cena 60 dinarjev Številka 11 (815) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje tltovo velenje, 20. marca 1986 V četrtek in nedeljo smo volili Predsedstvo OK SZDL Velenje 0 volitvah, članih izvršnega sveta Na današnji seji bodo člani predsedstva občinske konference SZDL Velenje poslušali informacijo o poteku vo- ZTKO Velenje Pomemben dnevni red Prihodnji četrtek, 27. marca, bodo delegati skupščine zveze te-lesnokulturnih organizacij občine Velenje obravnavali in sprejemali realizacijo programa zveze za leto 1985, predlog za spremembo in dopolnitev statuta ZTKO občine Velenje, predlog za dopolnitev Pravilnika o priznanjih telesne kulture v velenjski občini, ob koncu pa bodo izvedli še volitve v nove organe skupščine. litev v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, pogovorili pa se bodo še o pripravah na drugo občinsko kandidacijsko konferenco. Med drugim imajo na dnevnem redu tudi obravnavo predloga članov izvršnega sveta skupščine občine Velenje ter poročilo o delu in delovni program Družbenega pravobranilca samoupravljanja. 7 MODERNO JE i 12 ELKROJ A JE Radio Velenje — Oddaja v živo 0 vpisu v srednje šole Srednje Sole sprejemajo prijave za vpis do vključno 25. marca, mi pa bomo v sredo, 26. marca, ob 17. uri pripravili oddajo v živo. Naši in vaši sogovorniki bodo predstavniki Centra srednjih Sol in Skupnosti za zaposlovanje. Oddaja bo vsekakor zanimiva, potrudili pa se bomo, da odgovorimo aa vaSa vprašanja in odpravimo morebitne dileme, ki vas težijo. Naša telefonska številka je 855 963, vaše klice na to temo pa bomo sprejemali v sredo od 16.30 dalje in seveda, v živo, med oddajo. Pelo več kot 1000 mladih Lepa dvorana nove glasbene šole v Titovem Velenju je bila preteklo soboto spet polna do zadnjega kotička. V njej so se zbrali starši, v večini so bile matere, saj sta Zveza kulturnih organizacij občine Velenje in glasbena šola Frana Korona Koželj-skega zanje, kot vsako leto v dneh ob 8. marcu, pripravila srečanje mladih pevcev Šaleške doline. Letošnje, ki so ga začeli že prejšnjo soboto, nadaljevali pa ga bodo pojutrišnjem, je že 29. po vrsti. Prejšnjo soboto se je na dveh koncertih predstavilo 14 otroških zborov, to soboto pa bodo zapeli še mladinski pevski zbori in dekliški pevski zbor velenjske gimnazije. Tako bodo tisti, ki bodo oba popoldneva na srečanju, lahko slišali otroško pesem iz več kot 1000 ust. Tolikšno število seveda potrjuje veliko množičnost, hkrati pa tudi kakovost zborovskega petja v velenjski občini. In kako so oziroma bodo še zapeli bo povedala posebna strokovna komisija v soboto zvečer po končanem 29. srečanju. Sobotni koncert se bo začel ob 17. uri (vos) Ljubno ob Savinji Kurirčkova torbica na pot Iz petih krajev je v ponedeljek krenila na pot kurirčkova pošta. Ti kraji so Delnice, Knežak pri Ilirski Bistrici, Krnica nad Spodnjo Idrijo in Gornja Radgona, koroški del njene poti pa so pričeli pionirji z Ljubnega ob Savinji. V tej najbolj množični pionirski akciji bo letos sodelovalo 150.000 pionirjev, ki bodo s torbico na rami samo na petih glav- nih progah opravili 1.500 kilometrov poti. Akcija bo sklenjena 7. junija v Trebčah v občini Šmarje pri Jelšah, ko se bodo poti kurirčkove pošte združile na zboru pionirjev Jugoslavije. Pionirji občine Velenje bodo prenašali Kurirčkovo torbico po občini Velenje v dneh od 24. aprila do 9. maja. So nekaterim še vedno potrebne socialne pomoči? Marsikdo je bil pred letom presenečen, ko smo objavili, da plačujeta v občini Velenje davek od opravljanja gostinske dejavnosti le dva obrtnika. Se je morda na tem področju kaj spremenilo? Podatki občinske Uprave za družbene prihodke so sicer precej ugodnejši, saj bo letos vključenih v redno obdavčitev 12 gostinskih lokalov, vsi ostali pa bodo obdavčeni po kriterijih za pavšalno obdavčitev. Pomemben napredek, bi dejali. Vendar na upravi za družbene prihodke ne smejo in ne morejo tako razmišljati. Stanje na tem področju je še vedno zaskrbljujoče. O tem najbolj zgovorno pričajo podatki o prijavljenih dohodkih gostinskih lokalov. V občini Velenje imamo 38 obrtnikov gostinske dejavnosti. 12 je gostiln, 4 okrepčevalnice in 22 bifejev. Če pogledamo njihov NASA TEMA celotni prihodek, dohodek in ugotovljeno davčno osnovo (ti podatki so po 26. členu Zakona o davkih občanov javni — da ne bo nesporazumov) ugotovimo, da posluje dobra polovica gostincev z izgubo in so torej primerni, da bi jim dodelili socialne podpore, kot smo enkrat že ugotavljali. Zanje bi ti, če bi bili podatki resnični, prav gotovo zaprosili ali pa bi pri svojem delu ne vztrajali več. Za družbeni sektor bi v tem primeru predlagali ukrep družbenega varstva. Med omenjenimi trije ne dosegajo niti davčne osnove v višini 10 odstotnega poprečnega osebnega dohodka zaposlenih v Sloveniji. 12 pa jih je takšnih, kot smo že omenili, da bodo lahko redno obdavčeni. Pa vendar, ve- lja se zamisliti tudi ob njihovih podatkih. To bomo najlažje naredili, če primerjamo kazalce poslovanja zasebnih in družbenih gostinskih lokalov. Splošno mnenje je, da je mogoče doseči v zasebnem lokalu, ki ni obremenjen z administracijo, boljše poslovne rezultate. Še posebej, ker imajo v glavnem tudi višje cene. Zasebniki pa bi nas radi prepričali drugače! Izkazujejo namreč kar za 50 odstotkov ali pa še več slabše rezultate kot družbeni sektor. Na Upravi za družbene prihodke so izračunali, da je bife, kije prijavil najvišji dohodek (za izračun so vzeli 276 obratovalnih dni), dnevno iztržil (celotni prihodek) le 28.212 dinarjev, ostali pa vsaj polovico manj. Če bi vsak posameznik v tem lokalu porabil le 300 dinarjev, bi se v njem na dan izmenjalo le 94 gostov ali le sedem vsako uro. Gostilna z naj- boljšim rezultatom pa naj bi dnevno iztržila le 38.937 dinarjev kar bi pomenilo, da jo je dnevno obiskalo le 48 gostov, ki so porabili poprečno po 800 dinarjev. Podatkov je veliko, prav vsi pa so zelo zgovorni.Siikakor pa jim ni mogoče povsem verjeti. Če pa jim ne verjamemo, seveda odgovorni ne bodo sedeli prekrižanih rok. Kazni bodo neizogibne. Tudi tiste najbolj visoke, ki dosegajo 500 tisoč dinarjev. Vsekakor pa bo treba mnogim gostincem določiti osnovo za davek na osnovi ocenitve kazalcev poslovanja. Ob vsem tem pa lahko mirno trdimo, da je naša zakonodaja, ki smo jo sicer dopolnili, še mnogo, mnogo premila. V nekaterih državah je takšna, da obrtnikom niti na misel ne pride, da ne bi prikazovali dejanskih rezultatov in najbrž ne bi bilo napak, če bi jih posnemali. Mira Zakošek Visoka volilna udeležba skupnost ko bo zgrajena nova soseska Sa-lek III. Prav zato trpi tudi delo, ki ni moglo steči vedno tako kot so si želeli. Sedaj so ustanovili novo krajevno skupnost, že 27. v velenjski občini. Zanjo se je na nedeljskem referendumu odločilo kar 91 odstotkov krajanov. Občina Velenje Nova krajevna Krajani Saleka so imeli v nedeljo poleg delegatskih volitev še referendum o ustanovitvi nove krajevne skupnosti. Že dolgo so v krajevni skupnosti Šalek-Gori-ca ugotavljali, da je sedanja krajevna skupnost prevelika, hkrati pa so se zavedali, da bo še večja, najodgovornejših dolžnosti v občini in republiki. UDELEŽBA PO VOLIŠČIH: KRAJEVNE SKUPNOSTI: KS Bele vode 100%, KS Bevče 100%, KS Cirkovce 99,4%, KS Druž-mirje Gaberke 93,3%, KS Gorenje 98,5%, KS Lokovica 98,8%, KS Paka 97,6%, KS Plešivec 96%, KS Podkraj Kavče 98%, KS Ravne 95,5%, KS Skorno Florjan 96,7%, KS Šentilj 96,8%, KS Škale 97,1%, KS Šmartno ob Paki 96,3%, KS Šoštanj 90,6%, KS Topolšica 96,3%, KS Desni breg 92%, KS Levi breg 96%, KS Konovo 98,3%, KS Pesje 95,5%, KS Stara vas 99,6%, KS Staro Velenje 92%, KS Šalek Gorica 96,6%, KS Šmartno 93,6%, KS Edvarda Kardelja 89,1%, KS Zavodnje 97,3%. Od 28308 volilnih upravičencev, se je volitev v nedeljo udeležilo 26799 volivcev ali 94,6 odstotka. ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA: V volilne imenike organizacij združenega dela je bilo vpisanih 25374 volilcev, volitev pa se je udeležilo 22033 volilnih upravičencev ali 86,8 odstotka. Volitve so opravili v 119 temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti na skupno 156. voliščih. Skrbno so pripravili volitve tudi obrtniki in pri njih zaposleni delavci. Volitev se je udeležilo 93,9 odstotka volilnih upravičencev. Volili so tudi polnoletni učenci Centra srednjih šol, zabeležili pa so 82-odstotno volilno udeležbo. (Podatki so še neuradni.) Dalje na str. 3 sklepno dejanje dolgotrajne skrbno vodene akcije — priprav, s katerimi smo pričeli že pred dobrim letom. V vseh okoljih smo v tem času poiskali tiste ljudi, ki jim zaupamo, za katere menimo, da se bodo nalog, ki so pred nami lotevali zavzeto in skrbno ter jih tudi uspešno razreševali. Zares številna udeležba na voliščih, po še neuradnih podatkih smo se volitev v delovnih okoljih udeležili 86,8 odstotno, v krajevnih skupnostih pa 94,6 odstotno je dovolj velik dokaz, da zaupamo v naš samoupravni sistem in da si želimo, da bi delegatski sistem dogradili, da bi zares zaživel v takšni obliki kot smo si ga zastavili. Da bomo to zares dosegli, pa bomo morali odpraviti še marsikatero pomanjkljivost, ki je doslej ovirala še uspešnejše delovanje. V teh dneh se bodo v vseh okoljih sestali novo izvoljeni delegati ter izvolili svoja vodstva. Pred nami pa je tudi občinska kandidacijska konferenca, tudi nanjo se moramo pripraviti skrbno in zavzeto? Ta bo 24. marca, na njej pa bomo Spregovorili o nosilcih Prejšnji teden je minil v znamenju volitev, volitev kot izraza zaupanja v ustvarjalnost ljudskih množic. Z udeležbo, ki je bila zares zadovoljiva, smo potrdili našo osveščenost in pripravljenost, da soodgovorno rešujemo probleme, ki so se nam nakopičili in nam ne smejo vzeti poguma. Tako za volitve v organizacijah združenega dela, opravili smo jih v četrtek 13. marca, kot za volitve po krajevnih skupnostih, v nedeljo, 16. marca, lahko rečemo, da so bile zares dobro pripravljene. Označimo jih lahko kot 2. stran ★ figlS C3S OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje * 20. marca 1986 Varnostni inženirji in tehniki Vso pozornost izobraževanju V začetku tega meseca so se na rednem letnem občnem zboru sestali člani društva varnostnih inženirjev in tehnikov iz Titovega Velenja. Poleg predstavnikov občinskih dejavnikov so se zbora udeležili tudi zastopniki društev sosednjih občin. Pregledali in ocenili so opravljeno delo, sprejeli delovni program za letos ter izvolili novi 7-£lanski upravni odbor, za predsednika društva pa Dobrico Dimiča, sicer vodjo službe varnosti pri delu v delovni organizaciji ESO. Po poročilih je sledila živahna razprava, v kateri so razpravljalci največ časa namenili tistim vprašanjem, ki jih doslej niso uspeli razrešiti in ovirajo uspešnost njihovega dela. Med drugim so spregovorili o neenotnih kriterijih pri ocenjevanju in priznavanju statusa poškodb na delovnih mestih, pri prihodu in odhodu z delovnega mesta in podobno. Dotaknili so se tudi ne preveč dobrega sodelovanja med društvoma varnostnih inženirjev in tehnikov Celja in Titovega Velenja. Predlagali so ustanovitev posebne komisije, ki naj bi poskrbela za tesnejše in pristnejše sodelovanje ter usklajevanje akcij med obema društvoma. Sicer pa so v razpravi poudarili, da je pri njihovem delu napredek najvidnejši na področju izobraževanja, tako po številu oblik usposabljanja, kot po številu udeležencev, ki opravijo preiskus znanja. Društvo uspešno sodeluje z de- lavsko univerzo, ki ima za to usposobljen kader. Dvignili sta se tudi kakovost in pestrost predavanj. Delovni program za letos in prihodnja leta so dopolnili s sklepi in predlogi z občnega zbora. Letos bodo največ pozornosti namenili širitvi in popestritvi programa izobraževanja za področje varstva pri delu. Skupaj z delavsko univerzo namreč želijo na tem področju doseči največjo možno kakovost izobraževanja, tudi za lastne člane. Sproti bodo spremljali vse novosti zakonodaje s področij varstva pri delu in požarnega varstva. Tudi več strokovnih izletov za svoje člane bodo letos pripravili, sicer pa jih že v preteklosti ni manjkalo. Najpomembnejša naloga za društvo pa bo izvedba dvodnevnega posveta varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije, ki bo jeseni leta 1987 v Titovem Velenju. B. Mugerle Aktiv invalidov Gorenja Najvišja zvezna priznanja dokazujejo, da delajo dobro Pomagati invalidom pri fizičnem in psihičnem prilagajanju družbi, pospeševanje prizadevanj, da bi invalidom zagotovili ustrezno varstvo, usposabljanje, skrb in svetovanje, iskanje možnosti za primerno delo, spodbujanje proučevanja in raziskovalnega dela, ki išče poti za olajšanje praktičnega sodelovanja prizadetih ljudi v vsakdanjem življenju, pospeševanje učinkovitih ukrepov za preprečevanje invalidnosti in ukrepov za rehabilitacijo, vzgajanje in obveščanje ' javnosti o pravicah invalidov do udeležbe in njihov prispevek v ekonomskem, socialnem in političnem življenju so imeli v mislih invalidi Gorenja, ko so pred dobrimi štirimi leti, točneje 13. oktobra 1981 ustanovili Aktiv invalidov Gorenja. Pobudo za ustanovitev so dali invalidi, danes jih je v aktiv vključenih 418, močno pa sta to pobudo podprla tudi sindikalna organizacija in Društvo invalidov Velenje. Če smo v uvod zapisali cilje delovanja, ki so si jih zastavili pred dobrimi štirimi leti, potem lahko sedaj zapišemo, da so ti še vedno v ospredju, nič manj važni kot so bili takrat. Zato pa so na volilni konferenci, ki je bila pred tednom, lahko ponosno poročali o svojem delu v tem obdobju. Dobro, učinkovito in spretno je delala komisija za koordinacijo in strokovno delo. K sodelovanju so pritegnili veliko strokovnih delavcev tako v kolektivu kot izven njega. Kljub temu pa so rezultati, ki so jih pričakovali prav tu izostali. Ko je komisija ocenjevala svoje preteklo delo je prišla do spoznanja, da odnos družbe do invalidske problematike še vedno ni takšen kot bi moral biti, da pa se stvari vendarle spreminjajo, in da se spreminja tudi miselnost ljudi. V delu aktiva je bila ves čas močno prisotna tudi kultura. Pohvalijo se lahko z nič koliko uspešno izvedenih akcij, a omenimo le nekatere, ki so bile odmevne v širšem prostoru: samostojna razstava članov aktiva, predstavitev slikarke Stanke Gla-vanove, razstava o življenju in delu prvega predsednika Zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije Grge Jankesa, razstava o delu in življenju Staneta La-vriča. Sami ugotavljajo, da pa na drugi strani področje rekreacije ni tako bogato zastopano, vendar tudi tu niso držali rok križem. Omenimo samo preventivne odmore, ki se jih vsako leto udeleži tudi 15 njihovih članov. Plaketa Zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije, Zlata plaketa Zveze društev invalidov Slovenije, in najvišja zvezna priznanja, ki so jiR prejeli njihovi člani pa dokazujejo, da delajo dobro. O njihovem programu bomo še pisali. Zapisati pa moramo tudi to, da so na tej konferenci izvolili novo vodstvo. Jože Angeli, dosedanji predsednik aktiva je s svojo delavnostjo in globokim čutom za invalide prav gotovo storil zelo veliko, da je bilo delo aktiva tako uspešno. Tudi novi predsednik, Brane Radanovič ne bo, kot je poudaril, imel lahkega dela v naprej. Na skupščini so podelili tudi priznanja in plakete. Priznanje so prejeli: Ana Marinič, Milena Urnaut, Ljudmila Zagmajster, Peter Štruc, Ana Melanšek, Jože Kovačec, Bosiljka Podrumac, Peter Šmon, Danica Dobnik, Boris Mandič, Edvard Centrih, Maks Podlesnik, uredništvo Informatorja in uredništvo Našega časa, plaketo pa je prejel Franc Sevčnikar. M. Krstič — Planine —m % -" & - f :. • Naloge, ki ne dovoljujejo nevestnega dela Na prvih sejah v novem letu delegati sprejemajo delovni program samoupravne interesne skupnosti za tekoče leto, ocenijo ter pregledajo kako in kaj so delali v preteklem. Ker pa se je izteklo srednjeročno obdobje in je treba sprejeti nove samoupravne sporazume, so k prej naštetim točkam dnevnega reda dodani tudi ti. »Izročilu« se niso izneverili tudi delegati občinske skupnosti socialnega varstva Velenje na četrtkovem zasedanju. Najvišje prijavljeni dohodki Približno 3 dinarjev Na Upravi za družbene prihodke Skupščine občine Velenje v tem času ugotavljajo, da občinski proračun v letošnjem letu ne bo dobil veliko od davkov občanov iz osebnih prejemkov. Za preteklo leto so morali vložiti napovedi za odmero davka vsi tisti občani, ki so zaslužili več kot tri poprečne osebne dohodke, torej več kot 1.696.104 dinarje. Tega pa so opravičeni tisti, ki delajo v rudniku (v jami), v občini Velenje pa seveda dohodka tudi niso prijavili tisti, ki živijo v drugih občinah. Na spisku prijavljenih dohodkov nad 1.697.264 dinarjev je tako le 48 občanov, pa še ti bodo zaradi olajšav v veliki meri oproščeni plačila davka. Med tistimi, ki so davek prijavili, je največ zdravnikov, kar 22. Tudi najvišji dohodek v višini nekaj nad 2,9 milijona dinarjev je prijavil zdravnik. Od tega je dosegel približno polo- milijone vico v rednem delovnem času. Poudariti je treba, da pregled najvišje prijavljenih dohodkov niti slučajno ni enak pregledu najvišje izplačanih dohodkov v občini. Že prej smo omenili, da tisti, ki delajo v jami, ne prijavljajo dohodkov. Če bi to morali, bi bil spisek daljši za 102 občana. Nekaj najvišjih prejemkov prdjemajo tudi nekateri delavci velenjskih ozdov, ki svojega bivališča nimajo v tej občini. Najbrž pa je tudi kakšen, ki dohodka ni prijavil, vendar pa ni bojazni, da ga na Upravi za družbene prihodke ne bi našli, saj dobijo podatke iz organizacij združenega dela. Med občani v svobodnih poklicih je prijavil najvišji dohodek izumitelj v višini 2,8 milijona dinarjev, med zavezanci iz gospodarskih dejavnosti pa sta največ prijavila obrtnika predelave plastičnih mas in sicer po 5,4 milijona dinarjev, (mz) Svet za preventivo in vzgojo Slabša prometna varnost Ko so člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje pred nedavnim ocenjevali opravljeno delo, so z zadovoljstvom ugotovili, da so uspešno opravili vse načrtovane naloge. Z nekaterimi dodatnimi aktivnostmi pa so ga še razširili. Program je bil bogat tudi zato, ker ga nenehno dopolnjuje republiški svet z dodatnimi nalogami. Člani sveta, ki so bili nosilci različnih akcij ocenjujejo, da preventivna dejavnost sveta za preventivo in vzgojo v. cestnem prometu ni dovolj zaživela po krajevnih skupnostih in v nekaterih delovnih organizacijah. Člani sveta pa kljub prizadevanju in nenehni skrbi na področju preventive niso zadovoljni s trenutno prometno varnostjo v občini, ki se žal, zlasti v zadnjem času, vidno slabša. Zato bodo za reševanje tega vprašanja sklicali problemsko konferenco, na kateri bodo skušali to problematiko kar najbolje razrešiti. Seveda pa to niso edine težave, ki jih pestijo. Ugotavljajo namreč, da se v delo sveta premalo vključujejo tisti občinski dejavniki, ki so sicer dolžni sodelovati na tem področju. Tudi finančnega vprašanja še niso uspeli zadovoljivo razrešiti, še vedno jim primanjkuje denarja za izvedbo vseh načrtovanih aktivnosti. Zato bo v prihodnje potrebno narediti marsikaj, da se bo stanje le izboljšalo. Prepričani pa so, da brez pomoči in podpore izvršnega sveta SO Velenje ne bo šlo. Letos želijo kakovostno izvesti vse tiste naloge, ki se iz leta v leto ponavljajo. Enako pozornost pa bodo namenili tudi tistim aktivnostim, ki jih bodo letos prvič izvedli. Sicer pa so med drugim v programu zapisali, da bodo v najkrajšem času ustanovili aktiv mentorjev prometne vzgoje, organizirali nekaj strokovnih ekskurzij ter izvedli tečaje iz izpita za voznike koles z motorjem. Prav tako bodo izvedli občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu«, s pregledi koles ter organizirali občinsko tekmovanje pionirjev prometnikov. Akcije pa so: Brezhibno vozilo — varno vozilo, varno v šolo, prometna značka, kolesarski izpiti in druge. Aktivno pa bodo sodelovali tudi pri odpravi »črnih točk«, ki jih v velenjski občini ne manjka. B. Mugerle Občinski svet ZSS Mozirje Industrijska proizvodnja zaostaja Včeraj je bila v Nazarjah prva redna seja občinskega sveta zveze sindikatov Mozirje. Člani sveta so pretežni del seje namenili oceni gospodarjenja v mozirski občini v lanskem letu. Med drugim so ugotovili, da so lani uresničili načrte v kmetijstvu, na področju produktivnosti in zaposlovanja, niso pa dosegli predvidenih ciljev prestrukturiranja go- spodarstva, pri izvozu in naložbah. Zaskrbljujoče je tudi, da se lani industrijska proizvodnja ni povečala in je ostala na ravni leta 1984, čeprav so število zaposlenih povečali za 3,2 odstotka. Gospodarjenje v lanskem letu vsekakor ni bilo ugodno. V mozirski občini to razlagajo s prepočasnim prilagajanjem proiz- vodnje dejanskim razmeram na trgu, z zastojem industrijske proizvodnje, z majhne rastjo produktivnosti, prepočasno modernizacijo proizvodnje, s porastom obremenitev dohodka zaradi visokih obresti za najete kredite in v manjši meri tudi z nenehnimi spremembami pogojev gospodarjenja. Socialna politika in socialno-varstvene pomoči, problematika invalidov ter borcev šo bile osrednje teme dela te skupnosti v preteklem letu. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in iz tega izhajajočih slabših osebnih dohodkov je skupnost redno spremljala socialno varnost delovnih ljudi z nižjimi dohodki in prejemki. Tako kot vsa leta doslej, je tudi lani strokovna služba občinske skupnosti socialnega varstva Velenje dosledno upoštevala temeljno načelo socialne politike, da si mora vsak sam z lastnim delom zagotoviti dostojno življenje. Socialno pomoč je lahko dobil le tisti občan, ki tega načela iz kakršnihkoli razlogov ni mogel uresničevati. Cilji, usmeritve oziroma stališča te skupnosti v tem letu so ohranitev ni izboljšanje življenjskih ter delovnih razmer delavcev, delovnih ljudi in občanov, izenačevanje možnosti vseh mladih za vključitev v produktivno življenje ter delo, poleg ostalega razvoja pa mora tudi socialni razvoj biti sestavni del planskih dokumentov vsake organizacije združenega dela v dolini. Naloge in obveznosti seveda skupnosti naloga še izvajanje samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic in dodeljevanje socialnovarstvenih pomoči na osnovi stvarnih soci- alnih razmer posameznikov in družin. Ničmanj pomembne in zahtevne niso naloge, kot je skrb za borce NOB, invalide, ostarele zlasti izvajanje naloge na domu. Širok in zahteven delovni program, ki v teh nerožnatih gospodarskih časih ne bo dopuščal nevestnega dela. Na področju socialne varnosti naj bi v naslednjih letih naredili v občini velik korak naprej. Načrtujemo namreč izgradnjo novega doma za ostarele ter varstveni oddelek za najtežje prizadete otroke. Poleg teh sestavljajo samoupravni sporazum o socialni varnosti v občini Velenje v obdobju 1986—1990 še vrsta drugih. Družbeno varstvo otrok in mladine, družbena skrb in pomoč družini, socialnovarstvene pomoči, zaposlovanje, reševanje stanovanjskih vprašanj mladih družin, družbeno varstvo invalidov, socialna vatnost starejših občanov, varstvo kmetov, izvajanje zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in še in še. Pri uresničevanju vsega tega pa bo strokovno službo pri občinski skupnosti socialnega varstva Velenje vodilo načelo, da je le delo osnova za zagotavljanje socialne varnosti posameznikov in družin. Prav pri slednji nalogi naj bi imele večjo vlogo organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. Topolšica Uspela krvodajalska akcija Čeprav člani krajevne organizacije Rdečega križa Topolšica nimajo prevelikih izkušenj pri organizaciji krvodajalskih akcij, letos so jo organizirali šele drugič, je pe- tkova krvodajalska akcija dobro uspela. Svojo pripravljenost pomagati sočloveku je izkazalo 100 krajanov, kar je za ta kraj .veliko. Kri pa so darovali za potrebo celjske bolnišnice. Zbor delavcev Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje OBJAVLJA dela in naloge Strojepiske (tajniška dela) za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: — končana administrativna šola ali ekonomska srednja šola — dobro znanje strojepisja — eno leto delovnih izkušenj — znanje slovenskega jezika Poskusno delo traja 3 mesece. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Kandidati naj pošljejo prošnje s potrebnimi dokazili na Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, 63320 TITOVO VELENJE, Františka Foita 10, v 8'dneh po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili o izbiri v 8 dneh po preteku razpisnega roka. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE organizira Tečaj tkanja na statvah SO-urnl tečaj obsega — osnove tkanja in kompozicije tkanin — barvna kompozicija — rokovanje s statvami — osnove krojenja stkane tkanine — izdelava poljubnega izdelka Tečaj bo organiziran v popoldanskem času v strnjeni obliki — en teden, vodila pa ga bo predavateljica Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva, Dušica Breskvar, dipl. ing. tekstilne tehnologije. Cena tečaja 27.000.— vključuje tudi najemnino statev s priborom. Zaradi zahtevne metode dela je vpis omejen. Prijave sprejema DELAVSKA UNIVERZA VELENJE, Titov trg 2, osebno ali po telefonu št. 853 576 od 8. do 12. ure, v ponedeljkih in sredah pa tudi od 15. do 18. ure do 31. 3. 1986. »NAŠ ČAS«, glasiloSociali-stične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-ninc, Bogdan Mugerle, Janez P'osnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 60 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 2.700 dinarjev, za tujino 4.950 dinarjev. Ziro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: CGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje te- , meljni davek od prometa proiz; y vodov. 20. marca 1986 ★ Titovo Velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI nas cas*stran3 r Jutri in pojutrišnjem, 21. in 22. marca bo v Ljubljani, točneje v Cankarjevem domu potekal 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Delegati za kongres so že izvoljeni, vseh je 612, iz občine Velenje pa nas bodo na kongresu zastopali: Konrad Brun-šek (Nama), Franc Dolar (REK — TEŠ), Rafael Drev (Tovarna usnja Šoštanj), Franc Druks (REK - RLV), Ciril Grebenšek (OO ZSS Velenje), Alojz Hudarin (GIP Vegrad), Roman Jurič (OS ZSS Velenje), Franc Kumer (Vekos), Štefan Meršak (REK - RLV), Alojz Saje (REK - ESO), Jure Vaupot (Gorenje GA), Albin Vrečar (Gorenje Commerce), Alojz Žičkar (Zdravstveni center) in Magda Žist (VIZ). Na kongresu bodo prisotni tudi člani republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije: Srečko Meh iz RLV, Ana-Marija Melanšek iz Gorenja TGO in Milan Čepelnik iz RLV, poleg teh pa so vabljeni tudi predlagani novi člani: Marjana Koren iz Gorenja in Franc Druks iz Rudnika lignita Velenje. 10. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije pa se bosta udeležila Marjana Koren iz Gorenja in Srečko Meh iz Rudnika lignita Velenje. Tri delegate vam danes tudi predstavljamo. . Štefan Meršak Gorenje i i »Boli nas izguba« Štefan Meršak je iz Vuzenice. V Titovo Velenje je prišel kot dijak Rudarskega šolskega centra in tu končal rudarsko tehnično šolo, seveda pa se je potem v Titovem Velenju, na Rudniku lignita Velenje tudi zaposlil. Bilo je leta 1970. Ko je dobro spoznal delo v rudniku, je dobil delovno mesto nadzornika, sedaj pa že nekaj časa opravlja odgovorna dela poslovodje v tozdu Priprave. Ves čas se je vključeval v delo samoupravnih organov, leta 1982 pa je prevzel funkcijo predsednika osnovne organizacije zveze sindikatov svojega tozda. Dve leti kasneje so mu Štefan Meršak: »Razrešitve problema na kongresu ne pričakujemo, pričakujemo pa, da bomo pridobili sogovornike in da bomo ta problem reševali celovito.« zaupali pomembno funkcijo, izvolili so ga za predsednika konference osnovnih organiza- cij sindikata Rudnika lignita Velenje. In to nalogo opravlja že 2. mandatno obdobje. »Razlika med obema funkcijama vsekakor obstaja,« je najprej povedal. »Logično je, da sem imel kot predsednik osnovne organizacije sindikata manj dela kot ga imam sedaj, bilo pa je tudi veliko bolj konkretno. In ko sem to funkcijo sprejemal, sem sicer vedel, da to ne bo lahko delo, ki ti povrhu vsega vzame še veliko časa, da ga bo pa toliko, si pa kljub temu nisem predstavljal.« Povedal nam je še, da največ pobud, pa tudi pripomb in kritik prihaja na sindikat s samoupravnih delovnih skupin, potem pa smo mu postavili že klasično vprašanje, čemu je rudniški sindikat v zadnjem času posvečal največ pozornosti? » Družbenoekonomskemu položaju delavcev v energetiki,« je odgovoril, »saj se na tem področju še vedno nič ne spreminja. Naš položaj je odvisen od stvari, na katere imamo Prihodnje Veto bo dvajset let, odkar učiteljjica Magda Žist na osnovni šoli Miha Pintarja — Tolede v Tiitovem Velenju uči otroke angleškega jezika. Delo z njimi pa je iz leta v leto zahtevnejše, starši so preobremenjeni z delom in pričakujejo, da bo šola naredila tudi tisto, kar bi morali sami. Tudi pogoji dela so vedno težji. Povečuje se število učencev v razredu, sodobne oblike učenja je tako težje uvajati in še bi lahko naštevali. Poleg svojega rednega dela, pa se Magda že dolgo vključuje v delo sindikata, zadnja štiri leta pa je bila tudi predsednica osnovne organizacije sindikata na šoli, ves čas vodi tudi planince in kot pravi, ji je to največji užitek pri izvenšolskem delu. »Naš sindikat je v zadnjem obdobju iziredno veliko časa posvetil razpravam o delovnem času učitelja in njegovemu družbeno-ekonomskemu položaju. K temu sodi tudi sprejemanje Samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke. Z delom sindikata na šoli smo lahko zadovoljni, vključevali pa smo se tudi v delo sveta šole, sodelovali na vseh njegovih sejah.« Še posebno je bila Magda Žist zadovoljna s kulturnim življenjem na šoli. »Poglejte, na šoli imamo kulturnega animatola, ki preskrbi vstopnice za vsako predstavo in četrtina kolektiva se kulturnih prireditev redno udeležuje, dobro pa delamo tudi na področju rekreacije. Omeniti moram tudi to, da naš sindikat oblikuje veliko pobud in predlogov, ki jih posredujemo sindikatu na nivoju delovne organizacije in z zadovoljstvom lahko ugotavljam, da je tam večina teh sprejetih kot dobrih.« I —-Magda Žist- I Znanje — največji prispevek ■ k napredku L murai um preuseuniK smo kata v tako veliki delovi Magda Žist: »Le dobro usposobljeni strokovnjaki lahko potegnejo voz, poln težav, naprej.« Magda Žist je že drugo mandatno obdobje tudi članica komisije za organizacijsko kadrovske zadeve na nivoju občinskega sindikalnega sveta. Ustanovili so tudi aktiv delav- cev v vzgoji in izobraževanju. »Radi pa bi imeli svojega predstavnika v republiškem odboru sindikata. Saj smo brez tega v bistvu odrezani od dogajanj na tem področju.« O kongresu je povedala: »Resolucija je dobra, če jo bomo le v stanju tudi izpeljati. V njej so tudi zahteve za kakovostno izobraževanje, saj je več znanja lahko največji prispevek k napredku.« In nadaljevala: »Znanje je edina dobra naložba in pogoj za uspešno prihodnost. Saj lahko le dobro usposobljeni strokovnjaki potegnejo naš voz, poln težav, naprej.« Magda Žist nas bo torej zastopala kot delegatka na 11. kongresu Zveze sindikatov Slovenije. S tem pa njenega dela na sindikalnem področju ne bo konec. »Pred nami je še bitka, da se končno razreši družbeno ekonomski položaj učitelja, da se bo lahko ta več in bolje posvetil vzgoji, bitka za primerne pogoje dela, ki bodo omogočili sodobne metode učenja, prodreti pa moramo tudi z zahtevo, da se pri sprejemanju odločitev, kakršnih koli, bolj upošteva glas iz prakse.« -Jurij Vaupot Smo m poštene In odkrite odnose Jurija Vaupota smo obiskali v soboto. Komaj je našel pol uricé, da smo se lahko z njim pogovorili. Opravlja dela tehničnega vodje tozda Hladilno zamrzovalne tehnike v Gorenju Gospodinjski aparati. Poleg tega pa je Jurij v Gorenju Gospodinjski aparati tudi predsednik konference sindikata. Najprej se je spomnil, da je v času, ko je bil v Gorenju ukrep družbenega varstva delal vsak dan dvanajst do šestnajst ur, danes pa so se razmere bistveno spremenile. Na boljše seveda. Vprašali smo ga kako mu sploh ostane še kaj časa za delo v sindikatu. Pa je povedal, da mu ga nekaj. »Vendar pa menim, da bi moral biti predsednik sindikata v tako veliki delovni organizaciji profesionalec, toliko dela je.« Razgovoril se je tudi o tem, kje bi še morali narediti več, na katerih področjih smo vse preveč mačehov- Jurij Vaupot: »Naš sindikat si prizadeva, da bi v Gorenju spet uvedli obratno ambulanto.« ski. Omenil je varstvo okolja in inventivno dejavnost, ki ji še vedno ne dajemo mesta, ki ji gre. Jurij Vaupot se je razgovoril tudi o invalidih v velenjskem združenem delu in še posebno o invalidih v Gorenju. Odkrit je bil, ko je govoril o slednjih: »V Gorenju za invalide nismo naredili tistega, kar bi morali.« Na preprečevanje invalidnosti bomo morali misliti še posebno v drugem delu sanacije Gorenja, ko bomo uvajali novo tehnologijo. Nikjer ni poudarjena hu-manizacija dela. Za primer naj navedem tekoči trak, pa delavce, ki vsak dan delajo ob bistveno povišani temperaturi okolja, veliko je iz-parevanja kislin, lugov ...« Spregovoril je tudi o odsotnosti z dela, predvsem odsotnosti zaradi bolnišk. »Te nam povzročajo izredno veliko preglavic. Predvsem tisti seveda, ki bolniško odsotnost koristijo neupravičeno, ko sodelavci dobro vedo, da niso bolni. Zato si tudi naš sindikat prizadeva, da bi v Gorenju znova uvedli obratno ambulanto. Mislimo, da bi bilo tako teh neupravičenih bolniških izostankov manj.« Želel je, da zapišemo, da so pri sanaciji Gorenja izredno veliko sodelovali z republiškim odborom elek-trokovinarstva za kar se jim tudi zahvaljujejo. Sicer pa je ob koncu po-t govora rekel: »Pošteni in odkriti odnosi ter ekonomsko utemeljene rešitve so porok, da delo sindikata ne bo težko. Brez tega pa se ne da. Nikjer.« Pa še kako se strinjamo z njim in s temi njegovimi besedami, (mkp) Spodbudna akcija »Dan Gorenja« delavci bolj malo vpliva, cena premoga in električne energije je v pristojnosti zveznega izvršnega sveta, zelo malo vpliva ' imamo tudi na cene repromate-rialov. Ta naš položaj smo tudi že predstavili širši javnosti, predstavili pa ga bomo tudi na kongresu. Bolj nas izguba, ki se že nekaj časa zapored vleče skozi vse leto, a na koncu se res pokrije, vendar pa je to samo trenutna rešitev, ki bi se morala čim prej razrešiti.« Povedal je tudi, da razrešitev tega od kongresa sicer ne pričakujejo, pričakujejo pa, da bodo tako pridobili sogovornike, izvršni svet in gospodarsko I zbornico, in da se bo ta pro- ti blem reševal kompleksno in ne parcialno iz meseca v mesec. Ob koncu našega pogovora I nam je delegat 11. kongresa Štefan Meršak rekel še nekaj: B »Če delo opravljaš z veseljem, B pa naj bo to kakršnokoli, po-tem si želiš, da ga opraviš tako kot je treba. Čim bolje. Marši- H kaj pa ti žal pri tem včasih tudi ■ uide iz rok.« 1 I I I Izobraževalni center Gorenja je pripravil prejšnji četrtek, 13. marca, na fakultetah za elektrotehniko in strojništvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani prvič »Dan Gorenja«. Študentje so se podrobno seznanili s poslovnim sistemom Gorenja, z razvojno programskimi usmeritvami ter dokaj podrobno tudi s poklicnimi in drugimi možnostmi mladih strokovnjakov ter z možnostmi štipendiranja. Posebej so bili predstavljeni proizvodni programi in razvojna hotenja delovnih organizacij Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Procesna oprema in Gorenje Servis. Zanimiva so bila mnenja študentov o prvem »Dnevu Gorenja«. Roman Plevnik, na primer, je menil, da je »Dan Gorenja« res izredno pohvalna akcija. Janku Hriberšku je bil še posebej všeč neposreden stik s študenti, saj tako dobijo informacije iz pr- ve roke. Igor Debevc pa je bil mnenja, da bi morala tak informativni dan organizirati pravzaprav vsaka delovna organizacija z malo večjo proizvodnjo. Želja večine udeležencev pa je bila, da naj bi takšno obliko sodelovanja s študenti organizirali tudi v prihodnje. Udeležence prvega »Dne Gorenja« so povabili na obisk v Gorenje v Titovo Velenje. Velika večina se je zanj odločila. Vlado Kralj, eden od štipendistov Gorenja, pa je ob tem poudaril: »Ponosen sem, da sem štipendist Gorenja in član Kluba štipendistov ter bodoči član takšnega kolektiva.« Izobraževalni center Gorenja bo pripravil »Dan Gorenja« tudi na Univerzi Maribor ter na centrih srednjih šol v Titovem Velenju in Celju. (an) Občina Mozirje 94 odstotkov Na primerno in lepo urejenih voliščih po vsej Gornji Savinjski dolini so volitve potekale brez zapletov. Na volilnih listah je bilo vpisanih 12.768 volilnih upravičencev, po začasnih podatkih jih je volilo 12.122, ali 94 odstotkov. V krajevnih skupnostih je od 11.702 upravičencev na 33 voliščih glasovalo 11.115, ali 98 odstotkov. Na 31 voliščih so volili tudi kmetje kooperanti. Od 1.066 vpisanih jih je volilo 1.007, ali 94 odstotkov. Poglejmo še odstotke udeležbe po krajevnih skupnostih: Mozirje 95, Rečica ob Savinji 97, Nazarje 94, Šmartno ob Dreti 92, Bočna 94, Gornji grad 93, Nova Štifta 94, Ljubno 90, Luče 90 in Solčava 98 odstotkov. Še podatki za volitve v združenem delu. V organizacijah združenega dela so pri- pravili 29 volišč, tri volišča pa so imeli tudi člani obrtnega združenja in pri njih zaposleni delavci. Skupno je bilo vpisanih 4.634 volilnih upravičencev, od tega jih je volilo 93 odstotkov. V organizacijah združenega dela je glasovalo 95 volilnih upravičencev, pri obrtnikih pa 84 odstotkov. Druga seja občinske kandidacijske konference bo v ponedeljek dopoldne v prostorih skupščine občine Mozirje. Obravnavali bodo med drugim tudi poročilo volilne komisije in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske konference SZDL Mozirje in razpravljali o kandidatih za vodilne funkcije v občinski skupščini in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. TUDI BRANJEVKE NAZNANJAJO POMLAD - Še nekaj ur in pomlad bo odprla duri. Začel sc bo za nikaiere ali mnoge najlepši letni čas. Upamo, da se bo letošnja dolga zima ne le koledarsko poslovila, saj so znanilci pomladi že med nami- Tu- di branje« kc na trgu. 8MSÄ Hi ■■■HHHHHI -4. stran ★ fiaS C9S NASI KRAJI IN LJUDJE Titovo Velenje * 20. marca 1986 Bodeča neža Pomlad je pred nami. Zima in sneg se bosta poslovila in pred nami se bo spet razgalila narava v vsej svoji lepoti ter nele-poti. Lepi spomladanski dnevi bodo marsikoga navdihnili za izlet v naravo. Tjakaj vabijo tudi razno razne napisne table. Tudi v Paki vas že leta in leta obvešča takšna tabla, da je na vrhu Paškega kozjaka planinski dom. Toda, če je ta v takšnem stanju kot je tabla, gotovo nikogar ne bo zamikalo, da bi ga obiskal. Ta vabljiva tabla je že imela prostor v našem tedniku, pa se je ni nihče usmilil. Zato tistim, ki so brezbrižnim do nje, pripenjamo bodečo nežo. Zboljšajmo skupaj stvari, vsaj nekatere. Sodelujte v tej ru-bliki. Sami nam pošljite posnetek s podpisom ali pa nas obvestite. Toda, ne bomo samo grajali. Tistim, ki si to zaslužijo, bomo podelili nagelj, (vos) Ribiška družina Titovo Velenje V nedeljo občni zbor Člani Ribiške družine Titovo Velenje se bodo v nedeljo, 23. marca, sešli na rednem letnem občnem zboru, ki bo v prostorih Družbene prehrane Rek na Kidričevi cesti. Na občnem zboru bodo udeleženci slišali poročilo predsedni- ka, blagajnika, predsednika gospodarske komisije in drugih komisij ter predsednika disciplinskega sodišča in nadzornega odbora. Izvolili pa bodo tudi nove organe Ribiške družine in sprejeli letni načrt gospodarjenja za letošnje leto. Ne le v hlevu in kuhinji, tudi na snegu Prostega časa na kmetijah ni ravno veliko, ne pozimi in ne poleti. Zato so tudi priložnosti, da bi se kmetje vsi skupaj dobili za kakšno urico, se sprostili in razvedrili bore malo. Ena takšnih je vsakoletno tekmovanje v veleslalomu, ki so ga letos pripravili že osmič zapored, tokrat v Logarski dolini. Organizatorjem iz temeljne organizacije kooperantov nazarskega gozdnega gospodarstva so vzorno priskočili na pomoč športni in smučarski delavci iz Solčave, ki so lepo uredili progo, poskrbeli za natančno merjenje časa in še za kaj, tako da je bilo vse skupaj zares prijetno, veselo in tudi tekmovalnega duha ni manjkalo. Prav prijetno se je pomu-diti med kmeti in kmeticami, -mladimi in starimi, ki jim takšno srečanje zares veliko pomeni, že kar pravi praznik je. Med pobudniki in vsakoletnimi prireditelji je tudi Janez Marovt iz temeljne organizacije kooperantov. Q tem srečanju je povedal: »Ideja za tekmovanje kmetov lastnikov gozdov in zaposlenih v temeljni organizaciji kooperantov se je porodila že pred osmimi leti. Prvega tekmovanja seje udeležilo 18 kmetov, letošnjega pa že 114. Da ne bi tekmovanje postalo preveč tekmovalno, smo se že na začetku dogovorili, da bo zmagovalec predzadnji, za nagrado pa dobi svinjsko glavo, kakor smo tekmovanje tudi poimenovali. Pozabili seveda nismo tudi na mlajše in prekaljene smučarje, saj najboljšim v posameznih kategorijah vsako leto podelimo medalje in pokale. Gozdarji in Janez Marovt: »Kmetov in gozdarjev ne druži le delo in les« kmetje moramo s tem tekmovanjem nadaljevati, saj je več kot jasno, da nas ne povezujeta samo delo in les, pač pa tudi družabnost in šport.« Zapisali smo že, da se tekmovanja udeležujejo mladi in stari, možje in fantje, žene in dekleta, začetniki in že izkušeni smučarji. Med kmeticami je bila tudi Fanika Rakun, ki je povedala naslednje: »Na to tekmovanje in srečanje hodim predvsem zaradi tega, da se vsaj za nekaj Zimska olimpiada v Lokovica DPM Lokovica je tudi letos pripravila tekmovanje v alpskem smučanju za cicibane in pionirje iz svoje krajevne skupnosti. V soboto, 1. marca, se je na startu zbralo 42 tekmovalcev, med njimi sta bila tudi dva cicibana. Obe progi so tekmovalci presmučali uspešno, bilo je tudi nekaj padcev, vendar brez poškodb. Prva mesta v svoji kategoriji so osvojili: cicibani — Bor Melanšek, mlajši pionirke — Lidija Pokleka, starejše pionirke — Brigita Hudej, mlajši pionirji — David Dreu, starejši pionirji — Darko Vrzelak, med.starejši-mi udeleženci (člani) tekmovanja je najboljše presmučal obe progi Roman Dreu. Najboljši tekmovalci so dobili priznanje DPM Lokovica. Po končanem tekmovanju je bil za vse udeležence pripravljen čaj, ki ga je skuhala Fanika Kovač. Za uspešno izvedbo tekmovanja se DPM Lokavica zahvaljuje vsem, ki so pomagali pripraviti tekmovanje, še posebej pa Branku, San-diju in Romanu Dreu ter Martinu Razborniku, Juretu Sevčnikarju in Silvu Pokleki. Vsi skupaj si podobnih srečanj še želimo, mogoče celo v sodelovanju s katero od sosednjih krajevnih skupnosti. Fanika Jurjovec časa ločim od kuhinje in hleva, da pozabim na celodnevno delo in dolžnosti in se na srečanju z ostalimi kmeticami in kmeti vsaj malo razvedrim. Med kmeticami sem se tekmovanja prva udeležila -m Fanika Rakun: »Vsaj enkrat pozabim na kuhinjo in hlev« jaz, danes pa že imam veliko vrstnic in sem prepričana, da jih bo v prihodnje še več.« Ivan Žuntar je bil med najstarejšimi udeleženci: »Res sem bolj slab smučar, vendar se rad udeležim vsakega takšnega srečanja. Bil sem že na prvem, zaradi operacije me res dvakrat ni bilo, bom pa še prihajal. Veliko mi pomeni srečanje in tekmovanje, zaradi rekreacije in predvsem zaradi družabnosti. Kmetje ga- Anekdota Angleški dramatik FRE-DERIC LONSDALE je bil s prijateljem v gledališču. Po prvem dejanju je rekel prijatelju: »Pojdiva.« »Tega vendar ne moreva, saj imava prosti vstopnici.« Sredi drugega dejanja je LONSDALE vstal. »Kam?« je vprašal prijatelj. »Vstopnici plačat,« mu je odvrnil LONSDALE. ramo cele dneve, ne glede na letni čas, zato nam takšnile trenutki razvedrila in sprostitve veliko pomenijo. Sem res že malo v letih, zato mi žena doma pravi »kaj boš ti cepec stari tekmoval med mladimi, Ivan Žuntar: »Saj sploh ni važno kako dober smučar si« še kakšno nogo si boš zlomil«, vendar bom še prišel, saj mi je v zadnjem času precej spodbude dala tudi žena. Rad bi, da bi se tekmovanja udeležilo še več starejših kmetov, da bi skupaj pozabili na vsakodnevne napore in težave.« GD Ljubno Stoletje uspešnega dela Člani gasilskega društva Ljubno ob Savinji bodo letos proslavili 100-letnico uspešnega delovanja društva. O pripravah na slavje so spregovorili na sobotnem občnem zboru, na katerem so seveda ocenili tudi svoje delo v preteklem letu, sprejeli načrte za naprej in izvolili novo vodstvo društva. Ugotovili so, da so lani večino predvidenih nalog uresničili, manj uspešni pa so bili pri nakupu nove opreme, saj jih pesti pomanjkanje sredstev. Prav tako so ocenili, da se delovnih in drugih akcij udeležuje premalo članov, zato večina dela leži na ramenih manjšega števila članov. K« ■ ■V■ ■ Novi nižji gasilski častniki Gasilska društva v občini Velenje so odslej bogatejša za 52 nižjih gasilskih častnikov, ki so pred dnevi iz vseh predmetov opravili še izpite. Tudi tokrat so se v Občinski gasilski zvezi Velenje in v PGD Velenje potrudili, da je tromese-čni tečaj potekal nemoteno. In seveda na koncu, kot je to že običaj, še gasilska slika. Kulturno društvo Šmartno ob Paki m Letošnje jubilejno leto Za marljive člane kulturnega društva iz Smartnega ob Paki je letošnje leto jubilejno. Praznujejo namreč 80-letnico nadvse bogate ustvarjalnosti, 10-letnico delovanja gledališke in prav toliko obletnico delovanja folklorne skupine. 80 let je resnično lepa doba in jo velja proslaviti kar se da slovesno. Smarški kulturniki so na nek način proslavljati že začeli. Seveda delovno. Gledališčniki so pred štirinajstimi dnevi pripravili premiera komedije Kurbe, tudi petkova ponovitev tega odrskega dela je napolnila modro dvorano šmarškega kulturnega doma do zadnjega kotička, veselo in marljivo pa se pipravljajo na praznovanje tudi člani ostalih sekcij. Gledališčniki Gledališča pod kozolcem so že stari znanec, ki vsaj vsakih 10 let razburijo ožjo in širšo okolico. 10 let je sicer kratek čas, pa vendar si zasluži kanček pozornosti. »Mnogo smo se družili, dobro smo se spoznali, dali drug drugemu precej stvari za premislek. Teh 10 let nas je tako povezalo, da smo sklenili družiti še kakšnih 20 let,« pravijo šmarški gledališčniki. To pa ni vse, kar nameravajo pripraviti za to jubilejno sezono. Nekako v povojih je zamisel, da bi ob tej priložnosti ponovili vsa dela, ki so jih v teh letih dali na oder. Folkloristi Oljke so znani po oživljanju bogate kulturne dediščine in okolice svojega kraja. Letos so naštudirali podoknice in z njimi obogatili program praznovanja jubilejev. V šmarškem kulturnem društvu deluje več kot 100 krajanov. Vse sekcije društva nameravajo 80. letnico nadvse bogatega delovanja društva proslaviti kar najbolje. Tako bodo likovniki pridno razstavljali, moški pevski zbor se bo predstavil na mnogih nastopih, tudi pionirska in mladinska gledališka skupina Gledališča pod kozolcem pripravljata predstavo. Tu pa so še literati in najmlajša sekcija društva Mladi plesalci, ki se zaenkrat še niso predstavili. Ko pa se bodo, tako pravijo v društvu, bodo zagotovo super. Morda ob tem ne bo odveč, če omenimo še obnovljene prostore šmarškega kulturnega doma. Nanj so čakali zelo dolgo. Vse stvari v njem še niso urejene, pa vendarle. Sedaj ga imajo in dela so se lotili še z večjim poletom. Krajevna organizacija ZRVS Desni breg K delu pritegniti vse člane Člani krajevne organizacije zveze rezervnih vojaških starešin v krajevni skupnosti Desni breg so prejšnji teden v prostorih doma za varstvo odraslih pripravili volilno in programsko konferenco. Na njej so pregledali in ocenili svoje delo, sprejeli nov delovni program in izvolili novo vodstvo krajevne organizacije. V razpravi so člani največ časa namenili vprašahju krepitve aktivnosti svoje organizacije in uspešnejšemu sodelovanju z ostalimi dejavniki v krajevni skupnosti. Med drugim so- tudi ugotovili, da je bilo delo prejšnjega vodstva zelo dobro, bilo pa bi še uspešnejše, če bi bila udeležba ob raznih akcijah večja. Zato so se na programski in volilni konferenci dogovorili, da se naj člani predsedstva z vsemi tistimi starešinami, ki se iz različnih razlogov ne udeležujejo načrtovanih akcij, predavanj, pohodov, preiskusov znanja in drugih aktivnosti, pogovorijo in ugotovijo vzroke neaktivnosti. Po razpravi so izvolili novo vodstvo krajevne organizacije rezervnih* vojaških starešin in za novega predsednika izvolili Emila Cira-ra. (b. m.) Galerija Mozirje Kitajska ljudska umetnost V galeriji mozirskega kulturnega doma bodo v petek, 21. marca, odprli zanimivo razstavoki-tajske ljudske umetnosti, ki bo odprta do 4. aprila. Zveza kultur- nih organizacij pripravlja za otvoritev kulturni spored, v katerem bo sodeloval tudi Slovenski oktet, program pa se bo pričel ob 18. uri. NOVO ORODNO VOZILO - Po vrsti izrednih uspehov v zadnjih letih, ko so zgradili nov sodoben dom, kupili kombinirano gasilsko avtocisterno, nabavili veliko prepotrebne opreme, bili uspešni na tekmovalnem in strokovnem področju in še bi lahko naštevali, so na-zarski gasilci v soboto izročili namenu še novo orodno vozilo. Za nakup so se odločili lani septembra in po slabih petih mesecih je bilo vozilo že v njihovem domu. Zasluga za to gre njim samim za izredno požrtvovalnost, nazarski lesni industriji irvseveda prebivalcem Naza-rij in okoliških vasi, ki so se tudi tokrat izredno izkazali. Po krajši slovesnosti so opravili še občni zbor. __ 20. marca 1986 ★ Titovo Velenje nas cas * stran 5 DVIGNJENI ZASTOR (2) Občinska kulturna skupnost Velenje Zagotavljati kakovostne programe Predsedstvo občinske kulturne skupnosti je delegate na začetku iztekajočega se mandata presenetilo z novostjo. Preden so delegati začeli obravnavati točke dnevnega reda, so posamezni izvajalci pripravili še krajši kulturni spored. Ker smo v občini dobili novo glasbeno šolo, je bila zadnja skupščina v tem mandatu v lepi dvorani nove zgradbe, učenci glasbene šole pa so delegatom predstavili krajši kulturni spored. Emil Hartner, predsednik kulturne skupščine je v imenu obeh zborov zaželel tako učiteljem in učencem plodno delo v novem hramu učenosti, hkrati pa se je zahvalil vsem delegatom za vestno izpolnjevanje njihove dolžnosti, za njihovo bolj ali manj prizadevno vključevanje v delo skupščine, predvsem pa za vestno prihajanje na seje. Skupščina kulturne skupnosti se za ra- zliko nekaterih drugih lahko pohvali, da je bila vključno z zadnjo 13. sejo vsakokrat sklepčna. Ta je bila vprašljiva le na zadnji seji in šele v drugem delu, ko so nekateri delegati odšli predčasno domov. Na zadnji seji tega mandata so delegati obravnavali poročilo o uresničitvi programa in finančnega načrta kulturne skupnosti za preteklo leto in ga tudi sprejeli, prav tako osnutek programa kulturne skupnosti za to leto. V zvezi s tem programom so posebej poudarili, da je treba v prihodnje zagotoviti doslednejše financiranje programov, sodelovanje med ustanovami in društvi, združevanje materialnih in kadrovskih zmogljivosti, zagotavljati pa po potrebi tudi kakovostne programe. Prav tako bodo posebno pozornost namenjali poživitvi kulturnega dela v krajevnih skupnostih in v srednjih šolah. Soglasno so sprejeli predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske kulturne skupnosti za obdobje 1986—1990, ki je v razpravi še do jutri, 21. marca, nakar bodo organi kulturne skupnosti zbrali pripombe in pripravili predlog sporazuma do naslednje skupščine. V osnutek programa so zapisali, da bo ena bistvenih nalog kulturne skupnosti krepitev interesov uporabnikov in preseganje stanja v katerem pomeni kulturna skupnost le pridobivanje dohodka, prav tako odpiranju, možnosti za kulturno življenje in ustvarjanje mlade generacije. Na seji so delegati soglasno potrdili tudi osnutek finančnega načrta kulturne skupnosti za letos. Šaleški grad ne more biti le stvar kulturne skupnosti O Šaleškem gradu oziroma njegovi razvalini je bilo v zadnjem času povedanih veliko besed, predvsem pa od takrat, ko je krajevna konferenca SZDL Šale—Gorica poslala pismo na kulturno skupnost občine Velenje z ugotovitvijo, da je nujna zaščita gradu. Kamenje, ki pada z njega, namreč ogroža varnost pod njim živečih ljudi. V pismu so zaprosili kulturno skupnost naj v letošnjem finančnem programu predvidi sredstva za njegovo zaščito. Prav tako so v njem zapisali, »če resnično ne bo možno zagotoviti denarja, bomo grad porušili in tako zagotovili varnost ljudi ...« Verjetno te »grožnje« o poru-šenju vendarle ni nihče vzel dobesedno, saj je grad simbol naše doline. Tako so razmišljali tudi na zadnji seji občinske kulturne skupnosti. Konec koncev, kot je dejal eden od delegatov, tudi podiranje gradu ne bi bilo zastonj. Isti delegat je ugotovil, da nobena kulturna skupnost, torej tudi velenjska, ni tako bogata, da bi lahko ohranila vse kulturne objekte. O obnovi gradov so delegati na skupščini že večkrat razpravljali. Pred leti so se zavestno odločili za obnovitev velenjskega gradu, ker pač že tako majhnih finančnih sredstev ne morejo razdeliti na več objektov. Tako kulturna skupnost sedaj nima denarja, ki bi bil potreben še za obnovo Šaleškega gradu. »Ob tem se vsi zavedamo,« so dejali tudi delegati na seji, »da je nekaj vendarle treba storiti.« Celo več. Menili so, da zaščita oziroma obnova razvaline v Šaleku ni in ne more biti samo vprašanje kulturne skupnosti, ampak celotne velenjske družbenopolitične skupnosti. Skratka, če želimo preprečiti, da z gradu ne bo več letelo kamenje — grad se je začel podirati menda v 18. stoletju —, bo moralo pri tem sodelovati tudi gospodarstvo, (vos) veza kulturnih organizacij Velenje ■H Zahteve takšne, možnosti drugačne Ničkoliko pohvalnih, pa tudi malo manj pohvalnih besed je bilo že izrečenih o kulturi. Njena vloga in mesto postajata v našem vsakdanjem življenju vse pomembnejša. Prav zaradi tega ji namenjamo v občini toliko pozornosti. Žal, se tudi tu ne moremo izogniti denarnim težavam, ki vodijo politiko na tem področju nekoliko drugače kot želijo, načrtujejo kulturni delavci. Uspehi posameznih skupin, društev, podatek, da se s kulturo na tak ali drugačen način ljubiteljsko ukvarja več kot 4100 občanov ter kopica mladih, so polog za še bogatejše delo ma tem področju v prihodnje. V ponedeljek bodo razgrnili dejavnost vseh 19' društev na kulturnem področju udeleženci tretjega zbora delegatov zveze kulturnih organizacij občine Velenje. Podatki, ki jih imajo na voljo pri zvezi, kažejo porast kulturne dejavnosti, pa tudi to, da kulturnikom ne manjka poleta in marljivosti. Takole je dejal predsednik zveze kulturnih organizacij občine Velenje Leon Cižmek: »Žahvaljujoč združenemu delu, razvejani dejavnosti in seveda vestnim kulturnim delavcem je kulturna skupnost namenila več denarja za ljubiteljsko dejavnost kot smo načrtovali. Vsem, ki ljubijo petje, gledališče, ples, zborovsko glasbo, literarno, likovno dejavnost, je odveč predstaviti koliko odborov združuje naša zveza, katera društva oziroma skupine. Vsak si po svoje prizadeva doseči čimveč. Eni uresničujejo zadane cilje z večjimi, drugi z manjšimi uspehi.« Seznam tistih, ki so v preteklem letu dosegli vidnejše uspehe, bi bii preobsežen. Ob vsem tem ne smemo prezreti strokovne pomoči mentorjev. Ne le to. Po anketi, ki jo je pripravila zveza kulturnih organizacij Slovenije, je naša občina na prvem mestu glede izobraževanja kulturnih delavcev. Po dolgem času je zveza lani pridobila nove delovne prostore v domu kulture, kupila nekaj osnovnih sredstev, še večji »napredek« pa naj bi v tem letu »dal« večnamenski prostor, ki še ni povsem urejen. »Napredek na kulturnem področju je več kot očiten,« pravi Leon Cižmek, »saj se na tem področju prebujajo tudi v vaških krajevnih skupnostih kot so Škale, Bevče, Šentilj.« Kjerkoli deluje kakšno društvo, skupina, so precej pozornosti v zadnjem času namenili pripravi delovnih programov za to leto. In kaj nameravajo v novi sezoni kulturnega tvoriti, ustvarjati? Nič posebnega. Nastopi, gostovanja, literarni večeri, koncerti, razstave, skratka tudi v tej sezoni se nam obeta bogata kulturna bera. Čeprav naš sogovornik ni posebej omenil področja, ki bi naj bil deležen posebne skrbi, je vendarle ob koncu pogovora dejal: »Vsi skupaj si že vrsto let prizadevamo pridobiti strokovnega sodelavca, ki bi se ukvarjal z lutkami. Govorijo o številki 8000 otrok v naši občini. Zanje resnično premalo skrbimo prav na tem področju. Ne le, da bi se na tak način izobraževali, ampak bi tudi druge dejavnosti s takšnim delom pridobile svoje uporabnike.« Želja je vedno več kot možnosti. Poleg telesne kulture je usklajevanje težko tudi pri kulturi. Delegati tretjega zbora v ponedeljek resnično ne bodo imeli lahkega dela, ko bodo dodeljevali sredstva zdaj za to, drugič za drugo društvo. Prepričani smo, da bodo našli skupen jezik in sprejeli finančni načrt zveze kulturnih organizacij občine Velenje za to leto. Iščemo najstarejšo fotografijo Schioss fluttcnhart <>ei 8t. 3ohann. Sliko, ki jo danes objavljamo, nam je poslala Danica Leve iz Gornje Črnove. Gotovo ste hitro prepoznali kraj na njej. Če se peljete proti Celju in pri Obircu pogledate na levo, boste ob cesti zagledali vrsto novih hiš. No, kako pa je bilo pred tem, pa lahko vidite na današnji fotografiji. Uspešno srečanje kitaristov Velenjska glasbena šola postaja s svojimi novimi prostori čedalje bolj upoštevanja vreden faktor tudi kulturnega, ne le pedagoškega utripa v mestu. Nedavno srečanje mladih kitaristov celjskega območja je pokazalo, da se kitari in muziciranju na njej obetajo lepši časi. Med nastopajočimi — sicer učenci celjske, šentjurske, žalske, slo-venjgraške in velenjske glasbene šole — je bilo nekaj trenutkov, ki na tej — nižji — stopnji odločno presegajo običajni šolski nivo muziciranja. Občinstvu se je najbrž najbolj vtisnil v spomin ansambel celjske šole, med posamezniki bi veljalo omeniti zlasti učence žalske in velenjske šole, na primer Mo-niko Kranjc in Tomaža Tropa, ki je izstopal z zrelostjo interpretacije Villa-Lobosovega četrtega preludija. Prireditvi bi se dalo očitati eno samo programsko nedorečenost: razen dveh triov in že omenjenega ansambla nismo slišali komornega oz. skupinskega muziciranja. Srečanje pa je pokazalo še nekaj: doslej običajne tutti-frutti revije glasbenih šol vsaj za bolj ambiciozne šole in učitelje očitno ne zadoščajo več. Čas bi bil, da se ne le kitaristi, ampak tudi učitelji in učenci na drugih instrumentih odločijo za obsežnejši prikaz svojega dela. Bolj zagnanim učencem le-ta pomeni možnost za afirmacijo in hkrati konkreten cilj, šolam pa možnost za širjenje vpliva in bogatenja kulturnega življenja v kraju, kjer delajo. Za konec še beseda o dvorani: srednja dvorana glasbene šole (v njej sicer vadi rudarska godba) se je izkazala za zelo primeren prostor, kar zadeva komorne prireditve, in bilo bi škoda, da je ne bi še kdaj uporabili. L. PLANKO PRIREDITVE SLG CELJE: SLAVNOSTNA VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU V domu kulture v Šoštanju bo danes, 20. marca, ob 19.00, gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Šoštanja z razvpito SLAVNOSTNO VEČERJO V POGREBNEM PODJETJU avtorja Iva Brešana. Režija — Franci Križaj. Igrajo: Borut Alu-jevič, Iztok Valič, Peter Boštjan-čič, Bojan Umek, Franc Lukač, Anica Kumer, Vera Pristov, Bruno Baranovič, Bogomir Veras, Matjaž Arsenjuk in drugi člani celjskega gledališča. Avtor je letos v Novem Sadu dobil za besedilo Sterijevo nagrado za sodobno komedijo. Kako izigrati lahkomiselne meščane obmorskega mesteca, ki imajo vsak svoje račune ob prodaji grobnice lažnemu skrivnostnemu tujcu. Mogoče boste med številnimi liki prepoznali tudi del sebe. Komedija je bila meseca januarja predvidena za velenjski dom kulture, vendar je odpadla zaradi bolezni v ansamblu. Sedaj bo gostovala na odru šoštanjskega doma kulture in je v Titovem Velenju ne bomo videli. Vstopnice po 300 din prodajajo pri Faniki Pernovšek v Šoštanju ter eno uro pred predstavo. KONCERT SIMFONIKOV Slovenske filharmonije V domu kulture v Titovem Velenju bo jutri, 21. marca, ob 19.30, koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent bo Uroš Lajovic. Na programu bodo skladbe L. M. Skerjanca, Wolfganga Amadeuse Mozarta in Felixa Mendels-sohna. Solista bosta Godalni kvartet Slovenske filharmonije in flavtist Aleš Kacjan. Vstopnice po 400 din prodajajo v knjižnici v Titovem Velenju ter eno uro pred koncertom. Ne prezrite tega osrednjega kulturnega dogodka v mesecu marcu 1986. Poslušalcem se obeta velik umetniški užitek in prijeten kulturni večer. Šolska mladina in sindikati imajo popust. Gledališče GLEJ: NOČ GOSTOV V sredo, 26. marca, ob 19.30, bo v domu kulture v Titovem Velenju gostovalo eksperimentalno gledališče GLEJ iz Ljubljane z delom Petra Weissa: NOČ GOSTOV. Prizadevni člani nezlomljivega gledališča se bodo v Titovem Velenju prvič predstavili z družinsko grozljivko v tekočih verzih. Čisto nasilje brez sek-sa in politike za odrasle krvoloke in otroke. Predstavo so pripravili: Boris Kerč, Sandi Pavlin, Mojca Partljič, Uroš Maček, Pavle Ravno-hrib, Ivan Rupnik, Quatebriga in drugi. Vstopnice 300 din. Popusti običajni? očividci Ni važno, kje se kaj kulturnega zgodi, tudi ni važno, kdo za tem stoji: pomembna je kvaliteta, bi rekel prosvetljeni komentator kulturnih dogodkov za odrsko postavitev tragične burke »Dober zdrs« v organizaciji »Odprte kulturnice KUD Gaber-ke«. Ta premetena persiflaža no-vopečenega režiserja Petra Rez-mana pa se je po našem mnenju lahko zgodila le 8. marca v »nekih« obrobnih Gaberkah, vasi, ki v (kulturnih sferah) vsaj v mejah naše občine očitno presega prag borniranega ukvarjanja s kultu-' ro, ki naj po splošnem prepričanju ljudem da tisti presežek, s katerim bodo ob mukotrpnem delu ostali in postali nekaj več kot zgolj misleče živali. Ta prestop se pri »Zdrsu« ne kaže v artistični dognanosti ali umetniški izdelanosti predstave (kaj takega gaberški kulturniki v tem srednjeročnem obdobju tudi ne morejo doseči), ampak v grobem navezovanju na nekatera aktualna (občinska?) družbena dogajanja, ki so takšna (aktualna) le na videz. KUD Gaberke se je spoprijel z večno temo manipulacije, obvladovanja skupine (družbe) po posameznikih, ki v svojem početju iščejo in najdejo povsem otipljive materialne koristi. Judita Čas, Morko in Simon Blatnik, Jelka Klančnik, Zvone Koželj-nik, Branko in Jože Špital, Branko Videčnik in člani društva »Ivan Brglez Skok« so znali občni zbor sankaškega društva odigrati tako presunljivo, da so asociacije nujno zlonamerne za tiste posameznike-gledalce, ki se takšnih »podjetij« aktivno udeležujejo. Zgodba je tako običajna, da bolj ne bi mogla biti: predsedniku, tajniku in blagajniku je san-kaško društvo le orodje za osebno okoriščanje, članstvo pa para- van za družbeno utemeljenost tega početja. Vsako društvo mora imeti enkrat na leto svoj občni zbor, že zato, da članstvo vidi svoje predstavnike in občinske govorce, ki jih po predpisih pozdravijo. Pri tem sploh ni pomembno, ali gre za sankače, smukače ali ljubitelje starih razglednic. Važno je, da stvari tečejo po uhojenih poteh, tako kot smo navajeni, tako kot so nas navadili. »Delovni predsednik mora znati ljudem zavezati jezike ...« in »Ja. Da jim skoči v besedo, če postane kaj nevarnega ...« teče dialog predstavnikov društva pred začetkom občnega zbora. Nekakšen come back socialnega realizma, ki pa korenin ne išče v političnih direktivah, ampak v realnih družbenih razmerah (razmerjih), kakor jih vidijo in dojemajo vaški intelektualci. Toda očitno je le njim dano, da jih tako tudi dojamejo, neobremenjeni kot so ! Kaj pa se jim lahko tudi zgodi, njim, ki se gredo »gledališče« v razpadajočem gasilskem domu, ob zavesah, ki se jim rušijo na glave, ob ozvočenju, ki ga ni, ob kostumih, ki jih privlečejo iz lastnih garderob, ob zakuski, ki je niti ne sanjajo, ob smehu, ki prodira iz vaških pljuč! Se preden je nastalo, »gledališče« pred našimi očmi že razpada! To lahko očitno prepreči le na začetku omenjeni komentator kulturnih dogodkov, toda prej mora priznati, da se je zmotil: prepričani smo, da je pomembno tudi to, kje se kaj zgodi, zato mu predlagamo, da udarno gledališko skupino KUD Gaberke povabi vsaj v občinsko središče. KINO 16 Zabaven in prijeten dan žena Aktiv žena Konovega, ki uspešno uresničuje zadane naloge že 10 let, je ob letošnjem praznovanju dneva žena pripravil zabaven in nadvse prijeten večer. Da so se konovske žene imele lepo, so poskrbeli člani tamkajšnjega kulturno umetniškega društva, folkloristi skupine Toledo iz Titovega Velenja. Manjkalo ni sladkih dobrot, ki so jih pripravile spretne konovske kuharice, za skromno pogostitev pa so prispevali denar krajevna organizacija Rdečega križa ter nekateri darovalci. REDNI KINO VELENJE Četrtek, 20. 3. ob 18. 20. uri in petek, 21. 3. ob 18. in 20. uri: POLICIJSKA PATRULJA — ameriški, komedija. V gl. vi.: Linda Blair Petek, 21.3. ob 10. uri: ŠKRLATNI DEŽ ^ ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Prince Sobota in nedelja, 22., 23. 3. ob 18. in 20. uri: ŠKRLATNI DEŽ (PURPLE RAIN) — ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Prince Nedelja, 23. 3. ob 16. uri: OTROŠKA MATINEJA - LESSIJEVE ČAROVNIJE — ameriški, mladinski. Tokrat boste otroci morali plačati vstopnico, ker nismo našli pokrovitelja! Ponedeljek in torek, 24., 25. 3. ob 18. in 20. uri: SMRTONOSNI BES - hong-konški, karate. Sreda, 26. 3. ob 10., 18. in 20. uri: VRNITEV MOŽA Z IMENOM KONJ -ameriški, zgodovinski. V gl. vi.: Richard Harris. KINO DOM KULTURE Četrtek, 20. 3. ob 20. uri: ŠKRLATNI DEŽ - ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Prince Film nam v živi obliki predstavi fenomen ameriške pop scene, pevca in glasbenika Princea, kije ena najdinamičnejših oseb glasbenega življenja danes. V filmu igra mladega pevca, ki si težko utira pot k uspehu. Film je dobil naslov po veliki plošči tega glasbenika, ki nas s tem filmom zna prepričati v svoje kvalitete Ponedeljek, 24. 3. ob 20. uri: VRNITEV MOŽA Z IMENOM KONJ - ameriški, zgodovinski. V gl. vi.: Richard Harris. Nedelja, 23. 3. ob 10. uri: OTROŠKA MATINEJA - LASSIJEVE ČAROVNIJE — ameriški, mladinski. Vstopnina! KINO ŠOŠTANJ Sobota, 22. 3. ob 16. uri: OTROŠKA MATINEJA - LASIJEVE ČAROVNIJE — ameriški, mladinski. Vstopnina! Sobota, 22. 3. ob 18. uri: YENTL — ameriški, glasbena komedija. V gl. vi.: Barbara Streisand KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 23. 3. ob 17.30 in 19.30 uri: POLICIJSKA PATRULJA - ameriški komedija. V gl. vi.: Linda Blair Ponedeljek, 24. 3. ob 19.30 uri: ŠKRLATNI DEŽ, ameriški, glasbeni. V gl vi ■ Prince Sreda, 26. 3. ob 19.30 uri: SMRTONOSNI BES - hongokonški, karate. KINO BRASLOVČE Nedelja, 23. 3. ob 18. uri: SMRTONOSNI BES - hongkonški, karate ■Sreda, 26. 3. ob 19. uri: ŠKRLATNI DEŽ - ameriški, glasbeni. 6. stran ★ H8S CaS OBJAVE/ RAZPISI Titovo Velenje * 20. marca 1986 SOZD REK FRANC LESKOŠEK-LUKA TITOVO VELENJE RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1986/87 DO RUDNIK UGNITA VELENJE (RLV) NazhrpoUca Stop. zaht. Štev. itip. lipi. ini. rudarstva VI. li rudarski tehnik V. 30 rudar za podzemno pridobivanje mineralnih surovin — PPS IV. 150 rudar za PPS (za Lendavo) IV. 30 dipl. mi. strojništva VII. 4 inženir strojništva VI. 4 strojni tehnik — jamski v. 10 strojni tehnik v. 2 strojni mehanik__rudarski mahmak (za delo v jami) IV. 25 strojni mehanik - rudarski mehanik {za dalo zunaj jame) IV. 5 dipl. ini. elektrotehnike - elektroenergetike VB. 2 inž. elektrotehnike - elektroenergetike VI. 2 elektrotehnik energetik - jamski v, 7 elektrikar energetik - rudarski elektrikar IV. 15 dipl. ini. elektrotehnike - elektronike VII. 1 elektrotehnik elektronk — jamski V. 3 prometno transportni tehnik v. 1 žagat II. 2 Žagar III. 2 mi. gradbeništva VI. 1 gradbeni tehnik V. 2 gradbinec - zidar 9 IV. 17 — tesar G — ielezokrivec 2 < dipl. inž. računalništva VII. 1 računalniški tehnik - za računal, logiko in sisteme V. 1 — za programsko opremo 1 dipl. ekonomist — za analize in planiranje VII. 1 — za denarništvo in finance 1 ekonomski tehnik v. 3 '"upravni tehnik v. 2 administrator IV. 1 dipl. pravnik VII. 1 dipl. sociolog - smer družb, informatika VII. 1 dipl. novinar VII. ' 1 dipl. obramboslovec VII. 1 DO ELEKTROSTROJNA OPREMA (ESO) dipl. inž strojništva inž. strojništva strojni tehnik oblikovalec kovin preoblikovalec kovin dipl. inž. strojništva za energetiko ini. strojništva ta energetiko strojni tehnik - energetik monter in upravljalec energet. naprav dipl. ini. elektrotehnike - elektroenerget. ini. elektrotehnike - elektroenergetike elektrotehnik energetik elektrotehnik elektronih efektrikar energetik elektrikar telekomunikacij (monter TT naprav) dipl. ini. račnnalniitva mi. računalništva VII. VI. V. IV. IV. VII. VI. V. IV. VII. VI. V. V. IV. IV. VII. VI. DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ dipl. ini. elektrotehnike - elektroenerget. dipl. inž. strojništva ta energetiko ini. strojništva ta energetiko strojni tehnik energetik • strojni tehnik upravni teličk ekonomski tehnik DO SIPAK (Sistemi pakiranja) dipl. ini. kemijske tehnologije dipl. ini. elektrotehnike — elektronike elektrikar energetik elektrikar Elektronik dipl. ini. strojništva ini. strojništva strojni tehnik oblikovalec kovin preoblikovalec kovin lesar širokega profila - modelni mizar VII. VII. VI. V. IV. V. V. VII. VII. IV. IV. VII. VI. V. IV. IV. IV. (tov palica Stop. Štev. zahtev, štip. DO TISKARNA grafita inženir giafični tehnik izdelave tiskovne forma grafični tehnik tiska in dodelave papirniški tehnik » VI. 2 V. 2 V. 2 V. 1 DO AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI (APS) elektrikar elektronk - avtoelektrikar preoblikovalec in spajalec kovin -avtomobilski klepar ■vtoSčar vzdrževalec vod in strojev — IV. 1 IV. 1 IV. I IV. 3 DO ELEKTROFILTRSKI ELEMENTI (EFE) preoblikovalec m spajalec kovin IV. DSSS SOZD REK socialni delavec dipl. ekonomist dipl. ini. strojništva VI. 1 VII. I VII. I DELOVNA SKUPNOST DRUŽBENI STANDARD (DST) natakar dipl. ekonomist - za komercialno dejavnost ŠTIPENDIJA ZA SKUPNE RAZ VOJNE POTREBE REK dipl cfipl dipl dipl dipl dipl dipl dipl dipl. naravoslovna - matematična usmeritev ini. računalništva - smer informatika ini. elektrotehnike - avtomatike ini. fizike tehnične smeri inž. strojništva biolog inženir u:ejanja krajine sociolog — smer družboslovna informatika pedagog - andragog VII. VII. VII. VII. VII. VII. VII. VII. VII. V. IO PRIJAVLJANJE Kandidati za razpisne štipendije naj pošljejo ali vložijo prijave na naslov: SOZD REK Franc Leskošek-Luka Titovo Velenje, Služba izobraževanja, Rudarska 6, 63320 Titovo Velenje, najkasneje do 20. maja 1986. Prijavi oz. vlogi (obrazec S PN — 1, DZS — 8,40, Vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic) morate priložiti : — kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine in poklica staršev (uč. naravoslovno matematične usmeritve morate navesti tudi, v kateri usmeritvi nameravate nadaljevati študij po končani V. stopnji), — overjen prepis ali fotokopijo zadnjega spričevala (polletnega in ob koncu šolskega leta letnega spričevala), — potrdilo o vpisu v šolo srednjega usmerjenega izobraževanja oz. o vpisu na fakulteto, — potrdilo fakultete o opravljenih izpitih (navedite število predpisanih in že opravljenih izpitov) in fre-kventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto, — potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga uprava za družbene prihodke), — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu (navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki; če so starši upokojeni, je potrebno priložiti odrezek nakazila pokojnine za december 1985). Kandidate opozarjamo, da pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali. IZBIRA KANDIDATOV Po Samoupravnem sporazumu o štipendiranju v občini Velenje se pri podeljevanju štipendij upoštevajo učne sposobnosti in nagnjenja kandidatov za izbrani poklic, ki omogočajo uspešen študij ter njihov socialnoekonomski položaj tako, da lahko zaprosijo za kadrovsko štipendijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto (54.967 din). Če bo takih prijavljenih kandidatov manj, kot je razpisanih štipendij, bomo upoštevali tudi vloge kandidatov, ki presegajo navedeno dohodkovno omejitev, vendar le vloge tistih, ki so se odločili za deficitarne poklice v občini Velenje. Štipendije za naravoslovno-matematično usmeritev bomo podelili učencem te usmeritve, ki nameravajo po končani V. stopnji študij nadaljevati v tehničnih usmeritvah. Štipendije, ki jih razpisujemo za poklice, ki so vezani na podzemno pridobivanje surovin in terjajo stalno ali občasno delo v jami, bomo podelili le mladini moškega spola. Ženevska konvencija nas namreč obvezuje, da zaradi narave dela žensk ne zaposlujemo v jami. Kandidate za te štipendije — za poklice rudarske, elektro-tehniške in kovinarske usmeritve IV. in V. stopnje zahtevnosti, ki se bodo usposabljali za delo v jami, bomo napotili na zdravniški pregled, kjer bodo ugotovili njihove sposobnosti za delo v jami. O rezultatih izbire bomo kandidate obvestili do konca julija 1986. Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendistov so usklajene z določili samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Štipendisti rudarske usmeritve IV. in VII. stopnje ter štipendisti tehničnih usmeritev VI. in VII. stopnje bodo prejeli k osnovni štipendiji še dodatek za deficitarnost. TUDI LETOS RAZPISUJEMO ŠE ŠTIPENDIJE ZA POSEBNO PRIZADEVNE IN NADARJENE UČENCE 2., 3. in 4. letnikov srednjega usmerjenega izobraževanja Namen teh štipendij je: 1. motivirati sposobne, prizadevne in nadarjene učence, ki pogosto ostajajo brez štipendij, za nadaljnje izobraževanje, 2. pritegniti te učence v naš kombinat in jih obdržati v njem ali vsaj v naši dolini. Za te štipendije lahko dajo vlogo učenci 2., 3. in 4. letnikov srednjega usmerjenega izobraževanja, ki nimajo štipendij, katerih ožji družinski člani za preteklo leto niso plačali davka od skupnega dohodka občanov in ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. da so dosegli odličen učni uspeh v prejšnjih letnikih usmerjenega izobraževanja, 2. da se vključujejo v raziskovalno delo (npr. v gibanje Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje) ali da so dosegli dobra mesta oz. priznanja na tekmovanjih srednješolcev v znanju, organiziranih na občinski ali republiški ravni, 3. da so aktivni v šoli ali izven nje. Kandidati za te štipendije naj pošljejo ali vložijo prijave na naslov: SOZD REK Franc Leskošek-Luka Titovo Velenje, Služba izobraževanja, Rudarska 6, 63320 Titovo Velenje, do 20. maja 1986. Prijavi oz. vlogi (obrazec SPN-1, DZS — 8,40, Vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic) morate priložiti : — življenjepis z opisom dosedanje aktivnosti, •— dokazila o izpolnjevanju navedenih pogojev, — mnenje šole, — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu, — potrdilo O vpisu v šolo srednjega usmerjenega izobraževanja. SREČNO! 20. marca 1986 * Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC naš čas"? stran 7 koledar četrtek, 20. marca — klav-dija PETEK, 21. marca - NIKO SOBOTA, 22. marca — LEA NEDELJA, 23. marca - PETER PONEDELJEK, 24. marca - SIMEON TOREK, 25. marca - MINKA SREDA, 26. marca - EVGENI-JA Mali oglasi NAŠLA SEM ŽENSKO URO DOKSO. Angela Vivod, Cesta IV/3 T. Velenje. PRODAM BARVNI TV ČAJA-VEC 811 (ekran 66 cm) brezhi-* ben in video kasete za sistem beta. Telefon 857-662 popoldne. ZAMENJAM SKORAJ LETO STAREGA ZAJCA SAMCA, pasme francoski srebrec. Telefon, ves dan 8956-349. PRODAM TRISED, FOTELJE IN KOCKO. Telefon 853-778 po 15. uri. KUPIM CAMP PRIKOLICO, rabljeno, lahko starejšo. Telefon dopoldne 855-299 interna 42 ali popoldne 858-094. PRODAM NOV GLASBENI CENTER KÖRTING, radio Hi-Fi, 140 in 96 basno harmoniko Weltmeister. Telefon 853-686. COMMODORE-64, snemam najnovejše kasetne programe po ugodni ceni. Zahtevajte brezplačen katalog na naslov JANI PLAZAR, Zidanškova 1, Titovo Velenje, ali po telefonu 856-168. V MISLINJI PRODAM VEČJE GOSPODARSKO POSLOPJE z manjšo starejšo hišo. Telefon dopoldan 856-922. NOVO ŽENSKO KOLO na 12 prestav »Triumpf« prodam. Telefon dopoldan 856-922. V NAJEM VZAMEM garažo. Dober plačnik, možnost predplačila. Ponudbe po telefonu 855-333, od 15. ure dalje. NUJNO PRODAM Opel Manto rdeče barve. Partizanska 65, Pe-sje, Titovo Velenje. PRODAM OTROŠKO POSTELJO z jogijem in zibko, opremljeno. Telefon 854-926. IŠČEM GARAŽO NA GORICI. Telefon 858-339. MLAJŠI PAR BREZ OTROK vzame v najem garsonjero ali sobo za daljši čas. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Redna plačnika«. FRIZERKA VAJENA SAMOSTOJNEGA IN KVALITETNEGA DELA, dobi zaposlitev. Kozmetično-frizerski salon, Kardeljev trg 10. Telefon 853-569. PRODAM BARVNI TV GORENJE, star 8 let. Telefon 856-223. DOBRO OHRANJENO LADO, letnik september 1980, nujno prodam. Telefon 956-204. Dežurstva Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: 22. in 23. marca 1986 — dr. Cvetka Rogan, Šalek 10, Titovo Velenje Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: — od 21. do 28. marca 1986 — Milan Matko, dipl. vet., Topolši-ca 15, telefon 891-166. CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da prodajamo dva meseca stare piščance nesnice HISEX, 2 krat cepljene, krmljene s koruznim šrotom. Dobite jih vsak dan, tudi ob nedeljah. Informacije po telefonu 062-873-202. Se priporočamo MARIJA ŠPE-GEL iz Mute. TAKOJ ZAPOSLIM DELAVCA ZA OPRAVLJANJE POMOŽNIH DEL, li-čarskih in kleparskih. OD po dogovoru. AVTOSERVIS ALEKSANDER VIHAR. Obvestilo Društvo invalidov Velenje obvešča vse prijavljene za izlet v LIPIK, da je odhod vlaka v petek, 21. marca, točno ob 14. uri, iz Titovega Velenja. Torej, eno uro prej, kot je bilo prvotno napovedano. Iskra ISKRA ELEMENTI, n. sol. o., FERITI, n. sub. o., Ljubljana, Stegne 19 Ob zaključni investiciji zaradi povečanja obsega poslovanja v PE Ljubno ob Savinji objavljamo potrebe po novih sodelavcih za dela in naloge: ELEKTROTEHNIKA za vzdrževanje elektronike Pogoji: elektrotehnik za šibki tok, 3 leta delovnih izkušenj. ELEKTRIKARJA za vzdrževanje elektroinštalacij na objektu in na strojih. Pogoji: elektrikar, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih. KONTROLORJA za kontrolo kvalitete izdelkov Pogoji: elektromehanik, 2 leti delovnih izkušenj. ADMINISTRATIVNEGA REFERENTA za opravljanje administrativnih del Pogoji: ekonomski ali administrativni tehnik, 2 leti delovnih izku šenj, znanje strojepisja. ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE VELENJE DELOVNA SKUPNOST STROKOVNIH SLUŽB TITOVO VELENJE, Foitova 2 objavlja prosta dela in naloge KNJIGOVODJE - BLAGAJNIKA za opravljanje knjigovodskih in finančnih poslov za klube in društva POGOJI: — srednješolska izobrazba ekonomske usmeritve — najmanj tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah — znanje strojepisja — komunikativnost oz. sposobnost dela s strankami Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas. Poskusno delo traja tri mesece. Stanovanja ni. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v ffdneh po objavi Zvezi telesnokulturnih organizacij občine Velenje — Komisija za delovna razmerja pri DSSS, Titovo Velenje, Foitova 2, p. p. 28. Kandidate bomo obvestili o izidu v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. KURJAČA za centralno ogrevanje in opravljanje hišniških del Pogoji: KV strojni ključavničar, 2 leti delovnih izkušenj. Delovni čas v kurilni sezoni traja več kot 42 ur na teden. Izbrani kandidat bo moral opraviti tečaj za upravljanje nizkotlačnih kotlov. SKLADIŠČNIKA Pogoji: delavec z dokončano osnovno šolo, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih. Izbrani kandidat bo moral opraviti tečaj za voznika viličarja in tečaj za skladiščnika. Za opravljanje navedenih del in nalog združujemo delo za nedoločen čas s 3-mesečnim poizkusnim delom. Pisne prijave z dokazili pošljite v 15 dneh na naslov: Iskra Elementi — Feriti, Ljubljana, Stegne 19. Pojasnila dajemo po telefonu 061 576—928 ali v PE Ljubno 063 840-045. U DO VEKOS n. sub. o., Delovna skupnost skupnih sluib, Koroika 37 b, Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja DO »VEKOS« DSSS objavlja prosta dela in naloge: 1. Programiranje komunalne oskrbe Pogoji: — dipl. ing. gradbene ali komunalne smeri — 3 leta delovnih izkušenj pri projektantskih delih — opravljen strokovni izpit 2. Programiranje toplotne oskrbe Pogoji: — dipl. ing. strojništva — 3 leta delovnih izkušenj pri projektantskih delih — opravljen strokovni izpit 3. Programiranje stanovanjske oskrbe Pogoji: — dipl. ing. gradbeništva — 3 leta delovnih izkušenj pri projektantskih delih — opravljen strokovni izpit Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 4. Razdeljevanje malic Pogoji: — KV ali PK kuharica — 2 leti delovnih izkušenj — vozniški izpit B kategorije Delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom. Za razpisana dela in naloge naj kandidati pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev najkasneje 8 dni po objavi na naslov: DO »VEKOS« Titovo Velenje, Kadrovska služba, Koroška 37 b. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku objave. NOVOSTI («D NOVOSTI (ŠŠJ NOVOSTI (ID NOVOSTI mm- ■■■^m • ■ •• . y i ..r.v.T^L pomlad v oblačenju se začenja v prenovljeni erini blagovnici CENTER z otvoritvijo novega oddelka 25. marca'86 ob9f° NOVOSTI (fh NOVOSTI NOVOSTI NOVOSTI fM NEVERJETNE PONUDBE Avtoradio „STEREO" ; 398,- [ DAVKA JVC TOSHIBA KASETOFON IBo«! M dtjo odvitIL n»me»to AUTO REVERSE. J^gjf' davka"1 2256,- *■'»"« 2990,- OTROŠKI WALKMAN ! 136,- 25<£ 179,- Video rekorder „SAMSUNG" VHS 12;990,- 9990J S RAČUNALNIK * 'fig90 ZA VAŠO FRIZURO namMlo i^^km gj zd>| samo ^^^ h t Telovadni : čevlji t* 0v ponedeljek, 24. marca, v Rekovi kavarni pripravilo občinsko tekmovanje za pokal maršala Tita za moške, ženske in mladinske ekipe. Moške in mladinske ekipe štejejo po štiri člane, ženske pa dve članici, nastopijo pa lahko tudi poljubno sestavljene ekipe. Tekmovanje se bo pričelo ob 16. uri, prijave pa bodo sprejemali 15 minut prej. Elektra:Rogaška 64:75 Košarkarji Elektre so na domačem igrišču klonili proti ekipi Rogaške s 64:75, vendar s svojo igro niso razočarali. V sklepnem delu prvenstva igrajo Soštanjčani z mladinsko ekipo, z željo, da si mladi igralci naberejo čim več izkušenj. Na srečanju z Rogaško so vsi zelo dobro igrali, kar še posebej velja za igro v obrambi, zelo pa se je poznalo, da tokrat ni nastopil Dumbuya. Mladi šoštanjski košarkarji so prvi polčas dobili s 43:42, v nadaljevanju pa sta sodnika dovolila ostrejšo igro, kar je bolj ustrezalo gostom. Taktično zelo dobra igra doma- NK Elkroj: Bodo slabo pripravljeni? Nogometaši Elkroja so po jesenskem delu prvenstva v vzhodni območni nogometni ligi sklenili na prvem mestu, čeprav so se na tekmovanje bolj slabo pripravili in ga tudi slabo pričeli. Zato so se takoj po končanem jesenskem delu odločili, da se bodo za nadaljevanje bolje pripravili in s tem potrdili visoko uvrstitev. Žal pa so zaradi vremenskih razmer priprave uresničili zelo slabo. Treningi so bili uspešni le na začetku, kasneje pa se je treningov udeleževalo vse manj nogometašev in so prav zaradi tega pred začetkom prvenstva precej zaskrbljeni. Nekoliko je na manjšo zavzetost verjetno vplivalo tudi dejstvo, da so bili v ligi lani prvi, uvrstitev v prvo slovensko nogometno ligo pa jim odvzeli za zeleno mizo. Trener nogometašev Elkroja Bojan Prašnikar pravi o pripravah takole: »Največji problem v pripravah so bili izredno slabi vremenski pogoji, možnosti za redno delo v telovadnici pa nimamo. Zaradi vsega tega je uspešen začetek prvenstva zares vprašljiv. Povedati moram, da igralci vse skupaj jemljejo preveč lahkomiselno. Počivajo na lovorikah lanskega leta in mislijo, da bodo z manj truda dosegli enak uspeh. Gledalci in naši zvesti navijači seveda terjajo potrditev lanskega prvega mesta, kar bi glede na kakovost igralcev in ob dobri pripravljenosti zagotovo lahko dosegli. Seveda pa je zato potrebno veliko odpovedovanja, volje in truda. Šport je že postal trdo delo in kdor se tega ne zaveda ne more uspevati. Ostali pogoji dela v klubu so dobri, uprava dobro dela, prav tako strokovni štab, vendar brez večje zavzetosti igralcev ne moremo upati na uspeh. S služenja vojaškega roka sta se vrnila dva dobra igralca, kar je precejšnja MILIČNIKI SO ZAPISALI IZSILJEVAL PREDNOST 16. marca se je v križišču Kersnikove in Tomšičeve ceste v Titovem Velenju pripetila prometna nesreča, v kateri se je lažje telesno poškodoval voznik kolesa z motorjem Anton Slatinšek. Do nesreče je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti voznika osebnega avtomobila CE 163 157 Slobodana Milkoviča. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR V Družbeni prehrani REK je 11. marca razbijal posodo vinjeni Šemzo M. Na Postaji milice so ga pridržali do istreznitve. V zasebnem stanovanju na Kidričevi cesti je istega dne razbijal in motil sosede Ivi-ca V. Miličniki so ga opozorili, seveda pa ga bodo prijavili tudi pri sodniku za prekrške. Prav tako v četrtek, 13. marca, so morali miličniki v večernih urah posredovati tudi v restavraciji Merxove restavracije na Gorici. Vinjeni Silvester G. je razgrajal in udaril redarja, upiral pa se je tudi ukrepu miličnikov. Ti so ga pridržali do istreznitve, prijavili pa so ga temeljnemu javnemu tožilstvu. V restavraciji Name v Titovem Velenju je 15. marca popoldne razgrajal, ker mu vinjenemu niso postregli pijače, Stipe Č. Istega dne v večernih urah pa je razbijal po vratih sosedov na Ulici Veljka Vlahoviča Anton P. Tudi v tem primeru so morali posredovati miličniki. TATVINA USNJENE JAKNE Neznani storilec je 15. marca z velenjske tržnice ukradel usnjeno jakno, vredno okoli 40 tisoč dinarjev. okrepitev, največja pa bi bila, če bi naši najboljši igralci malo bolj trenirali. Prvenstvo naj bi se začelo 23. marca, vendar se bo zaradi slabih vremenskih razmer verjetno pričelo teden dni kasneje. Tekmovalni razpored bo za nas pomladi nekoliko bolj ugoden, saj med drugim igramo tekmo več doma. V prvem kolu igramo doma s Fužinarjem, že v drugem pa bo na vrsti precej odločilno srečanje v Slovenj gradu z neposrednimi tekmami za prvo mesto. Tu je seveda še Dravinja, pozabiti pa ne smemo Šmartnega, saj šmarški nogometaši niso toliko zaostali, da bi se odrekli boja za prvo mesto. Z vsemi temi tremi ekipami pa igramo že v prvih štirih kolih. Časa za trening je sicer še nekaj na voljo, vendar pa trenutno naše želje po prvem mestu niso prav na trdnih tleh.« Komljenovič podrl 930 kegljev V 12. kolu tekmovanja v prvi medobčinski kegljaški ligi so Soštanjčani doma premagali ekipo Papiraičarja iz Radeč. Domačini so z odlično igro opravili popravni izpit po porazu v prejšnjem kolu, še posebej pa se je izkazal Komljenovič, ki je podrl kar 930 kegljev. Rezultat srečanja je bil 5.228:4.983. Tokrat zaradi poškodbe ni nastopil Rajšter, v ekipo pa se je vrnil Leopold Fidej, ki pa po poškodbi še ni v pravi formi. Tudi srečanje 13. kola bodo Soštanjčani odigrali doma. Na kegljišču termoelektrarn se bodo v soboto pomerili z ekipo celjskega Ema, srečanje pa se bo pričelo ob 16. uri. Proti Papirničarju je Komljenovič podrl 930 kegljev, Glavič 883, Križov-nik 867, Sotler 866, Stane Fidej 865 in Leopold Fidej 817. UMRLA 16-LETNA DIJAKINJA V četrtek zjutraj, nekaj po 6. uri, se je v Doliču zgodila huda prometna nesreča, v kateri je tragično preminula šestnajstletna dijakinja Irena Arlič iz Skal, učenka prvega letnika srednje ekonomske šole v Slovenj Gradcu. Več oseb pa je bilo v tej nesreči ranjenih. Kot smo izvedeli, je avtobus, ki je peljal iz Titovega Velenja proti Slovenj Gradcu, v Doliču na levem nepreglednem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti na zasneženem cestišču začelo zanašati. Šofer je izgubil oblast nad vozilom zapeljal je na levo stran ceste in avtobus sé je skotalil po pobočju. činov pa za zmago ni bila dovolj, saj žoga ni in ni hotela skozi obroč. V naslednjem kolu igrajo košarkarji Elektre znova doma. Srečanje z ekipo Po-murja bo v soboto ob 18. uri. Proti Rogaški so igrali: Sevšek 2, Mrzel 5, Lipnik 7, Pečovnik 6, Kitak 14, Janič 15, Ocepek, Rotovnik 15, Brešar in Plešej. Smučarski skoki v Lokovici V Lokovici nimamo samo dobrih alpskih smučarjev, ampak vzgajamo tudi smučarje skakalce. V nedeljo, dne 23. 2. se je devetnajst pogumnih skakalcev pomerilo na tridesetmeter-ski skakalnici. Na tekmovanju so sodelovali predvsem mladinci, bila pa sta tudi dva mlajša pionirja in skakalka Marjana Glavnik, ki je svoj pogum pokazala v treh skokih, dolgih okrog petnajst metrov in se uvrstila na sedemnajsto mesto. Največ točk je osvojil Branko Dreu, ki je v vseh treh skokih skočil po štiriindvajset metrov, kar je bila tudi največja daljava tekmovanja. Za njim sta se uvrstila Peter Vrzelak in Rudi Švikert. Na nehvaležnem četrtem mestu pa je pristal Roman Dreu. K uspešnosti tekmovanja so pripomogli tudi sodniki, ki so merili dolžine skokov, ocenjevali pa so tudi slog. Na tekmovanju smo videli tudi zelo grd padec, ki je vsem zaprl sapo a se je na srečo končal brez posledic. V izteku skakalnice je tekmovalce bodrilo kakih štirideset gledalcev. Po končanem tekmovanju smo se razšli v upanju, da nam bo zima še naklonjena, da bomo lahko gojili zimske športe. Fanika Jurjovec Ljubno:Fužinar 3:2 Odbojkarice Ljubnega so se s tesno .zmago proti drugi ekipi ravenskega Fužinarja utrdile na tretjem mestu v republiški ligi. Zmagale so s 3:2 (—9, —14, 10, 8, 8). Gostje so odlično igrale v prvih dveh nizih in povedle z 2:0, domačinke pa so predvsem s hitro igro na mreži dobile tri nize in tako kljub vsemu zasluženo dobile že skoraj izgubljeno srečanje. Ljubenske odbojkarice v tem delu prvenstva igrajo v Lučah ob Savinji. Delno zaradi večje telovadnice, predvsem pa zato, da bi v svoje vrste pritegnile tudi mlade igralke iz drugih krajev Gor-nje Savinjske doline. Dokaz velikega zanimanja za to privlačno igro je tudi obisk na srečanjih v Lučah, saj jih na vsaki tekmi bučno spodbuja okrog 200 gledalcev. Dobra poteza torej, ki se bo zagotovo obrestovala. Na srečanju s Fužinarjem so igrale: Skok, Mojca in Jožica Jeraj, Bernarda in Maja Zalesnik, Orlovič, Centrih, Orešnik, Pustoslemšek in Detmar. Veleslalom za pokal ZTKO V nedeljo je bilo na Golteh tekmovanje v veleslalomu za pokal zveze te-lesnokulturnih organizacij občine Velenje, ki ga je organiziral velenjski smučarski klub. Na prvih dveh veleslalomih je nastopilo 50 deklic in dečkov. Naslednja dva veleslaloma bosta prav tako na Golteh in sicer v nede-ijo, 23. marca. Po tem tekmovanju bodo med tekmovalce z žrebom razdelili praktična darila, ki so jih prispevale velenjske delovne organizacije. Rezultati prvega veleslaloma — letnik 1977: deklice: Irena Strupek: dečki Robi Caglič; letnik 1978: deklice: Mateja Drev; dečki Grega Bole; letnik 1979 in mlajši: deklica Saša Ša-lamon; dečki- Matej Črešnik. Tudi v drugem veleslalomu so zmagali isti tekmovalci, le pri dečkih letnik 1979 in mlajši je bil najboljši Marko Glas. 'es* vita 20. 3. 1986 ì. ATTENCIONE GO GO RADIO - Bernie Paul 2. NIKITA - Elton John 3. CAUSE YOU ARE YOUNG - C. C. Catch 4. CHARLENE - Roxanne 5. PAPA CHICO — Toni Esposito 6. LONELY NIGHTS - Colours 7. CELEBRATE - Savage 8. ARABIAN NIGHT - The Parallel lines 9. TOUCH BY TOUCH - Joy 10. BOLERO - Fancy Na vstop v lestvico čakajo: MOVE AWAY - Culture club ELECTRIC NIGHTS - Dave Merlin -xg------ Moj predlog Moj naslov i