UVELJAVLJANJE IN IZVAJANJE DELEGATSKIH ODNOSOV IN DELEGATSKEGA SISTEMA - SPREJETI SKLEPI - Na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti, družbenopolitič-nega zbora in skupnem zasedanju vseh zbo-rov Skupščine občine Ljubljana-Šiška — vse seje so bile v mesecu aprilu, so bili v zvezi z razpravo o uveljavljanju in izvajanju dele-gatskega sistema sprejeti sklepi, ki jih raz-členjujemo oziroma kategoriziramo po no-silcih nalog in sicer: Delegati in vodje delegacij Zbora združenega dela, osnovne organizacije sindikata TOZD in samoupravni organi vTOZD — zagotoviti sodelovanje delegatov in de-legacij do zbora delavcev; — zagotoviti sodelovanje delegatov in de-legacij do vseh samoupravnih struktur v TOZD (delavski svet TOZD, izvršilni odbor TOZD, samoupravna delavska kontrola, od-bora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, komisije in odbori); — zagotoviti sodelovanje delegatov in de-legacij do vodstev in izvršilnih organov TOZD, službe TOZD in OZD; — zagotoviti materialne pogoje delovanja delegacije (prostor, pisarniške potrebščine in administrativna opravila, nadomestila dele-gatom in druge pogoje); — prav tako kot teče razprava o gradivu za seje zbora združenega dela, mora v TOZD potekati povratna informacija o sprejetih sklepih na sejah zbora združenega dela. Pri tej povratni informaciji se mora poleg jav-nega načina obveščanja izkoristiti tudi notra-nje informativne službe v TOZD, da bi bil tako s sprejetimi sklepi seznanjen sleherni delavec; — delegati, v čigar konferenci ali temeljni delegaciji so zavzeli stališče do katerekoli točke dnevnega reda, morajo na zboru zdru-ženega dela aktivno razpravljati in če je po-trebno usklajevati interese. V samoupravnih aktih organizacij združe-nega dela in drugih samoupravnih organiza-cijah ter skupnostih je treba opredeliti odnos do delegatskega sistema in konkretno raz-mejiti vse pravice in dolžnosti delegatov sa-moupravnih in družbenopolitičnih faktorjcv ter strokovnih služb. Opredeliti in izpopolnili sistem obveščanja. V samoupravnih aktih delovnih onganiza-cij naj bi bila opredeljena predvsem nasled nja vprašanja: — o čem mora razpravljati delovna skup-nost oz. TOZD kot celota v zboru delavcev; — katera vprašanja obravnavajo samo-upravni organi skupno z delegacijo; — vprašanja, iki jih samoupravni organi morajo obravnavati, če to zahteva delegacija; — viprašanja, ki jih je na predlog delav-skega sveta dolžna obravnavati delegacija; — sodelovanje članov delegacije pri delu samoupravnih organov; — katera -viprašanja lahko obravnava de-legacija sama in tudi sama oblikuje stališča; — način povezanosti delegatov, delegacij TOZD in konferenc delegacij z delegati, dele-gacijami in konferencami delegacij SIS ter delegacijami krajevnih skupnosti. Konference delegacij — Nosilec konference delegacij mora za-gotoviti primeme pogoje za delo konference (prostori, zapisnikar, razmnoževanje, kores-pondenca itd.); — zagotoviti povratno informacijo kon-ference delegacijam in delegatom o delu zbo-ra združenega dela; — konferenca je ob vsakem sestajanju dolžna zagotoviti delegata za sejo zbora zdru-ženega dela dn kontrolirati njegovo prisot-nost, odnosno delovanje na seji zbora zdru-ženega dela; — konference so dolžne razpravljati tudi o gradivu za mestno in republiško skupščino; — družbenopolitični zbor priporoča vsem tistim konferencam delegacij, ki še nimajo poslovnika o delu, da ga čimprej izdelajo; — nadalje predlaga, de delegacije in kon-ference delegacij v prihodnje vabijo na svoje seje predstavnike osnovne organizacije sindi-kata v organizacijah združenega dela in prav tako predstavnike samoupravnih organov te-meljnih organizacij združenega dela. Osnovne organizacije sindikatov vTOZD Morajo organizirati izobraževanje delega-tov predvsem na področju: — spoznavanje naše družbene ureditve v smislu nove ustave; — spoznavanje skupščinskega sistema in delegatskih odnosov; — spoznavanje oblik delovanja, informi-ranja in komuniciranja v delegatskih odno sih. Občinski svet Zveze sindikatov — Doseči je treba večje sodelovanje z de-legacijami temeljnih samoupravnih skupno-sti in njihovimi organi samoupravljanja ter družbenopolitičnimi organizacijami, kakor tudi z delegacijami za samoupravne interes-ne skupnosti. Vzpostaviti je treba tudi več-je sodelovanje med delegacijo TOZD in dele-gacijo krajevnih skupnosti po sedežu TOZD. Vse delegacije KS — Poročilo o delu delegacij zbora krajev-nih skupnosti služi delegacijam kot osnova za nadaljnjo delo delegacij; — naloge, ki izhajajo iz poročila o delu delegacij KS je realizirati v tem letu; — izboljšati je treba komuniciranje te-meljnih delegacij KS z drugimi dejavniki v krajevnih skupnostih. Vodje delegacij krajevnih skupnosti — Delegacije so dolžne o svojem delu in delu delegatov v skupščini poročati svoji de-legatski bazi (160. člen ustave — 2. odstavek), — nekatere delegacije krajevnih skupno-sti pri zavzomanju stališč v skupščini sicer ravnajo v skladu s smernicami svojih samo-upravnih skupnosti in v skladu s temeljnimi stališči svoje delegacije, vendar premalo upo-števajo, da morajo ravnati tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi ter potrebami in da so pri opredeljevanju in glasovanju samostojni (165. člen ustave), — temeljne delegacije krajevnih skupno-sti se premalo poslužujejo vseh dejavnikov, ki jim lahko in morajo nuditi pomoč pri njihovem delu (166. člen 3. odstavek ustave), — temeljne delegacije krajevnih skupno-sti morajo navezati tesnejše stike z zborom delegatov krajevnih skupnosti, — izboljšati je treba komuniciranje te-meljnih delegacij krajevnih skupnosti z dru-gimi dejavniki v krajevni skupnosti. Krajevna konferenca SZDL — V delegacijah, kjer so združene funk-cije delegata s funkcijo predsednika sveta krajevne skupnosti, tajnika sveta krajevne skupnosti ipd., kar ni v skladu z ustavo in zakonom (162. člen ustave) je treba razre-šiti, — SZDL je dolžna s svojo dejavnostjo pri-spevati, da delegacija in delegati lahko kar najbolj odgovorno opravijo svoje delo (161. člen 1. odstavek ustave), kar še ni povsem uresničeno, — sodelovanje temeljnih delegacij kra-jevnih skupnosti z zborom delegatov krajev-nih skupnosti je treba poglobiti, — razbremeniti je delegate krajevnih skupnosti z dodatnimi obveznostmi in funk-cijami, da bodo le-ti lahko opravljali svojo delegatsko dolžnost, — zagotoviti je treba, da se bodo sej de-legacij krajevnih skupnosti udeleževali tudi drugi dejavniki v krajevnih skupnostih, — zagotoviti je treba udeležbo občanov in delovnih ljudi, kadar so le-ti sklicani zaradi obravnavanja gradiv; ter zagotoviti pogoje za pogostejše sklice zborov občanov in de-lovnih ljudi, kjer bodo imele delegacije mož-nost poročati o svojem delu, hkrati pa do-biti in povzeti pobude, želje in hotenja ob-čanov. Krajevna konferenca SZDL po smernicah občinske konference SZDL — Doseči je treba večje sodelovanje te-meljnih delegacij z delegacijami samouprav-nih interesnih skupnosti, z organi upravlja-nja ter družbenopolitičnimi organizacijami, zaradi oblikovanja učinkovitejših stališč in predlogov do konkretnega gradiva občinske skupščine, — sistem samoupravnega odločanja je po-trebno razširiti, predvsem po vprašanjih, ki neposredno zadevajo delovne ljudi in obča-ne ter prenesti odločanje v bazo, to je na zbore delovnih Ijudi in občanov, — v vaških krajevnih skupnostih naj bi temeljne delegacije organizirale razpravo tu-di prek vaških odborov SZDL, v mestnih kra-jevnih skupnostih pa prek odborov SZDL in hišnih svetov. Svet krajevnih skupnosti — V statutih krajevnih skupnosti je tre-ba podrobneje zagotoviti pravice, dolžnosti in odgovornost delegatov in pogoje za delo delegatov. Občinska konferenca SZDL, občinski svet Zveze sindikatov, sekretariat skupščine in vsi delegati — Zagotoviti tak sistem komuniciranja, ki bo zagotovil pretok informacij iz temelj-nih skupoosti v skupščini in nazaj, v katerem bodo delovni ljudje in občani ter njihoye delegacije pravočasno seznanjeni z vprašanji, ki so na dnevnem redu sej zborov, — družbenopolitične organizacije naj ne-nehno skrbijo za izobraževanje delegatov in za potreben dotok kadrov na delegatske funk-cije. Povsod, kjer je potrebno, je treba raz-pisati in izvesti nadomestne volitve. — uveljavljanje delegatskega sistema in razvijanje delegatskih odnosov, ni izključno naloga delegatov, ampak so zato odgovorni vsi delovni ljudje in občani y svojih temelj-nih samoupravnih skupnostih in družbeno-političnih organizacijah. Posebno vlogo ima pri tem organizacija SZDL in zveza sindika-tov, ki morata storiti vse, da bodo delovni ljudje in občani, ki opravljajo delegatske funkcije sposobni za izvrševanje delegatskih nalog, — v zvezi z delom skupin je treba ugoto-viti dejanske vzroke stalnejšega izostajanja posameznikov s sej ter na osnovi politične odgovornosti ustrezno ukrepati. Izvršni svet oziroma predlagatelj zbora — Gradivo za seje zborov naj bi ibilo na-pisano kratko, jedrnato in razumljivo in vse-bovati bi moralo odgovore na bistvena vpra-šanja: — zakaj je prišlo do obravnave določenih problemov (predlog odlaka) oziroraa oceno takšnih ali drugačnih gibanj, — kakšen osnovni motiv (politični) je vo-dil predlagatelja, da je izoblikoval predlog, — v čem se gradivo razlikuje od prejš-njih oziroma obstoječih rešitev na tem pod-ročju, — katere so bistvene novosti predloga oziroma predlaganega gradiva, — kakšne bodo posledice materialne ali drugačne, če delegati določen predlog sprej-mejo oziroma ne sprejmejo, — za sprejemanje normativnih aktov je nujno treba uvesti dvofazni postopek (osnu-tek in predlog), — izvršni svet občine mora s pomočjo služb občine obveščati izvršilne organe TOZD o njihovih dolžnostih ob sprejetih sklepih zbora združenega dela ali skupščine občine, — izvršni svet in druge organe se zadol-žuje, da poročajo o vseh sklepih za katere so bili zadolženi na sejah zborov. Vnesti je treba prakso, da izvršni svet ponoča vsake 3 mesece o izvrševanju sklepov, — predlagatelji družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov se zadolžuje, da pripravijo poročilo o izvajanju le-teh, — delegatskirn vprašanjem posvetiti več pozornosti, — na delegatska vprašanja pripraviti bolj konkretne odgovore in nakazali konkretne rešitve. Predsedstvo skupščine, izvršni svet in sekretariat skupščine — Osnutki oziroma predlogi odlokov ozi-roma zakonov naj bi se dostavljali le vod-jem delegacij in vodjem konferenc delegacij, delegati pa naj bi prejemali predvsem le kratko vsebino predlaganega predpisa, to je razlago, kaj se s predlaganim osnutkom ure-ja oziroma kakšne spremembe nastopajo s predlaganim normativnim aktom v primer-javi z obstoječimi tozadevnimi predpisi. — Delegati zbora KS bodo prejemali na njihovo zahtevo celotno vsebino osnutkov odlokov oziroma osnutkov zakonov. Vodstvo Zbora združenega dela in izvršni svet — Na sejah zbora združenega dela je pre-malo gradiva, ki obravnava gospodarska pod-ročja, o katerih zbor združenega dela samo-stojno odloča, kot na primer: razpolaganje, uporaba in upravljanje z družbenimi sred-stvi, samoupravljanje v organizacijah zdru-ženega dela, varstva pri delu, bančništva, kre-ditno monetarnega sistema, stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij, razvoj in uveljavljanje inventivne dejavnosti, varstvo kakovosti proizvodov in storitev in podobno, — dnevni redi zbora združenega dela naj bodo v skladu s sprejetim programom zbora združenega dela, — seje zbora združenega dela morajo biti časovno razporejen tako, da je dovolj časa za razpravo v bazi. Predsedstvo in sekretariat skupščine — Podaljšati je treba časovne razmake med dostavo gradiva delegatoin in zaseda-njem zborov na 30 dni, — zagotoviti je treba, da bodo pri obli-kovanju delovnih programov zborov oziroma skupščine prišli v celoti do izraza interesi delovnih ljudi in občanov; zato morajo biti programi sprejeti na podlagi najširše raz-prave v temeljnih samoupravnih organizaci-jah in skupnostih, — preiti na takšno določanje dnevnih re-dov, ki bodo krajši in vsebinsko kar se da zaokroženi, — točka delegatska vprašanja se preLme-nuje v točko delegatska vprašanja in predlo-gi, ker vsa delegatska vprašanja le niso sa-mo vprašanja temveč tudi predlogi, — zbori občinske skupščine kot konferen-ca delegacij za republiško skupščino naj ob-ravnavajo >vise pomembnejše zadeve, o kate-rih odloča r^publiška skupščina in do njih zavzemajo stališča, zlasti to velja glede ti-stih zadev, od katerih je predvsem odvisen družbenoekonomski raizvoj delovnih ljudi in občanov, — časovno programirati delo zborov skup-ščine tako, da bodo imele delegacije in kon-ierence delegacij na razpolago dovolj časa za razpravo in da bodo odbori lahko pravočas-no usklajevali istališča, ki jih po delegatih posredujejo skupščini iposamezne delegacije, — zagotoviti je treba ustavnost delova-nja skupin za zbor občin mesta Ljubljane in skupščine SR Slovenije, tako da bo po-vezava stekla od baze prek zborov občinske skupščine. Upoštevati je vse možne oblike pri pošiljanju delegatov v skupščino mesta Ljubljane in skupščino SR Slovenije, in si-cer: — neposredno s svojih zborov, — z organiziranjein ad-hock skupin dele-gatov za posamezno področje dela in da de-legati teh skupin zastopajo skupščino, — z delovanjem obstoječih skupin, ven-dar z obvezo za izmenjavo posameznih dele-gatov v skupinah, tako da se zagotovijo v delu skupin delegati, ki poznajo problematiko Ln ki so pripravljeni aktivno sodelovati. — Zbori skupščine bodo konec leta obrav-navali poročilo o nadaljnjem uveljavljanju delegatskega sistema, saj je to obveza, ki je bila sprejeta na občinski konferenci SZDL, pri tem pa je treba preanalizirati tudi po-viatne informacije delegatov do baze. Normativno-pravna komisija, statutarno-pravna komisija in izvršni svet — Zadolžujejo se, da pripravijo predlog odloka o prenosu nekaterih pristojnosti na izvršni svet. Predsedniki odborov, in komisij in sekretariat skupščine — Vlogo komisij in odborov skupščine o-predeliti tako, da bodo s svojim delom kar največ pripomogli, da bodo v skupščinskih odločitvah upoštevana mnenja, stališča in predlogi temeljniih samoupravnih organiza-cij in skupnosti in njihovih delegacij, kakor tudi mnenje drugih zainteresiranih organov in onganizaoij, potem ko se bodo ta stališča medsebojno soočala in usklajevala, da bo njihova vsebina zajeta pravno pravilno v ob-Iikah rešitev in da bodo pri tem upoštevane stvarne ugotovitve, — komisije in odbari skupšoine naj spremljajo izvajanje politike, ki isi jo je do-ločila skupščina, ugotavljali stanje na posa-meznih področjih družbenega življenja ter Sjpremljali izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov. Odbor za družbenopolitični sistem — Se zadolžuje za izdelavo analize o vse-bini delegatskih vprašanj in odgovorov nanje, — družbenopolitioni zbor mora intenziv-no spremljati probleme družbenega življe- nja nasploh, analizirati vzroke problemov, na katere opozarjajo delegati v skupščini in v svojih delegatskih vprašanjih ter dajati u-strezne iniciative v skupščini in zboru, kakor tudi organom uprave ter pripravljati ustrez-ne predloge za razreševanje. Statutarno-pravna komisija — Ima nalogo, da izdela poslovnik za de-lo zbarov. Pri poslovniku za DPZ je treba upoštevati določila statutov in pravilnikov družbenopolitičnih organizacij, posebno pa še tiste člene statuta SZDL, ki opredeljujejo naloge in odnose vodstev družbenopolitičnih onganizacij do delegatov družbenopolitičnega zbora, z druge strani pa odgovornost delega-tov, da s stališči svojih družbenopolitičnih or-ganizacij, usklajenih v občinsko konferenco SZDL kot enotno fronto socialističnih sil pod vodstvom ZK vplivajo na odločitev v zborih in skupščini, — s statutom in poslovnikom občinske skupščiiie oziroma poslovniki zborov se mora precizneje opredeliti pristojnosti in oblike dela zbora združenega dela, — delovanje skupin mora biti opredeljeno v poslovniku skuipščine oziroma zbora ZD. Samoupravne interesne skupnosti — predsedniki izvršnih odborov — Izdelati v roku dveh mesecev analizo o delovanju delegatskega sitsema v samo-upravnih interesnih sikupnostih. Vodstvo Zbora krajevnih skupnosti in delegati — Zbor krajevnih skupnosti se bo tesneje povezoval s pristojnimi samoupravnimi in-teresnimi skupnostmi in tudi sklepal na skup-nih sejah. — vodstvo zbora krajevnih skupnosti se obvezuje, da bo s svoje strani nudilo vso potrebno pomoč delegacijam, vztrajalo na izvajanju nalog in s tem v zvezi tesno sode-Iovalo tudi z vodstvi občinskih družbenopo-litičnih organizacij. Vodstvo in delegati Družbenopolitičnega zbora — V bodoče naj se bolj angažirajo po u-veljavJjanju delegatskega sistema in razvija-nju delegatskih odnosov v TOZD, OZD in krajevnih skupnostih, — se zavezujejo, da aktivno sodelujejo v delu delegatske skupščine in delu družbeno-političnih organizacij da s svojimi predlogi in predlogi preko družbenopolitičnih organi-zacij predlagajo ustrezne rešitve do vprašanj, katere je potrebno razrešiti. Inforiniranost je za delegate družbenopolitičnega zbora iz-rednega pomena; na eni strani je dolžnost družbenopolitičnih organizacij, da jih infor-mira o vseh dogajanjih v družbi, z druge strani pa morajo tudi sami skrbeti za svojo vsestransko informiranost, kajti delegati družbenopolitičnega zbora se odločajo tudi o zadevah, za katcre ne bodo dobili stališč DPO, vendar so ta stališča znana iz resolu-cij, kongresnih materialov in sklepov in pri-poročil družbenopolitičnih organizacij. Sekretariat skupščine — V zvezi z delom skupin je treba ugo-toviti dejanske vzroke stalnejšega izostaja-nja posameznikov s sej ter predlagati ustrez-ne ukrepe, — sekretariat skupščine je zadolžen za ad-ministrativincHtehničiK) poslavanje skupin, — zagotoviti krajevnim skupnostim več izvodov gradiva za družbenopolitične organi-zacije. Sekretar skupščine — Sekretariat skupščine organizirati ta-ko, da bo sposoben pomagati delegatom v skupščini in njenih zborih ter delovnih te-lesih skupščine oziroma zborov pri opravlja-nju ojihovih funkcij.