__- Julij Slapšak Zgodba o pastirju Pavlu 9. Vetrov oče dajci zagleda Pavel sivega starca, Vetro-vega očeta, ki je še vedno stal ob veliki scneni kopici in ga opazoval. >Kje pa sem, kje pa vendar sein?< zakliČe pre-senečeno na ves glas. »Kakor vidiš, na seneni kopici. Le stopi dolif« MladeniČ se zavrti in se spusti z visoke kopice pred Vetrovega oceta in iznava vprašuje: »Dobri očka, povejte veiidar: Kje pa sem?« »Pri sivem starcu, pri Vetrovem očetu, na drugem svetu. Koder pogledas in še dalje naprej, kamor ne seže tvoje oko, se razprostira moje, Vetrovo kra-ljestvo.« »Na drugem svetu sem?« >Da, na drugem svetu, v podzemskem Veirovem kraljestvu.« »Pa kako, da sem tukaj?« »Tjale gori pog\ej] Tara pod stropam je odprtina, skozi tisto odprtino si prifrčal z onega sveta in — hvala Bogu! — padel ravno na seneno kopico.« i >Potem pa so imeli ljudje prav in tudi grajski volar je prav sodil, da tisto brezno ob belih pecinah v grajskem gozdu nima dna. Kaj?« >O, prav, pravl Tisto brezdanje brezno je en izhod mojih sinor na oni svet. Ampak, pozemeljski človek, kdo pa si ti prav za prav?« Pavel je Vetrovemu očetu vse povedal: da je grajski skrbnik ter zaupnik in namestnik prejasnega gospoda grofa samega; da mu je Pavel ime in da so njegovi starši, brat in sestra na novem domu sredi vasi; povedal mu je tudi, da je doslej služil pri dobrem duhovnem gospodu pri fari polnih sedemnajst let, nato pa v gradu pri samem gospodu grofu. >Kaj pa prav za prav detaš tukaj na drugem svetu?« >Tega pa sani ne vem.c >Kako pa si prišel semkaj na ta svet, v moje podzemsko kraljestvo?« »Tudi to mi ni znano. Le fo vem, da sem čepel tik prepada ob tistih belih pečinah v grofovem gozdu in meril s kamni globočino brezna, ki sem ga nameraval zasuti, a je šel glas o njem, da je brez dna. Vržem prvi kamen v brezno, poslušam, poslusam: slišim bobnenjc, konca ne slisim; vržem drugi katnen v brezno, poslušam, poslušam, slišim bobnenje, a nic ne slišim, kdaj in kje se je ustavil kamen; vržem tretji kamen, poslusam, poslušam: nič ne slišim kamnovega bobnenja, sam bobnam v prepadu in treskam ob stene in skale in... in ... potem pa nic več ne vem, kako je bilo. No, to vera, da sem se prebudil tukajle gori na seneni kopici; in ko sem vstal, sem zagledal vas prcd seboj in sedaj sem pri vas. dobri Vetrov oce.< Sivi starec, Velrov oče, bi rad videl, da bi ostal Pavel pri njem, hudega bi mu ne bilo. In mu je rekel: >Pavel, ostani nekaj let pri meni v službi; hudega ti ne bo, dela ne bo preveč, hrana dobra; prislužil si boš veL kot je vsa vaša graščina vredna. Za plačilo dobiš od mene tri stvari; Čutarico žive vode, s katero poraladiš starega in ozdraviš bolnega in še mrtvega 154 oživiŽ, kadar in kjer je to njemu v prid; dalje žudodelno svečo, fci privede rajnega prijatelja ali sovražnike v sveti raj, ako dogori na njegovem grobu: in slednjič čudodeini demant, to je dragocen kamen, s katerim lahko kupiš polovico kraljestva in ne samo grofove graščine; ta demant se sveti kakor najsvetlejsa zvezda in ti bo zadostoval za najboljšo luč; in Še eno lastnost ima ta dragoceni kamen: dokler ostane v tvoji roki, bos videl v tem naj-svetlejšem kamnu zapisano vse, kar ti je treba vedeti. To lastnost hrani ta demant samo za te; kadar pa preide v druge roke, izgubi to moč. No, si zadovoljen s plačilom; boš ostal pri meni v službi?« Pavel se je že kot pastirČek odpovedal vsemu posvetnemu blagru; hotel je ostati reven kakor ubogi, sulii Kristus na križu tam ob potu na pro-stranem pašniku. Zdajci zadoni, sam Bog ve od kod, tista žalostna romarska pesem: Jezns je usmiljen bil, za nas krvavi pot potil. Tekla je, tekla rešnja kii, za. odrešenje vsek ljudi ... »No, si zadovoljen s plačilom, boŠ ostal pri meni v službi?« je se vprašal sivi starček, Veirov oče. Pavel je gledal v daljavo in molčal - -. Usmiljeni sivi starček, Vetrov oce, je vedel zakaj: ko je bil Favel z živo vodo pomlajen, se ni le njegovo telo pomladilo, ampak tudi njegov duK: razbisttil se mu je lazum, ojaLila volja, ogrelo srce... in prvotno nepremagljivo hrepenenje se mu je vzbudilo po tisti srečni, zlati otroški dobi, ko je pasel živino svojega očeta tam na pašniku in se pogovarjal in veselit s stvarstvom in z Bogora sainiin ter nudil Kristusu, tistemu ubogemu in suhemu, pastir-skega kruha ... Vleklo ga je nazaj k prijateljčkom in bratcem tam na paŠi; kli-cala ga je zelena travica, pisane cvetke, žvrgoleči ptički, vse vse ... vsa na-rava; vabil ga je križ ob potu, romarska pesem: Jezus je usmiljen bil... Tudi Pavel hoče biti po božjem zgledu usmiljen in prepustiti vse bogastvo tc-ga sveta onim, ki si ga žele in se vesele, on pa ostanc reven in ubog, kakor Kristus na križu, ki nič uima. ^^m Vae to je vedel dobri sivi starček, Vetrov oče; veselilo ga je, da je ^^»5el nepokvarjenega, nedolžnega mladeniča, ki se z veseljem vsemu odreka, te da bi mogel nemoteno živeti samo z Bogom; zato ga ni več mučil z vprašanjem, Če bo se oatal pri njem v službi, če je zadovoljen s plačitom, ampak tnu je kar s kratkimi besedami namignil, da se mu skoraj izpolnijo njegove želje, njegovo nepremagljivo hrcpcnenjc; vprašal ga je nainreč: »Pavel, bi rad šel nazaj na oni svet k svojim prijateljčkom in bratcem na paši, k svojemu revnemu Bogu na kriŽu?c Pavlu zaiskrijo oči; obraž se mu zasmehlja ia kar zavriskal bi od veselja. In pove Vetrovemu očetu, da bi rad šel. Sivi starček prikima: »Zgodilo se bo po tvoji želji; samo tri tedne boš moral prebiti tukaj, da se vrnejo Vetrovi, moji sinovi, z onega sveta.< 10. Po treh tednih avel je ostal tri tedne pri dobrem stareku v podzemlju. Ni se mu slabo godilo, vsega je imel v izobilju in na pre-ostajanje: ali velikega nepreroagljivega hrcpenenja po pastirski palici, po svojih prijatcljčkih in bratcih na pašniku, po Bogu na križu ob poti... ni mogel za-treti v sebi. In tista pesem, tista žalostna rornarska pesem: »Jezus je usrailjen bil.. ,< mu je vedno brnela po ušesih, ga klicala, vabila ... To je dobro vedel Vetrov oče in je rekel: »Saj pravim, no: zdaj bi se pa že uiorali vrniti moji sinki; le predolgo se mude na onem svetu. VeŠ, poslal sem jih na oni svet zato, da se med nebom in zemljo naplcšejo in nanorijo, v mojem podzemeljskein kraljestvu je za take igrc prcmalo prostora. Je križ dandanes z otroki povsod, pa tudi z odraslimi ni r dosti boije, često še slabše. Ampak jaz imam šibo. ki sože celo na oni svct; o, uženera jih, če ne bodo pridni in lepo ubogali ti moji sinki tamkaj! Obenem tudi nepridiprave na zemlji nekoliko požgečkam s patico; lej, grajskega volarja, tistega hrusta, ki te je pahnil v prepad, je že dosegla, in Še sto in sio drugih poleg njega; volar se že zvija v silnih krčih in valja po tleh in preklinja ncbo in zemljo, da se kar iskre krešejo.« >Me je mar volar pahuil v brczno?« >Kdo drugi? Ali ni bil on edini poleg tcbe ob prepadu?« »To je res! Slutil sem pač, ali naravnost obsoditi ga grdega zločiiia, nei kako more tovariš tovarišu hudo storiti? — Pa zakaj me je pahnil v prepad?« »Zakaj? V grofovi milosti si m» zrastel previsoko čez glavo. Prej si bil vendar volar, njegov ožji tovaris, ali ne? — No, kar naenkrat so te povišali za njcgovega zapovednika: zakaj ni rolar sam postal grajski oskrbnik, zaupnik in naraesinik grofov, zakaj ne on? Ha, to boli samo-golineza m nevošfljivcal Ampak to ni bilo samo volarjevo dclo,< »Kako to, da ne? AH ni volar tega sam storil?< >Zlo dejanje je res da izvršil volar sam, a vendar ni to čista resnica: v mislih in željah te je pahnila v prepad vsa grajska služinčad, ker si bil vsem tcra kot grofov namestnik hud trn v peti; volar jc bil nevede in nehote poklicani vršllec ujih zaželene, a ne izrečene l-olje. Zato pa zdaj vsi trpijo za izvršeni zločin, kakor so paČ zaslužili; volar dejansko, drugi pa morajo gledati kazen, grozovite njegove bolečine.< »Ali hudo trpi volar?« >Hndo, hudo! Najhujše pa je to, da ni nobene pomoči zanj na onem svetu, A vedi: Tudi nadloga je od Bogal« 156 Pavla je ta novica zabolela. V ušesih mu zadoni in v srcu odmeva tista ialostna romarska pesem: >Jezus je usmiljen bil.. .< Zato reče: >Ljubi Vetrov očka, z menoj stc tako dobri, ali bi ne izkazali še njemu milosti in ga ozdra-vili?« >Ne! Dokler preklinja, da se kar kadi, ni Čas za to. Ko se bo umiril in duševno pre-rodil ter klical Boga, Mater božjo in vse svetnike na po-moč, takrat bo prišla ura re-Šitve zanj. In prišla bo: zakaj Bog ne more trpeti, da bi se pogubila duša, za katero je dal kri in življenje. Rešil ga boš pa ti, če te bo volja, nc jaz; zdravila Že dobiš od me-ne. — Nesreča je le, da je morala moja Šiba, ko je ošvrk-nila po nevrednem hlapcu in drugih zločincih, zadeti tudi nedolžno žrtev: premila graj- ska gospodična, mlada grofica, edinka, luč in življenje v gradu, vcs up in sreča grofovskih starsev, leži na bolniski postelji in tudi zanjo ni nobene pomoei.« »Za Boga, kaj ste storili?« >Kar je zapisano v postavi: Grehi staršev se kaznujejo na njih otrocih in potomcih še v četrtem kolenu.c »Jaz tega ne razumem.t »Nič ne de! Poslušaj: prejasni g^ospod grof, njen oče, je obljubil tistema, ki jo ozdravi, vse imetje in njeno roko. Te nič ne mice?< Iz daljave je prihajala romarska pesem, tista žalostna: »Angel varoh na oblaku stoji, zlati kelih v rokah drži.. .< >Te nič ne miče?« je ponovil Vetrov oče vprašanje, ko je Pavel le molčal. »Da, miče mel< >Imetje?< >Ne! Imetje naj imajo drugi, tisti, ki ga žele.< >In zakaj ne ti?< >Zame je pastirska palica najlepše in največje imetje.c »In njena roka; te ne miče ta?t >Ne! Dobi jo naj oni, ki je je vreden.« >In zakaj ne ti?< »Jaz iraam križ, tam ob poti na pašniku se dviga. O, da bi že zopet pasel živino na onem svetu med svojimi prijateljčki in bratci, kjer stoji križ ob potu .. .< >Kaj te tedaj mice, če ne imetje in njena roka?« >Plačilo ne, dejanje samo: njeno ozdravljenje. In to še ta trenutek. Za to se dam rad iu z veseljem še sto in stokrat pahniti v prepad in se-sekati na drobne kosce.« >Prav jc, da tako iskreno in prisrčno ljiibiš nedolžno grofico, svojo zlato sestrico.* ., 157 *•* Pavel je ostrmel; v srcu mu je odmevala pesem: Jezus je usmiljen bil... Pogledal je sivega starca, češ: ali ne ve več ta, da je on kmetov iz vasi, da je njegov brat Peter, sestrica pa Jerica? Nato je pa odgovoril: »Saj ni grajska moja sestrica.* >Je, po polu sestra tvoja je! Poslušaj!* Vetrov oče mu je sedaj vse povedal: da je on — Pavel — najdencek, da so se ga usmilili Kočarjevi in ga zredili, da je prejasni gospod grof njegov pravt oče in bolna grofica v gradu njegova po poli sestra; vse, vse ma je povedal, Ie tega ne, kdo je njegova mati. Pavlu je zastajala sapa. Ko je zopet mogel govoriti, je vprašal: »Pa kdo je raoja mati?« »Tega zdaj lie izpraŠuj! Izvedel boš, ko pride ura, ko pride čas za to.< >Oh, prcdobri Vetrov ocka, dajte mi zdravilnc žive vode in pokažite mi pot na oni svet: moja po poli sestrica me kliče, klifie, kliče.. .c »Umiri se, mlada kri! Vse se zgodi, ko pride prava ura. Ne bom te zadiževal tu pri sebi dalje, kakor je potrebno. Toda vedi, ti ne boš ozdravil svoje po poli sesirice.« »Kdo pa?« »Nekdo drugi! Tisti, ki je je vreden: sam se ti bo razodel o pravem času « »Po čem bom to spoznal?< »Po čisti ljubezni do nje, ki je tako močna, kakor tvoja, bratovska.< »Predobri Vetrov očka, se bo to kmalu zgodilo?* »Da! Ali ne slišiš? Že prihajajo moji sinovi: ura tvoje rešitve jc prišla, z njo pa tudi skorajsnje ozdravljenje bolne grofice, tvoje po poli sestre.< V tem trenutku je v silni daljavi votlo zabobnelo in strasno zarohnelo, silni grušč in trušč je glušil ušesa. Vetrov oče se zaobrne v ono stran in zakliče mogočno v silne daljave: »Halo! Stojte, počakajte, Ijubi sinki moji!< V hipu je vse utihnilo in se umirilo, dobri Vetrov oče pa se je obrnil zdaj k Pavlu in mu rekel: »Poslušaj, Pavel! Le tri tedne si bival pri meni; v tem kratkem času nisi mogel zaslužiti tega, kar sem ti ob tvojem prihodu obetal, vendar ti hočem dati vse tri darove: žutarico čudodelne žive vode, glej, tu jo imaŠU »Srcna hvala, predobri Vetrov očka!< je hTaležno sprejel Pavel prvi, zanj največji dar; v čutarici je ozdravljenje za po poli sestro in tudi za volarja ... »Drugi dar je čudodelna sveča, glej, tu je!« Pavel jo je hvaležno sprejel, zanj pomeni ta Čudodelna sveča velik dar: reŠitev njegovega dobrotnika, pokojnega duhovnega gospoda pri fari, ako še ne uživa večne slave. »Tretji dar je čudodelni demant v dragoceni škatljici: evo ti ga!< Pavel je tretji dar hvaležno odklonil; Vetror oče pa je prigovarjal: »Le vzemi, le!« Pavel se je Še branil in dejal, da ne more in ne sme sprejeti tako velike dragocenosti v dar. Ali Vetrov oče ga je poučil, da je čudodelni demant pač velika dragocenost za Pavla, zanj pa ne; v njegovem podzem-skem kraljestvu da se ne pehajo za bogastvom in ne plešejo pred zlatim teletom, kakor to delajo na zemlji. Toda Pavel se je že branil; rekel je: »Le čemu mi bo vclikansko bogastvo?« »Za poročno darilo prelepi mladi grofici, tvoji po poli sestri; tu ga imas!< Pavel se sedaj ni vec branil in je z veseljem sprejel čudodelni demant v dragoceni škatlici — poročno darilo za svojo po pčli sestrico, za prelepo mlado grofico, zahvaliti pa se zanj ni mogel, ker se je Vetrov oče že za-obrnil in klical gvoje sinke Vetrove ... (Dalje.) 158 k