Kje Je pa Aleksandrova cesta? — Ne vem, ker nisem la Ljubi jame. Prišel sem samo na uro pogledat, ker je lepo vreme. In tako so vpraša v a*ri po ulricah skoraj vse popoldne, prodno so srečali domačina in še tisti je precej časa napenjal moi gane, p redno se Je spomnil, kje Je ta cesta. Ljubljančani pa v torek tudi niso šli na izlete kot bi kdo mislil. Le redki so jo ubrali na Rožnik dn na Grad. Razgled Je bil krasen, zlasti na Rožniku, kjer so vsem uhajali pogleda mimo gostoljubne hiše Meščani so tudi ideali ti, če treba. Ln idealizem je »daj kar na pohodu, vsi tepi so ga polni. Ze zaradi tega nam Je babje l«to izredno dobrodošlo. KOLIN flCA TVORNICA CIKORMl LJUBLJANA. iilliiiilllii«™ s (frora &CcUt%mQc* Sovo/ OG usna ur? I* 7 Viča Sedaj, ko se bliža zima s svojimi nadlogami, si dovoljujemo opozoriti županstvu joa Vieu na nekatere naše ceste, ki so v prav žalostnem stanju. Zlasti ce^ta od mo-stička dalje proti Brdu je nujno potrebna popravila, saj je blata ob sedanjem mehkem ali pa ob deževnem vremenu toliko, da se človek do gložnjev pogreza vanj. Urediti bi bilo treba vsaj rob ceste in posuti z lešern. Pešpot ob robu ceste leži niže od cestišča samega, in zato se nabira v kotanjah voda, ki razmaka zemljo, ker nama odtoka. Zato je tu blata toliko, da je r-t.-i neprehodna. Po tej cesti bodi vedno veliko otrok ii naselja ob cesti in z Brda v šolo na Vič. Že sedaj ob tem deževnem vremenu, pridejo otroci z docela premočenimi čevlji v šolo, kjer morajo sedeti v mokrem obuvalu celo dopoldne. Posledice so: nahod, prehlajenje in druge bolezni in povrhu še stroški. Kaj pa bo šele pozimi, ko zapade sno£. Obračamo se torej na županstvo v upanju, da naša nujna prošnja ne bo zaman. Zlasti pa apeliramo še na gospoda župana, ki bo v svoji uvidevnosti gotovo ugodil naši prošnji, za kar mu bodo gotovo vsi občani z Brda in okolja zelo hvaležni. Domačin. Stran i »SLOVENSKI N A R O D«, dne 10. decembra 1931 Stev 28 0 Krnile Gaborian: 100 velemesta Roman — Bože moj! — je odgovoril in si popravil očala. — Mislil sem r^či samo to, kar sem rekel... nobenega slabega namena nisem imel. Sicer pa, zakaj bi taji? Priznam, da sem videl gospodično Sabino večkrat, kakor je smuknila v neko hišo a rue da la Tour (T Auvergne in hitela vsa srečna v najvišje nadstropje, kjer stamije slikar An dre ... Prepričan sem seveda, da se ni zgodilo tam nič hudega. Grofu je bilo kot da je udarila strela vanj. Kri mu je udarila v obraz, du-srl se je. — Dokaze! — je jecljal, — dokaze.« — Dokazov nimam pri sebi, — je odgovoril bivši sodni eksekutor. — in rabrl bi dober teden, da bi prišel do korespondenca mladih zaljubljencev. To bi trajalo predolgo. Je pa prav lah-kao sredstvo, da se gospod grof prepriča, če govorim resnico aH ne. Pridite jutri pred osme uro na naslov, ki vam ga dam, in vstopite naravnost v atelje gospoda Andrea. Tam najdete pod zeleno zaveso sliko gospodične Sabine, krasno sliko, bogme ... samo da je po mojem Skromnem rrrnenju ni naslikal sam in brez modela. Grof je čutil, da ne bo mogel dolgo krotiti strašne jeze. — Izgubite se! — je zakričal s hri-pavim glasom. — Izginite! Očetu Tarrtannu ni bik) treba ponovita tega povelja. Urno je odprl vrata an ko je bil že na hodniku, je dejal porogljivo: — Zapomnite si naslov, gospod grof. Slikar Andre stanuje na me de la Tour - d' Auvergne, št---- pred osmo uro. Videl je še, kako je grof pri teh besedah poskočil od jeze, potem je pa hitro zaprl vrata in jo ubral po stopnicah iz palače, kar so ga nesle noge. XXVIII. Stari sodni eksekutor je hitel po Ghamps Eljrsees, ozirajoč se na vse sirani. — Samo da bi me To to ne pustil na cedilu, — je mrmral sam pri sebi. — Domenila sva se, da se dobiva med poldnem in eno. Začenjal se je že bati, ko je slednjič zagledal fantiča, prihajajočega mu naproti po glavnem drevoredu. Ko sta se srečala, ga je prijel Tantaine pod roko in krenila sta proti stavbi podjetnica Gandelua. Tam je krenil Tantaine h klopici. stoječi baš nasproti stavbe. — Sediva malo, — je dejal fantiču. Utrujen sem tako, da se komaj držim na nogah. Stari sodni eksekutor je potegnil iz žepa pisano cunjo, ki mu je služila za robec, in začel si je brisati z njo očala, ne da bi jih odložil. — Cuj, Toto, — je začel. — če se ne moorn, si smrtni sovražnik dveh lopovov, ki sta te oni dan v krčmi pri kartah :ako temeljito oskubla. Recimo, da zveš. da skačeta ta dva fantiča ves božji dan liki veverice po odru tiste-le nove hiše ... Kaj bi storil? Toto je potisni! roko pod čepico in nekaj časa napeto razmišljal. — Ce bi bila vaša domneva pravilna, — je odgovoril končno, — bi lahko pisala svojcem poslovilna pisma. Odšel bi neke lepe noči na tzprehod v tole hišo in z ročno žagico bi prežagal spodnjo desko... Ko bi falota zjutraj stopila na oder, bi... razumete očka? Oče Tantaine je položil malopridnežu roko na glavo. — To ni slabo, — je dejal prijazno, — za osemnajstletnega fanta to ni slabo. Toto se je vzravnal. — In jamčim vam, da bi me ne zasačili. Na stavbah se dobro spoznam. Tantainu se je zjasnil obraz. — Cuj. Toto, — je dejaJ zadovoljno, — čim delj te poslušam, tem bolj sem prepričan, da bi mi lahko uspešno pomagal pri delu. pri katerem bi zaslužil mnogo denarja. Toto je zastrigel z ušesi. — Na dan z besedo! — je dejal. — Takole je ta reč. — je začel Tan-taim počasi. — Med mojimi znanci je star, neizmerno bogat gospod, ki ima smrtnega sovražnika — mladega moža, ki mu je prevzel oboževano, lepo dekle. — To vem. — je dejal Toto z glasom, ki je pričal, da se fantič v tavih rečeh že spozna. — Starega je to gotovo razkačilo. — Seveda ga je. No in ta fant. ta zapeljivec, prebije vsak dan deset ur tamle na tistem odru. Zato je šinila staremu gospodu v glavo približno enaka misel, kakor tebi. Gospod pa ni več čil. niti gibčen, ker ima prevelik trebuh... Skratka, ker si ne upa sam, bi rad dal štiri tisoč frankov tistemu, ki bi se zavzel za to zadevo ... Ce se združiva bova zaslužek pošteno delila. Dva tisoč frankov za nekaj zarez z žago! Kaj porečeš na to. Toto? Toto, ki je imel sicer dokaj kosmato vest, se je tega predloga vendar ustrašil in njegov srepi pogled je postal nekam plah. Toda premagal :e trenutno slabost in čeprav je moral loviti sapo, je odgovoril samozavestno: — To si moram dobro ogledati. Tantaine se je zadovoljno nasmehnil. — Poslušaj dobro, — je dejal. — AH vidiš tam gori na tem novem poslopju majhno leseno utico? — Vidim... To je za kiparja, če .e ne motim. — Molči in raje glej, — ga je pokaral Tantaine. — Ta utica viseči, sto čevljev od tal, ima .*el ~kšno okence. Gre za to, da se preža ga opora utice na obeh straneh. — To je zelo lahko. — Rad bi samo še vedel, če si pripravljen storiti to. Toto je malo pomislil in odgovoril: — Ne pravim, da nisem, toda vp:a-šanje je, če bo dotični gospod nlačal nagrado. Kaj pa če oi dejal potem: Piši me v uh! K policijskemu komisarju bi se človek ne mogel zateči. — Saj bo plačal. Kaj ti nisem povedal, da je plačal polovico že vnaprej? Totu so se zaiskrile oči. — O, če bi bilo kaj na račun! — je vzdifcml. Stari sodni eksekutor je odpel oguljeni suknjič, potegnil iz žepa dva tisočaka in mu ju skrivnostno pokazal, rekoč: — Poglej! Toto je planil pokonci. — Tisočaka! — je jecljal poželjivo. — In Če obljubim, ali dobim takoj svoj delež? — Evo ga, — je odgovoril starec in mu pomolil en tisočak. še eno prorokovanje za leto 1932 Ne vojne in revolucije, temveč elementarne katastrofe, posebno poplave se nam obetajo v novem letu umora obtoženi pred manchesTskim sodiščem takoj priznal zločin in oii ob* s< jen nji smrt. Zadnjič smo poročali, kaj nam na* poveduje v letu 1932 nemški astrolog Grimm, ki je velik pesimist in vidi vse črno. Poleg njega se je pa oglasila tudi znana francoska prerokinja madame Freva ki je napovedala lani v pogovo* ru z dopisnikom »United Pressa« pa* dec angleškega funta, zmago revoluci* je v Španiji, smrt maršala Joffra, voj* no v Mandžuriji m L a valove uspehe, torej z malimi izjemami vse važnejše dogodke. Tudi letos se je zglasil pri nji sotrudnik »United Presa« in jo napro* sil, naj mu pove, kaj obeta človeštvu prestopno leto 1932. Madame Freva pravi, da pojdejo velike katastrofe v novem letu izključ* no na račun prirodnih elementov. Ne vojne in revolucije, temveč elementar* ne katastrofe, posebno poplave, po* vzročijo v novem letu najhujše razde* janje. Politično se nam sicer obetajo tudi manjši prevrati, med drugimi bo Briand umrl ali pa se umaknil iz poli* tičnega življenja, — toda ljudje se bo* do mnogo bolj zanimali za katastro* falna neurja in poplave, kakršnih še ni bilo. Madame Freva se je spomnila letos posebno Z edin j enih držav z ugodnej* šim prerokovanjem. Dejala je, da bo Amerika čutila gospodarsko krizo pri= bližno še leto dni, toda že pred kon* cem prihodnjega leta nastane odloči* len preokret in Amerika se vrne na pot blagostanja. Človeštvo je še vedno izpostavljeno prevladujočemu vplivu Saturna — od tod tudi splošna gospo* darska kriza — ki ta vpliv se bo poznal še v prvih mesecih novega leta, vendar bo pa že pojemal. V notranji politiki Zedinjenih držav napoveduje madame Freva Hoovcrov padec. V Evropi se bodo obdržali vsi do* sedanji prestoli, noben diktator ne iz* gubi svoje moči, nobena revolucija ne odpiha vlade in noben državni pogla* vrr ne pade pod atentator j evo roko. V političnem pogledu se obeta Evropi iz* redno mirno leto. Francoske voMtve V maju prineso neznaten preokret na desno. Laval ostane sicer še nadalje ministrski predsednik, toda mlajši mož, ki se bo odlikoval z izredno ak* tivnostjo, doseže fenomalen uspeh. Kar se tiče Španije je govorila madame Freva podrobno o njeni usodi že ko je sprejela nedavno bivšega kralja Alfonza XIII. Bivšd španski kralj spa* da že davno med njene stalne poset* nike. čeprav mu je že več let napove* doval same neprijetnosti. Tako je bila pred mnogimi leti edina, ki ga je sva* rila, češ, da postane žrtev revolucije. Ko se je nedavno zopet obrnil na njo, mu je odkrito povedala, da ni prav no* benih izgledov, da bi znova zasedel španski prestol. Točno napovedovanje dogodkov je prineslo francoski prorokinji velik slo* ves in ugled, pa tudi bogastvo. Iz vseh krajev sveta dobiva na tisoče pisem, na mnogih je napisano samo: »Mada* n>e Freva, France« in to zadostuje, ker ni v Franciji človeka, ki bi ne vedel, kdr je ta ženska. Madame Freva ie nizke, okrogle postave in vedno vese* lega obraza. S svojimi posetniki si ne beli posebno glave. Naval na njeno stanovanje je često tako velik. Ja so vse sobe nabito polne čakajočih. V ta* kih primerih sprejema madame -"reva goste kar v kuhinji in jim napoveduje bodočnost. Zlekne se udobno v svoj naslonjač in pusti govoriti svoje misli, kakor ji roje po glavi. Redek primer prijateljstva Pravo prijateljstvo je na svetu, posebno zdaj, ko se je sebičnost tako razpasla, zelo redko. Vendar so pa Še primeri, ko veže ljudi tako iskreno prijateljstvo, da so pripravljeni na najtežje žrtve. O takem primeru poročajo iz New Yorka, kjer sta si končali življenje mladi plesalki A. Leavvjeva in J. VVernerjeva. Plesalki sta se poznali že več let, bih" sta dobri prijateljici, skupaj sta stanovali in skupaj v svojem poklicu hitro napredovali. Obema se je obetala lepa bodočnost. Navzlic temu sta se pa odločili za samomor, ko je posegel v njuno prijateljstvo moški. Bil je bogat in-dustnjec, ki se je obema tako prikupil, da ga je hotela imeti vsaka zase. Ko sta si priznali, da sta obe zaljubljeni vanj in da morata uničiti svoje prijateljstvo ali pa svojo ljubezen, sta se odločili za skupno smrt. Zaklenili sta se v sobo in se zastrupili s plinom. Pride! Najnapetejši film senzacionalnih pustolovščin NA ŽIVLJENJE IN SMRT N George O'Brien SITE CAROL Jutri! ZVOČNI KINO IDEAL! V petih minutah obsojen na smrt Samo pet minut je trajala pred so* diščem v Manchestru obravnava proti 271etnemu delavcu Petru Mc Vavu iz Arvvicka pri Manchestru, ki je bil ob* tožen umora Sare Ane Eatonove. Na sodnikovo vprašuje, če je kriv, ie ob* toženec odgovoril: Kriv sem! Sodnik se je sklonil naprej, da bi ga opozoril na važnost tega odgovora, ko se je za* čut v ozadju sodne dvorane obupen krik. Neka ženska se je zgrudila in morali so jo odnesti iz dvorane. Ko je zopet zavladala tišina, je sodnik po-novno vprašal obtoženca, ali se zaveda pomena svojega odgovora in ga opo* zoril, da bo porota podrobno obravna* va1a vprašanje njegove krivde, če p»-e= kliče svojo izjavo. Toda obtoženec je odgovoru, da vztraja na svoji izjavi da je kriv. Preiskovalni sodnik je izjavil, da je bil obroženec od umora pod njegovim nadzorstvom in da se mu je zdel po* polnoma normalen. Preiskava je do* gna»a, da si je hotel Mc Vay leta 1925 končat' življenje. Na sodnikovo vpra* sanje, če hoče obtoženec še kaj pove* dati, je sledil nikalni odgovor in sol-mk je razglasil smrtno obsodbo. To je v kratkem času že drugi primer, da je Z budilko proti Sašizmn Pogosti protifašistični atentati so prisilili italijanske oblasti ob švicarski meji, posebno pa na obmejnih kolodvorih, da strogo pazijo na vsakega potnika. Iz Švice je bilo organiziranih že toliko atentatov na fašistične organ?, da oblasti najstrožje preiščejo vsakega iz Švice vračajočega se Italijana Ln prebrskajo vso njegovo prtljago. Seveda pride tudi do komičnih prizorov, kakršen je bil oni v Milanu. Tam se je namreč na kolodvoru /iirozil železničar v garderobi, ko je zaslišal v prtljagi iz Švice vračajočega se italijanskega emigranta tiktakanje are. Takoj je alarmiral ves kolodvor in policijo. Nevarni kovčeg z dozdevnim peklenskim strojem so previdno odnesli daleč za mesto na travnik m poveljstvo mestnega topničarskega polka je dobilo povelje, naj na primeren način bombe odstrani. Karabinjerji so takoj aretirali presenečenega emigranta, čim je prišel na kolodvor po prtljago. N>e-i govemu zatrjevanju, da v prtljagi ni ! peklenskega stroja, niso hoteli verjeti, j Ko so pa hoteli topniearji pognati t i zrak v kovčegu skrito bombo odnosno peklenski stroj, se je izkazalo, da }s imel Tmroljubrri emigrant v njem čisto i navadno budilko. Strah ima pač velike oči! Večno idoča ura Neka francoska tvrdka je začela prodajati ure Atmos, ki se same na* vijajo in gredo, dokler se ne obrabijo. V večno idoči uri je cevka v obliki čr* ke U, napoljena deloma z živim are* brom, v obeh ramenih je pa plin pod močnim pritiskom tako, da je deloma tekoč. Ena rama s plinom je obdana 8 posebno, Thermos*steklenici podobno napravo, tako da je plin v nji vedno enako topel. V drugi rami se pa tem* peratura plina izpreminja in ravna po temperaturi okolice. Vse skupaj je pritrjeno na koleščku, ki se zelo lahko vrti. S povišanjem temperature v neza^ 3Čiteni rami izhlapi del tekočega plina in potisne živo srebro v drugo ramo, s tem nastane prevez m kolesce se za* čne vrteti. Če se pa temperatura zni* ža, nastane gibanje v nasprotno stran, to neznatno premikanje pa zadostuje, da se ura sama navije. Tvrdka pravi, da zadostuje dnevno kolebanje za eno stopinjo, da gre ura 120 ur. Če je pa dnevno kolebanje znatno večje, lahko gre ura teoretično cela stoletja. Lovske puške, floberte, brovning pištole, lovske in ribiške potrebščine F. K. KAISER, puškar L JI BLJ ANA. Kongresni trg 9 lejte si krasna in poceni darila. razstavljena pri Ilatek & Mikeš, Ljubljan poleg hotela Štrukelj^ .a Potrtega srca in v neizmerni žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena zlata mamica, stara mamica, sestra in teta, gospa Marila Schrey mi. Bahovec vdova po veleposestniku v sredo, dne 9. t. m. po kratki, mučni bolezni za večno zaspala. Truplo blage pokojnice bo v petek, dne 11. decembra ob 10. uri dopoldne v Gledališki ulici st. 12 blagoslovljeno, nakar se prepelje na Jesenice in se bo vršil pogreb istega dne ob 3. uri popoldne iz pokopališke kapele, v rodbinsko grobnico. V Ljubljani, dne 9. decembra 1931. Josephine Brence, Marija Rekar, hčerki, in vse ostalo sorodstvo 15323 PETSOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami v I. nadstropju takoj oddam. — Vila Carman, Zgornja Šiška št. 41 DVA STEKLENA ZASTORA krasna, beneška, poceni naprodaj. Naslov v upravi > Slovenskega Naroda«. 3435 KONTORISTINJO zanesljivo, perfektno knjigo-vodkinjo, veščo hrvatske in nemške korespondence ter dobro vajeno vseh drugih pisarniških del, iščemo s takojšnjim nastopom za Sušak. Prednost žgajarsnka stroka. Ponudbe z navedbo zahtevane plače in referencami na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Kontori-stinja 3426«. PLAČILNA NATAKARICA lepega značaja, stara 26 let, vešča slovenskega in nemškega jezika, išče službo s 1. januarjem. — Marica Borstner, Tezno pri Mariboru, Viktorja Parme št. 4. 3432 POSESTVO obstoječe iz okrog 14 oralov zemlje, na lepi točki v ravnmi v Dramljah, s sadonosnikom, takoj proda Marija Kozar, okolica Jarmovec, p. Dramlje pri Celju. 3431 PEK A RT JO z vsem inventarjem oddam takoj v najem. Reflektanti naj si ogledajo takoj. Na dopise se ne odgovarja. — Me vzel j, Mokronog. 3430 250 DINARJEV DNEVNO zasluzite z obiskovanzjem ljudi v Vašem kraju! — >Kos-mos«, Ljubljana, poštni predal št. 307. — Znamko za odgovor! PRESKRBI TE SI ZA ZIMO predpečnike in štedilne grelce pri Franc Kosmač, Ljubljana, Jeranova ulica 5. 113/L Zvočni kino Ideaf Samo še danes ob 4., pol 6., po] 8. in 9. zvečer dr, Larifarija Šaloigra z najboljšimi komiki. Panl Morgan — Ma\ Hansen Jutri nov spored. 109G Din plačam ako vam »Radio Balzam« ne odpravi: kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. — Prosim še 1 lonček R. B. Z učinkom sem zelo zadovoljen. S spoštovanjem: Demetrius Glumac, kot-larstvo, Maribor, Aleksandrova ulica 33. — Zahtevajte povsod samo: Radio Balzam. — Po pošti: 1 lonček Din 10 (predplačilo) na povzetje Din 18.—. 2 lončka Din 28.—, 3 lončki Din 38.— pošlje: R. COTič, Ljubljana VII., KAMNIŠKA ULICA 10 a. Najboljše violine strune, citre, tamburice, kitare, telovadni rogovi ter sploa vse glasbeno orodje v velikanski izbiri, ALFONZ BREZNIK, zapriseženi strokovnjak Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 7 Ureluie Josin Zupančič. — Za >N a rodno tiskarno« Fran Jazertek. — Za uoravo ln inseratnj del usta: Oton Christoi. — Val v LJubljani.