SLOVENKA
GLASILO SLOVENSKEGA ŽENSTVA
  UREJUJE
ivanka anžič-klemenčič
 IZHAJA V TRSTU VSAKEGA 25. V MESECU.
STANE ZA VSE LETO 6 K; ZA POL IN ČETRT
LETA RAZMERNO. 1
101 UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO : TRST, ULICA
MOLINO PICCOLO 3. II.
LETNIK V.  ŠTEVILKA I.
V TRSTU 25. JANUVARJA 1901.,
VSEBINA. FRANCE PREŠEREN. IVAN MERHAR. TRST. —
O SPOLNI VZGOJI. DRAGOTIN LONČAR. PRAGA. — DAJ
NAM NAŠ VSAKDANJI KRUH ! ZOFKA KVEDER. PRAGA. —
PESMI. VIDA. — ŽENSKE UČNE MOČI NA RUSKIH GIM-
NAZIJAH. PROF. M. HOSTNIK. RYLSK. — NOVE SKLADBE.
—K. TRST. — NOVE KNJIGE. — BELEŽKE, ioi   ioi   ioi   ioi
V TRSTU 1901. IZDAJE IN TISKA TISKARNA »EDINOST«. ODG. UREDNICA
IVANKA anž1č, POR. KLEMENČlč.     
 Kavarni „TRGOVINSKA" IN „NEMŠKA" j
Kjer sta shajališči
vseh Slovanov v trstu
priporoča lastnik Anton Šorli 
Na razpolago so vsi slovanski in drugi 
   častniki. 
Posebne shrambe za prtljago cenjenim gostom. 
UREDILA IVANKA KLEMENČlČ.
SLOVENKA.
GIASILO SLOVENSKEGA
ŽENSTVA. « MESEČNIK.
V. LETNIK.
= V TR5TU 1901. =
IZDAJE IN TISKA TISKRNAl
 „EDINOST".----
Univerzitetna biblioteka ljubljana

Vsebina „Slovenke". Leto V.
A—a.
Moji novi črevlji str. 263.
Abegg dr. H-
Narodna vzgoja (prevod) str. 85.
Aibditus.
O ženi in njeni ravnopravnosti str. 82.
Upliv gospodarskega razvoja na ženo 178.
Adela.
Črtice iz življenja str. 250. Lojzek 276.
Ob novem vinu 278.
B. V.
Žensko pitanje u Hrvatskoj  str. • 234.
Demeter.
V leščevju str. 28. Nocturno 218. Pe-
sem 242.
Dobova Mila.
•Slovensko splošno žensko društvo  90.
Drofenik Rok.
Žena in politika str. 67. Ženski izo-
brazbi prosto pot 161. Ruski profesor o
ženskem vprašanju na Slovenskem 181,
E. E.
V poročni noči str. 274.
Fofanov Konstantin JVI.
V pomladnjo noč. Frevel Ivan Prija-
jatelj 278.
Glaser dr. Karol.
Hrosvita iz Gandersheima str. 315.
Golar C.
Pesmi: Polonica, Rosna šuma je ze-
lena .... Pisane poljane .... Pesem. Kostanj je
ozelenel str. 143. Memento! 256. Večer 274.
Hostnik M-
Ženske učne moči na ruskih gimnazi-
jah str. 16.
Ivković Miloš.
Snohvatice Zmajovine str. 47. Crtice
od Svetozara Coroviča 133. Jovan Ilijć 164.
Jakoby L.
Tožba, poslovenil Z. L. Mozirski 275.
Jovanović Jovan«Zmaj,
Bič gujinski str. 41.
—k.
Nove skladbe: Pod oknom. Zim-
ska idila. Hrabroslava Volariča skladbe I.
str. 19, 20.
Klemenčič Franjo.
Predlogi v rešitev žensk, vprašanja, po-
ročilo str. 96. Stenografija in Slovenke 137.
Klemenčič Ivanka.
Žene izobraženih krogov na delu za
prosveto str. 33. Prostitucija 154. Svoboda
žen 169. Žensko vprašanje v istrskem de-
želnem zboru 201. Važna izjava o ženski
šolski izomiki 207. Aforizmi k organizaciji
slov. ženstva 261) O razmerah proletarskih
žen 285. Zavarovanje za starost in obne-
moglost 298. Vseučilišče v Ljubljani in
slov. ženstvo 29g. Stiristoletnica hrvatske
umetne književnosti 301.
Kristina.
Očetu str. 37. Kamenčki 92.
Kveder Zofka.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh !
str. 13. Emancipacija 53. Pri branjevki
115. Zimsko popoldne 119. Strti 121. Žen-
stvo na naših višjih državnih šolah 134.
Tuje oči 193. Pravica do življenja, drama
v 4 dejanjih "171, 208, 264. Ljubezen, jed-
nodejanka 288.
Lavričeva Lina.
Mladi dnevi str. 95.
Lazarević dr. Laza K.
Pri vodnjaku, prevela Leda str. 323.
Leda.
Slovenska kuhinjska šola v Trstu str.
152. Feminizem v zrcalu slovenskega no-
vinstva 183. »Okusil zgodaj sem tvoj sad,
spoznanje . . .« 196. Je-li Karol Veliki svet-
nik 220. Ruskin in žene (prevod) 237. Se
enkrat: Karol Veliki — svetnik 257.
Ljuba.
Dopis z Dunaja str. 124.
Lončar Dragotin.
O spolni vzgoji, po dr. El. Blackwel-
lovi str. 10, 38, 73, 92, 126.
JVIaehar *J> S.
Umiranje. Prevel Anton Dermota 87.
Maerhar dr. Ivan.
France Prešeren str.1.
Mila-
O mraku str. 114. O maju 120. V
ljubezni 120.
Nada.
Žena   kot vzgojiteljica  str.   144. Boj
proti   alkoholu   190.   O   detomorih 218.
Vzgoja deklet 233. Javna predavanja 254.
Negri Ada.
Brez dela, prevel Z. L. M. str. 244.
Ninon Erancois de.
Neodkrit otok, prevel Rok Drofenik
str. 247.
Nirvan.
Trenotki str. 244.
Podlesnik Ivan.
Odprto pismo str. 66.
Podslapinsky Slavoljub.
Ljubezen in zakon str. 109.
Polićević dr. M. S.
Politična in javna prava žen (prevod)
str. 222.
Radić Stepan.
Slovanska politična tragedija. Poslo-
venil El. str. 69. Za slov. univerzo v Ljub-
ljani, poslovenil F. I. 319.
Sava.
K strokovni organizaciji ženstva str. 313
Sever Adam.
Pripovedka o kmetu str. 25. Slepec
Matija 42. O metulju 45.
Tehomil.
Zadrega str. 149.
Tetmajer Kazimir.
V nebesa (prevod s poljskega) str. 60.
Tominšek dr. Josip.
Ženstvo na naših višjih državnih šolah,
str. 81. Spremnica drugemu zvezku Jenko-
vih pesmi 102. Srbkinje. in Bolgarke 149.
Ženstvo na češki univerzi v Pragi pa
uradna statistika 166. Fr. Prešeren, Poesien
226. Fr. Malograjski : »Z viharja v zavetje.«
227. »Prvi listi« 280.
Tvoreov Božidar.
Ženske v Rusiji str. 45, 117, 204, 27g,
332. Nadežda Aleksandrovna Luhmanova
125. Marija Dmitrijevna Balaševa 242.
Pozno, pa še ne prepozno 302.
Utva.
Sinoči... str. 234. Solzam 237. Sveča
288. Xoč 298. Pri kolovratu 315. Tvoje
strune 319.
V. R. Lačeveski.
Na divanu za podlistek str. 27. Kdo
in kaj 82.
Vanda.
Svetu str. 2,54. Najrajše 323.
Vdovičeva Mila.
Ženski študij na Ruskem str. 25.
Vida.
Pesmi: Molitev. Take oči. Po slo-
vesu str. 15. Pesem 82.
Zmagoslava.
Spomenik možu str. 63. Slava Sloven-
kam mesta Kranja 79.
Zorana.
Materi str. 34. Kresni spomin 222.
X. Y.
K poglavju: Alkoholizem str. 320.
LISTEK :
NOVE SKLADBE.
Str. 19, 48, 162.
NOVE KNJIGE.
Str. 20, 47, 75, 101, 133, 164, 226,
256, 280, 304, 334.
BELEŽKE.
Str. 22, 48, 79, 104, 134, 164, 198,
229, 256, 282, 306, 336,
P. n. prijateljicam in prijateljem
 ob novem letu !
S tem zvezkom dovršuje »Slovenka« svoj peti letnik. O tem, za
na.še malenkostne razmere znamenitem razdobju bodi nam dovoljeno izreči
našo najiskrenejšo zalivalo vsem požrtvovalnim sotrudnicam in sotrudnikom,
ki niso postali »Narobe-Katoni«, da govorimo s Prešernom, marveč so
vstrajali ob naši strani.
Zahvaljujemo se pa tudi cenjenim naročnicam in naročnikom, ki
so nas gmotno podpirali v našem skromnem prizadevanju, da razširimo
splošno obzorje slovenskega ženstva, in v boju proti nenravnosti in njenim
vzrokom.
Sotrudnice in sotrudnike, naročnice in naročnike pa prosimo, da
nam ostanejo zvesti tudi v novem letu ter da nam pridobivajo prijateljev,
ki bi nam duševno in gmotno pomagali v uresničevanju našega programa,
katerega pač ne treba več na široko razkladati.
Xobcnih blestečih obljub za novo leto ! Skušali bomo tudi v
novem letu, da povzdignemo naš list na čim višje stališče. Skrbeli bomo
za zdrava zabavo, pred vsem pa gledali na to, da bo naše ženstvo točno
obveščeno o sodobnem gibanju in uspehih ženstva v drugih narodih. V
beletristiki bomo se ozirali v prvi vrsti na slov. lepo knjigo ter nadaljevali s
prevodi zlasti iz srbščine. Prav biser slovanske literature se nam je po-
srečilo pridobiti v Macharjevi »Magdaleni«, katero nam je poslal g. Ant.
Dermota iz Prag-e.
Tudi to lahko izdamo cenj. čitateljicam, da smo pridobili nekaj
novih ženskih moči iz učiteljskih krogov, ki bodo nas seznanjale z razme-
rami in težnjami slovenskih učiteljic.
Do vseh prijateljev si dovoljujemo uljudno prošnjo, da bi nam
blagovolili naznaniti naslove, na katere naj pošljemo ,,Slovenko" na ugled !
V nadi, da se tekom prihodnjega leta končno utrdi stališče
»Slovenke* ter se ji zagotovi obstanek, kličemo vsem: Veselo novo leto!
Uredništvo in upravništvo „Slovenke"
 Trst, ulica Molino piccolo št. 3, II.
  LETNIK V. 
SLOVENKA

  ŠTEV.  1
FRANCE PREŠEREN. IVAN MERHAR*).
Zadnja leta so praznovali slovanski na-
rodi lepo vrsto stoletnic, spomin jaje se tistih
pogumnih in genijalnih svojih sinov, ki so
— opazivši nov tok časa in odločilno tre-
notje za usodo svojih narodov — začeli
dramiti svoje brate iz predolgega dušev-
nega spanja in jih spodbujati h krepkemu
delu na polju narodne prosvete, v koji
edini so zrli spas svojih narodov in up na
boljšo bodočnost svojih ljudstev. S temi sto-
letnicami praznujejo slovanska plemena ob
enem tudi prvi stoletni jubilej svoje pristno
narodne slovanske kulture ali vsaj stolet-
nico njenega preporoda. Ti narodni praz-
niki slovanski ne slede slučajno tako blizu
drug za drugim, ampak so v kavzalni zvezi
med seboj, saj so vsi oni veliki Slovani —
preporoditelji, kojih stoletnice obhajamo,
bili sinovi iste dobe, saj so bili vsi nav-
dahnjeni od istih idej, katere je porodila ve-
lika revolucija ob koncu XVIII. veka in jih
dalje razvil zanosni boj za svobodo narodov
in prostost posameznikov zoper tirane teles
in tlačitelje duhov. Doba, v kateri so se po-
rodili imenovani slovanski prvoboritelji, je
bila protestna doba srca proti mrzlemu ra-
zumu ; srce je povzdignilo glas proti stoletnim
kodificiranim krivicam, tirjalo se je enako
pravo za vse. To je bil evangelij trpečih,
in Slovan, zdihujoč stoletja v sramotnih
sponah, je zatrepetal koprnenja, in mali
človek se je dvignil in poslal svetu izmed
sebe prorokov nove dobe. Na Nemškem,
Angleškem in Francoskem so začeli rušiti
stanovske razlike, predpravice plemstva in
duhovništva so bile v veliki nevarnosti in
*) Citai na Prešernovem večeru v Trstu dne 23.
decembra 1900.
so res dobile smrtni udarec. Slovanska ple-
mena — izvzemši Ruse in Poljake ¦ so
bila v neugodnih časih absolutizma in cen-
tralističnih nakan zgubila svoje plemstvo,
in tudi meščanstvo je bilo skoraj popolnoma
potujčeno. Med avstrijskimi Slovani smo
bila Slovenci menda na najslabšem, saj se je
glasila čista slovenščina le daleč proč od
mest in trgov, kjer je oblastno gospo-
dovala nemščina, prepuščajoč pohlevni Slo-
venki le mesto med služinčadjo in med naj-
nižjimi sloji. Brez romantiškega stremljenja,
ki je propovedovalo povratek k naravi, ki
je začelo naglašati pravice človeka in po-
bijati internacionalno stanovsko solidarnost,
kije ščitila kodificirane krivice samooblastne
gospode, brez tega humanno nadvdahnje-
nega toka duhov bi bil preporod slovan-
skih plemen stvar nemogočnosti, kajti ne-
kateri manjši slovanski rodovi so bili kot
narodi doslej popolnoma brezpravni,
in brez upoštevanja teh tako dolgo neopa-
ženih duševnih sil v širokih masah na-
rodov bi bila nemogoča slov. renesansa.
Važno na romantizmu je tudi to, da so jeli ro-
mantiki posebno povdarjati važnost ustnega
narodnega slovstva, ki je bilo zlasti pri
Slovanih posebno bogato zastopa.no, in prav
radi te prednosti slov. narodov so bili mnogi
Neslovani nam sprva prijazni in so podpi-
rali naše kulturne težnje, seveda* ne pre-
dolgo, kajti kmalu se je vzbudila zavist in
skrb, da bi ne prišli Nemci ob dosedanjo
nadvlado. —
Take so bile obče razmere med ev-
ropskimi narodi, tako je bilo v glavnih po-
tezah duševno razpoloženje v Evropi, ko so
nastopili Mickiewicz, Puškin, Prešeren in
drugi preporoditelji. Ne smemo se čuditi,
če najdemo pri vseh podobne poteze, ne
1
strmimo tudi, da je šlo njihovo strmljenje
obče paralelno ter se je med seboj dopol-
njevalo. Tedaj se je prvič s popolno določ-
nostjo pojavila prej pod pepelom tleča misel
o slovanski etnični sorodnosti, ki zahteva
na polju duha solidarnost kulturnih teženj.
Če torej slave te dni vsi Slovani spomin
našega velikega Prešerna, kažejo le, da
razumejo duševno vez, ki je spajala vse
slovanske prvake preporodniške dobe, oni
spričujejo, da se zavedajo kulturnih na-
menov, ki so vsem Slovanom enaki ; na
drugi strani pa smo jim mi Slovenci hva-
ležni , ker časte v Prešernu ravnovred-
nega sobojevnika svojim duševnim herojem,
dasi je bil le sin malega slovenskega na-
roda ; hvaležni smo jim, da nas bodre s
svojo pazljivostjo k vstrajnosti v boju za
slovenske narodne ideale, ki so tudi nji-
hovi ideali.
France Prešeren se je porodil dne 3.
grudna 1. 1800 v mali gorenjski vasi Vrbi,
kjer je bil njegov oče Simon precej trden
kmet. Pesnikova mati je bila vrlo plemenita
in inteligentna slovenska žena, in ti dve lepi
lastnosti je prejel od nje tudi njen ljubljenec
Francek. V dogledu sivega Triglava, v
vznožju tiho sanjajočih Karavank, eno uro
hoda od blejskega raja, je preživel bodoči
slovenski pesnik prvih sedem let svojega
življenja, morda edino srečna leta. Divna
okolica in materina, ljubezni polna vzgoja
ste bili gotovo velike važnosti za razvitek
pesnikovega genija. Sedemleten deček je
šel Prešeren v Ribnico, da bi hodil v šolo,
kamor ga je poslal njegov prastric Jože
Prešeren, tedaj župnik na Kopanju na Do-
lenjskem. Kako dolgo je bil tukaj, se ne ve,
kakor tudi ni drugo, nego pusta kombi-
nacija, kar domnevajo nekteri, da se je
Prešeren tu navzel od • Ribničanov njim
lastnega, znanega humorja ; bolj je utegnila
vplivati Ribnica na dovzetnega dečka v jezi-
kovnem oziru ; saj se govori v ribniški dolini
dovolj čista slovenščina. Kakor v ljudski šoli,
tako je Prešeren tudi v gimnaziji v Ljub-
ljani izborno napredoval in dovršil srednje
šole 1. 1821. Šele naslednje leto se je vpisal
kot pravnik na dunajskem vseučilišču, koje
študije je končal 1826 1., dve leti pozneje
pa je dosegel doktorsko dostojanstvo. Kot
gimnazijski dijak že je mnogo občeval s 3
leta starejšim rojakom M. Čooom, koje pri-
jateljsvo gotovo ni bilo brez pomena za
poznejše književno delovanje Prešernovo,
saj se je moral Čop že zgodaj baviti z
raznimi slov. in neslovanskimi jeziki in nji-
hovimi literaturami, če je mogel pritirati
do znanja 19 jezikov. Znamenitejše še je
bilo seveda bivanje Prešernovo na Dunaji,
saj tu šele se je mogel koreniteje seznaniti
z važnejšimi duševnimi strujami evropskih
narodov, saj tedaj je bil Dunaj še veliko
važnejše kulturno središče Nemcev nego
je danes. Važno je, da so bivali na Dunaju
nekateri glavni zastopniki nemške romantike,
ki se mu je tako priljubila, da ga moramo
imenovati v bistvu romantika. Da je že
tedaj spoznal gigantski lik Byronov, to je
zelo verjetno, saj je bil byronizem tedaj v
Evropi zelo važen in je le najznamenitejši
pojav romantike. Zanimivo, če ne važno,
za razvitek pesnikov je, da je bil Prešeren
na Dunaji nekaj časa učitelj mlademu Ant.
grofu Auerspergu, ki se je pozneje pro-
slavil kot nemški pesnik Anast. Grün ;
Grün sam je večkrat zatrjeval, da je bilo
velike važnosti njegovo občevanje s Pre-
šernom, za kar mu je bil tudi hvaležen.
Vez, ki je spajala učitelja in učenca, je bila
vroča ljubezen do skupne domovine, za ka-
tero sta se navduševala, čitajoč klasično
delo Valvazorjevo : Die Ehre d. H. Kr. —
Mimogrede naj omenim, da sta vzela oba
velika pesnika iz Valvazorja snov o po-
vodnjem možu, ki je odpeljal »zalo Uršiko«
s plesišča pod lipo v Ljubljani ; po glo-
bokejšem poetičnem razumevanju snovi mo-
ramo dati Prešernovi izpeljavi prednost pred
Grünovo. — Iz istega Valvazorjevega dela
je vzel Prešeren tudi zgodovinski okvir za
svoj »Krst pri Savici,« — Splošno trdijo,
2
da se je Prešeren za svojega bivanja na
Dunaji seznanil tudi z nadarjenim češk;m
pesnikom Frant. Lad. Celakovskim, ki je
baje vnel v našem pesniku vseslovansko
misel, in katerega bi bil spremil Prešeren
celo na Češko. Stvar je kriva, kajti Pre-
šeren ni bil osebno znan s Celakovskim,
dopisovala si pa tudi nista pred 1. 1831,
torej ni mogel vzbuditi Celakovski v Pre-
šernu vseslovanske ideje in ga isti tudi ni
spremil na Češko, pač je bil naš pesnik
najbrže na Moravskom, in sicer kot domač
učitelj v neki plemenitaški rodovini, --a kar
imamo tudi v »Poezijah« par opor, saj
poje pesnik :
»Stoji Moravski trg Lesce"
(v pesmi : Judovsko dekle)
in draži svojo ljubico :
»Jaz popeljem se tj e v Brno
Snubit Jud'nje krščene«
(v pesmi: Od železne ceste);
celo to, da imenuje v obeh slučajih »Ju-
dinje«, se mi zdi nekak migljej, in morda
meri na kako nedolžno ljubavno razmerje,
katero je doživel pesnik na Moravskem.
Cehe omenja Prešeren poleg drugih Slo-
vanov še večkrat v svojih pesnih. --
Kar se tiče vseslovanske ideje, ozi-
roma pesnikovega zanimanja za vsa slo
vanska plemena, o katerem nihče ne more
dvomiti, ki količkaj pozna Prešerna, si ne
smemo misliti, da bi bil prišel mladi pesnik
kot popoln ignorant na Dunaj, kajti zoper
to govori dejstvo, da je občeval s Čopom,
kakor zlasti tudi, da je hodil poslušat Metelka,
ki je učil slovenščino na liceju, in neverjetno
je, da bi bil mož, ki je bil sam vseslovanskega
mišljenja in se trudil z drugimi navduše-
nimi Slovani, da bi izumil abecedo za vse
Slovane, da bi bil torej tak učitelj pozabil
opomniti svoje učence na genetično zvezo
slovenskega jezika in naroda z drugimi
Slovani, če je čutil celo znani nam Val-
vazor potrebo opozoriti svoje čitatelje na
to dejstvo. — Na Dunaji je mogel seveda
dalje razvijati Prešeren z doma prinesene
kali, saj je občeval s tedaj že slavnim sla-
vistom in rojakom Kopitarjem, saj je imel
na Dunaju gotovo priliko, seznaniti se s
sinovi raznih slovanskih plemen, ki so bili
že privrženci nove narodnostne vere. Go-
tovo je prebiral tedaj na Dunaju ugledni
časopis »Jahrbücher der Literatur«, kojim
je bil tudi Kopitar marljiv sotrudnik in
kjer se je toliko in od tako važnih avto-
ritet, kakor sta bila brata Grimma, tako
priznalno govorilo o slovanskih, specijelno
srbskih narodnih pesnih, kjer se je slava
pela milemu, melanholično otožnemu zna-
čaju Slovanov, katerim se je že od Her-
derja sem prorokovala boljša bodočnost.
Da, brez Čelakovskega se je razvila v Pre-
šernu vseslovanska narodna misel, ki je bila
le razširjeno in idealizovano plemensko ro-
doljubje k slovenskemu narodu, kojeg-a Pre-
šernu pač nihče še ni odrekal. —
Tudi v občečloveškem oziru je bilo
Prešernovo bivanje na Dunaju velike važ-
nosti, saj so romantiki propovedovali svo-
bodo, bratoljubje in nekako internacijonalne,
kozmopolitične ideale. Najsilnejši zastopnik
te struje je demonski Byron, ki je žrtvoval
celo življenje za ideal, za svobodo tujega
mu naroda. Ta največji lirik XIX. stoletja
je mogočno vplival na večino prvih slo-
vanskih pesnikov, kakor na Puškina, pri
katerem se sploh govori o byronski peri-
odi njegovega stvarjanja, dalje na Ler-
montova, ki je bil sploh nekak ruski Byron
in je tudi tako zgodaj in nesrečno umrl ;
tudi na mistično navdahnjenega Mick i-
e \v i c z a je Byronov očarujoči duh mo-
gočno in trajno vplival. Tisti nesklad med
življenjem in idealom, ki kot nekaka diso-
nanca zveni iz srebrnih Prešernovih strun
v mnogih njegovih divnih spevih, je sicer
dedščina vse romantiške šole, vendar je
izražena ta črta najmarkantneje in najbolj
porazujoče v Byronovih pesniških proiz-
vodih, v Byronu samem. Ali ne smemo
misliti, da bi bil Prešernov veliki genij
sploh v kakem oziru pasivno prenašal vpli-
3
vanje tujih duhov, ne rečem morda vpliv
mnogoštevilnih, ne nad srednjo mero na-
darjenosti in pesniške originalnosti se pov-
spevših nemških romantikov, kakor so bili
Bürger, Tieck, Novalis itd., — niti gigant-
skemu Angležu samemu se ni pokoril ma-
lega slovenskega naroda veliki sin Pre-
šeren. Vse, kar je od zunaj bolj ali manj
povzročeno, za vse to nahajamo v Prešer-
novem značaju in življenju tako tehtnih
vzrokov, da se nam zdi podobnost z ro-
mantiki le nekaka slučajnost. Prešeren —
mehek in plemenit po značaju — je zgodaj
začel čutiti »življenja pezo«, kmalu je okusil
sad spoznanja, in mladosti zorni ideali so
se jeli majati. V velikomestnem življenju,
kot ne zelo uvaževan domač učitelj, je
kmalu jel spoznati, da gleda svet le na
zunanjost, zato je pač mogel iz trde skušnje
izreči o svetu strogo sodbo :
»Sem videl čislati leto med nami,
Kar um slepi z golj'fijami, ležami.«
In mlad je moral biti še, ko je spoznal, da
je zastonj vse dobrikanje sreče, pri tistem,
„Kogar v zibeli vidla je Derača.«
Kako je moralo biti pri srcu za vse dobro
in sveto navdušenemu, v boljšo bodočnost
človešta verujočemu in za tem idealom se
trudečemu mladeniču, ko je videl, kako ga
v državni službi prekašajo puhloglavi prote-
žirana plemenitega stanu, njega, kije z naj-
boljšimi vspehi dovršil vse študije, kije bil tudi
kot uradnik najboljši delavec, kar je redka
izjema med pesniki. Koliko duševne ener-
žije je porabil, da je — če tudi deloma
podpiran od dobrodušnega strica — kot
kmetski sin dosegel doktorsko dostojanstvo,
in zdaj, ko je menil, da bo vsaj v gmotnem
oziru preskrbljen, je moral štiri leta brez-
plačno tlačaniti pri finančni prokuraturi v
Ljubljani. Še le koje 1. 1831. iztopil iz dr-
žavne službe, prebil naslednje leto odvetniški
izpit, bil je saj za silo rešen najnujnejših
skrbij, stopivši v pisarno dr Chrobata, ko-
jemu je bil 14 letnajmarljivejši delavec. Ko so
mu 1846.I. podelili samostojno advokaturo
v Kranju, bilo je skoraj prepozno, kajti v
svoj planinski svet je šel le — umirat, in
že tri leta pozneje se je zaprl grob, ob kojem
je žalovala sicer velika množina ljudij, a ne
morda po možu, kojega nocoj slavimo, po pr-
vaku slovenskih pesnikov, ampak le po ple-
menitem človeku in dobrem advokatu. — Ni
slabo znamenje za našega slavljenca, da
so ga rojaki tako lepo počastili na zadnji
poti, ampak priča le, da je bil Prešeren
mož, ki. si je vedel pridobiti spoštovanje
vseh, ki so občevali ž njim. Ni jih motila
menda edina slabost pesnikova, ki mu je
tudi pomagala v prerani grob, slabost
namreč, da je Prešeren zadnja leta prerad
pil, saj so vedeli, da pije iz obupa, saj je
ta hiba kar izginila v primeri z njegovimi
vrlinami. Pripoveduje se, da je bil naš
pesnik ljubljenec otrok, in tudi to ni slabo
spričevalo njegovega značaja, saj pesnik
je v nekem oziru res otrok, ki se joka za
malenkosti, ki se za malenkosti neprimerno
raduje ; no, ali si ga upa karati kdo radi
tega ? Ali ni pesnik kakor harfa, na ka-
tero igra najlahnejši veterček in najstraš-
nejši orkan ? — Prav radi tega je Prešeren
tako veliki pesnik, kjer je tako lep, po nje-
govem geniju mojstersko stiliziran jek svo-
jega časa. Iz njegovih nemnogoštevilnih,
a tako globokih, tako raznovrstnih poezij
slišimo liki iz fonografa glas pesnikovega
časa. reflektiranega od Prešernove mehke
in tanke duše.
Prešeren je začel pesniti že kot dijak,
kajti v nekem pismu sam pripoveduje, da
je na Dunaju pokazal nekoč zvezek pesni ro-
jaku Kopitarju, da bi ta izrekel sodbo o njih.
Prečitavši te prvence, je svetoval Kopitar
pesniku, naj shrani nekaj let pesmi in jih
potem popravi. Prešeren pa se je odzval
temu. nasvetu na ta način, da je večino
pesnij sežgal, le par jih ohranil. Prva nje-
gova pesem je zagledala luč sveta v »Ilir.
Listu« (Illyr. Blatt.) 1. 1827. naslovljena:
Dekelcam, v slov. originalu in nemškem
prevodu,  kakor je Prešeren tudi pozneje
4
običajno priobčeval svoje proizvode v Ilir.
Listu in v Carintiji, kajti slovenskega lista
ni imel na razpolago. Prešeren je bil torej
že mož pri 27-ih letih, ko je stopil pred
občinstvo, prebil je bil vse mladostne krize,
o kojih seveda nimamo računa v njegovih
pesnih. Prešeren je v tem oziru, da nam stoji
od začetka do konca svojega poetičnega
stvarjanja kot dpvršen umetnite nasproti,
morda edini v svetovni literaturi. Vsi nje-
govi proizvodi so plod zrele moške dobe,
med njimi ne nahajamo niti plodov rastoče
sile pesniškega genija, niti pojemljujoče star-
čevske dobe ; izvzeti moramo seveda ne-
katere drobce, ki so ostali nedovršeni, ozi-
roma brez zadnje pile. Če pregledamo vrsto
njegovih pesnij in tehtamo vsebino ter pre-
cenjujemo dovršenost oblike, priznati bomo
morali, da so vse po svoje dovršene.
Jezik v Prešernovih poezijah je čudo-
vito dovršen za ono dobo, da niti dandanes
ni zgubil mnogo na svoji blagoglasnosti in
svežesti ; zato se nam zde Prešernove pesni
tudi dandanes tako domače, kakor da bi
jih bil pel pesnik pred kratkim. Kje se je
pesnik učil tega krasnega, le redko po
germanizmih onečedenega jezika ? Priznati
moramo, da je prav v prvih desetletjih na-
šega stoletja slovenščina zelo napredovala,
pomislimo le na lepo število slovnic, kojih
vrsto je otvorila izvrstna Kopitarjeva.
Dalje je imel Prešeren priliko, da seje že
v šoli učil materinskega jezika, kar ni mala
dobrota, in ravno Prešernova generacija je
bila prva, ki je uživala sad te moderne
pridobitve. V strogem pesniškem oziru je
imel Prešeren Vodnika za učitelja, ki je
sicer skromen po mnogovrstnosti oblik,
neglobok po mislih in ne visok po poetičnem
poletu, a vendar je oral ledino umetne slo-
venske poezije, kar je nemalo koristilo Pre-
šernu. Prešeren je hodil — kakor pred njim
že Vodnik — tudi k narodu v šolo, in pe-
canje z ustno narodno poezijo, nabiranje
"narodnih pesnij je tudi pri Prešernu —
kakor pri mnogih drugih slovanskih pesnikih
— obrodilo lepih sadov. On se je sicer
emancipiral od ritma narodnih pesnij ter
postavil slovenski poetiki zakon, da se
ravna po naglasu — kakor nemška in
ruska ¦— vendar se je mnog'o naučil od
njih v zidanju perijod, v besednem redu in
v pristno narodnih izrazih. Refleksi na-
rodne poezije so na Prešernu včasih jasnejši,
včasih bolj skriti, vendar pa je narod sam
instinktivno začutil sorodnost Prešernovih
pesnij s svojimi, osvojivši marsiktero Pre-
šernovo, ki se dandanes že prepeva kot
ravno-pravna družica pristnih narodnih
popevk. —
Sicer je Prešeren tudi učenec svetovne
književnosti, kar se opaža najbolj jasno v
formalnem oziru. Od Nemcev se v tem oziru
ni mogel mnogo naučiti, saj so sami še iz-
posojevali od romanskih in orientalskih na-
rodov, zato je Prešeren zajemal raje iz pr-
vega vira. Največ se je naučil pri Petrarki,
s kojim se često sam primerja, in podobnost
Prešernova z italijanskim mojstrom preko-
rači včasih celo formo in sega v področje
notranjega značaja, bodisi, da je kaka po
doba, kaka fraza ali figura, ki nas spo-
minja vira. Najdovršenejši je Prešeren v
težki obliki soneta, kjer se more meriti
celo z mojstrom Petrarko. Kako nepre-
siljen je slog, kako gladka m blagoglasna
slovenska beseda v tej Prokrustovi postelji,
koje pa pri Prešernu prav nič ne čutiš. In
ni dovolj, da si je izbral naš mojster sonet,
stavi si še večje zaoreke, in se poskuša
nad sonetnim vencem, v čemer pa je do-
segel vrhunec dovršenosti, i kar se tiče
oblike, kakor tudi vsebine. O posameznih
drugih oblikah, ki so bile tedaj šele prišle
v modo v evropejski književnosti, mi ni
treba podrobneje rezpravljati, dovolj je, če
konstatiram, da si je stekel naš Prešeren
preveliko zaslugo s tem, da je podal Sloven-
cem praktično poetiko, ki bo veljala, dokler
bo slov. naroda in njegove književnosti. —
In kak je pesnikov pomen za duševni
razvitek našega ljudstva ? —
5
Na čelu svojemu razmotrivanju naj po-
stavim dve tezi : Prešeren je bil anahroni-
zem svojega časa med slovenskim narodom.
— Prešeren je program književnosti slo-
venski,  on je prorok  svojemu narodu. —
Ko je zatožila, zatrepetala Prešernova
slovenska struna, se ni tem divnim, orfi-
škim glasom zavzela njegova domovina.
Kakor ironija našemu slavlju se glasi, če
citiram nemške besede janzenistovskega
oskosrčneža Pavška, v katerih se izraža ne-
premostljivo nasprotje med svetovno izobra-
ženim, plemenitim umetnikom in njegovimi
obskurantskimi cenzorji. Pavšek prosi dr-
žavno oblast, da bi preklicala dovoljenje
za tisek IV. zv. Čbelice, »indem sich in
dr. Prešern's Gedichten noch eine Menge
der Sittlichkeit anstössigen Stellen befinden,
die dem Cenzor Cop entgangen zu sein
scheinen, überhaupt die Phantasie dieses
Dichters trotz einer wohlgemeinten War-
nung des Wiener Censors (t. j. Kopitar)
einen bedauernswürdigen moralischen Stoss
erlitten hat, da er von seinen Lieblings-
stoffe, sit venia verbo, dem Sauglocken-
läuten, trotz der wohlgemeinten Warnung
des Wiener Censors nicht ablässt«. — Torej
Sauglockenläuten je to, kar mi nocoj sla-
vimo?! — Pojdite in iščite po Prešernu,
kje boste našM nemoralno trohico ! — Ko-
pitar, ki je bil tudi deloma v Prešernu
sovražnem taboru, je bil Prešernu zadnji
čas zavoljo abcedne vojske skoraj oseben
nasprotnik, a sicer tudi ni imel suhoparni
učenjak preveč smisla za lepo knjigo ;
morda je tudi upošteval pri svojih ocenah
skrajno nestrpni in neplodni duh ljubljan-
skih janzenistov. — Slovenski narod,
kar ga je bilo izobraženega, je bil de-
loma apatičen proti literarnim proizvo-
dom Prešernovim, ali pa je pesnika blatil
— in to so bili za moralni blagor naroda
vneti duhovniki — internacijonalci. Seveda
mi dandanes razumemo, da je našla divna
Prešernova poezija le malo število prija-
teljev, saj ni bil narod še pripravljen za
tako fino duševno hrano. Kako nasprotje
je mej Prešernovim nastopom in vso prej-
šnjo slovensko književnostjo ! Ce vza-
memo Vodnikovo lahko hrano, kateri so
se vendar lahko privadili redki slovenski
čitatelji, je obstajala vsa slovenska knji-
ževnost treh stoletij iz knjig nabožne vse-
bine, t. j. katekizmov, evangelijev in mo-
litvenih knjižic, plodovi, ki se v strogem
pomenu besede niti ne prištevajo k literaturi,
katera je odsev vsakodobnega duševnega živ-
ljenja narodovega. Po taki suši se prikaže
naenkrat velikan, kojemu ni bil vreden
njegov ' predhodnik, anakreontični menišek
Vodnik niti od vezati jermcnja od čevljev.
In ta duševni heroj je zapel od srca ; zapel
je prav tako, kakor pojejo že dolgo vsi
drugi fra masonski, brezverski narodi, zapel
je tako vabeče, da je bilo zveličanje slo-
venskih duš v nevarnosti. (<:) Začeli so gonjo
proti velikemu in plemenitemu možu, prav
kakor so judovski duhovni prvi pobrali
kamenje, da bi pobili nadležne jim proroke.
Prešeren je bil »Freigeist« in — amen !
— Proti sovražnikom se brani vsakdo, tudi
pesnik se je branil in tudi v satiri se je
pokazal mojstra. Včasih govori krotko ;
pikro resnico zavija v lepo podobo, vede
se proti nasprotnikom, kakor ne zaslužijo.
Orglar-fanatik hoče obrniti vse v slavo
božjo, a vse po svoji neplodni glavi; be-
daki ga ubogajo, pametni pa se ne dajo
odvrniti, od svojega boljšega prepričanja ;
vsi ptiči pojejo po orglarjevi lajni, le slavec
ne more popustiti svojih sladkih melodij.
Ko se orglar pritoži pri Bogu, ne posvari
stvarnik ptiča, ampak fanatika, ker:
»Komur pevski duh sem vdihnil,
Ž njim sem dal mu pesmi svoje ;
Drugih ne, le te naj poje,
Dokler da bo v grobu vtihnil«.
Včasih je  ostrejši, in  mojstersko iz-
vedena  satira  »Nova pisarija: ima toliko
trnov, ki se vbadajo v živo meso, kolikor
verzov.   —   Tudi Kopitar jo je skupil pri
6
Prešernu; pesnikov odgovor na neopravičene
očitke je :
Le čevlje sodi naj — Kopitar.
Tudi njegovi epigrami so dovolj osoljeni,
no, v izdanju od leta 1847., katero je pre-
skrbel pesnik sam, jim je postavil na čelo
blažilni motto :
Naj misli, kogar bi pušice te zadele,
Da na visoki vrh lete iz neba strele.
kar je le parafraza Horacijevega verza :
Feriunt —¦ summos fulmine montes.
Edino 1. 1836. objavljeni »Krst pri
Savici« je ugajal tudi duhovnikom, a prav
temu krasnemu proizvodu je pripisoval Pre-
šeren najmanjšo važnost, pišoč o njem Ce-
lokovskemu, da naj ga smatra za metriško
vajo, s katero je hotel ugoditi tudi svojim
ljutim nasprotnikom. — Pa tudi po smrti
Prešeren dolgo ni našel priznanja, če tudi
se je z rastočo omiko vedno bolj širil krog
njegovih častilcev, dokler mu nista izvoje-
vala 1. 1866. Stritar in Jurčič z novim iz-
danjem iti lepim kritičnim uvodom abso-
lutnega priznanja. Od tega leta se lahko
računa tudi najnovejša doba slovenske
književnosti.
Prešeren je prorok in porok boljše bo-
dočnosti s. naroda. Proti sebi nezaupljiv in
pesimističen proti vsemu, kar se je tikalo
njegove osebe, je bil Prešeren optimist na-
pram slovenskemu narodu. O sebi negotovo
in sumeč izraža upanje, da bo morda vendar
tudi po smrti z njegovimi pesnicami živel
njegov spomin, o narodu pa z absolutno
gotovostjo in s proroškim glasom oznanja :
Vremena bodo Kranjcem se zjasnile,
Jim milše zvezde kakor zdaj sijale. —
To je njegovo narodno veroizpovedanje,
zoper koje ni ugovora. In da se bo to
zgodilo, v tej misli ga potrjuje pogled proti
daljnemu vzhodu, proti mrzlemu severu,
kjer vidi brate, sine ene matere Slave, in
z zanosom oznanja tlačiteljem našim :
Največ sveta otrokom sliši Slave.
Seveda ni blizu dan, ko se ima ures-
ničiti njegovo sveto prorokovanje, on gleda
mrakove nad svojim domovjem, on čuti,
da bo še marsikateri duševni bojevnik slo-
venski skusil radi plemenite prostodušnosti
od svojih kratkovidnih rojakov trpko usodo,
ki je slpoh delež bojevnikom za resnico.
Pesniku je žal ob spoznanju, da so Slo-
venci v duševnem oziru zaostali, da so se
naučili čislati le tuje, zanemarjali pa svojo
kulturno njivo:
Kamene naše, zapuščene ubož'ce,
Samice so pozabljene žal'vale,
Le tujke so častile Kranjcev množ'ce.
Pesnik je vedel, kaj je ženstvo narodu,
zato obžaluje svoj rod posebno radi tega,
ker so se mu hčerke odtujile, in boji se,
da bi ga ne zaničevale, ker poje — slovenski :
»Bile so v strahu, da boš ti, da zale
Slovenke, nemški govorit' umetne,
Jih boste, ker s Parnasa so očetne
Dežele, morebiti zanič'vale.
Zato prosi Boga, da bi otajal srca
Slovencev, da bi jim poslal Orfeja, ki bi
zedinil ne samo sovražne stranke, ampak
vse slov. rodove k velikemu skupnemu
delu, k grajenju boljše slovanske bodočnosti :
Da bi nebesa milost nam skazale,
Otajat' Kranja našega sinove,
Njih in Slovencev vseh okrog rodove,
Z domačmi pesmam' Orfeja poslale !
Da bi nam srca vnel za čast dežele,
Med nami potolažil razprtije,
In spet zedinil rod Slovenšč'ne cele.
In v svoji labudnici, katero je prinesla
Čbelica 1. 1848 kot dobro znamenje drugim
za avstrijske Slovane važnim dogodkom,
ki so se imeii vršiti še tisto leto, nam za-
pušča sledečo, o skrbi pesnikovi za srečno
bodočnost Slovenstva in Slovanstva pri
čajočo zadnjo voljo :
Edinost, sreča, sprava
K nam naj se vrnejo,
Otrok kar ima Slava,
Vsi naj si v roke sežejo,
Da oblast
In ž njo čast,
Ko prej, spet bode naša last.
V edinosti je moč Slovanstva, ta stari
a vedno primerni opomin zapušča umirajoč1
7
junak svojim potomcem. On veruje v slovan-
sko bodočnost, a boreč se za svobodo duha
ne more hoteti, da bi kdo nosil sramotne
verige, ne, on je bil vojak za slovansko
prosveto, a ob enem za vsečloveško. Kakor
nam neredko zadone iz Prešernovih strun
na uho akordi bratoljubja in vseobče sreče,
tako opominja tudi v svoji oporoki svoje
rojake, naj se zavedajo vedno, da so si s
krvavimi sragami priborili svetlo prostost,
da naj torej nikdar ne tlačijo sosedov —
inorodcev :
Žive uaj vsi narodi.
Ki hrepene dočakat' dan,
Da, koder solnce hodi,
Prepir iz sveta bo pregnan ;
Ko rojak
Prost bo vsak,
Ne vrag, le sosed bo mejak !
S temi dalekoglednimi in plemenitimi
idejami se srečuje naš pesnik tudi z drugimi
slovanskimi velikani duha, ki prepovedujejo
vseobčo ljubezen, ki oznanjajo, da je Slo-
vanstvo poklicano prenoviti kulturo in člo-
veštvo — v znamenju ljubezni. Torej vidimo,
da je Prešeren Slovan tudi tedaj, kadar
govori kot človek, in da se tudi v tem
oziru sme primerjati zlasti z ruskimi vele-
umi. Ker je bil Prešeren nekak anahronizem
v slovenskem narodu prve polovice našega
veka, ker pa je klubu dolgemu nepriznanju
mogočno vplival, zdi se mi, da ima Prešeren
programatičen pomen za razvitek vse po-
znejše literature slovenske. Kakor je v
programu vse le kratko in lapidarno ozna-
čeno, tako je tudi Prešeren v celoti le z
lapidarnimi črkami pisan program za po-
znejši razvitek slovenskega slovstva. Pre-
šeren obsega — razun dramatike — vse
vrste pesniške, in vse po svoje dovršene.
Poleg milotožeče ljubavne pesni, kjer razo-
deva pesnik svoje gorje od nesrečne lju-
bezni, ali kjer opominja deklico, da čas
hiti, da se rožice osujejo, do znamenite epske
pesni z religijozno narodnim ozadjem, od
ojstrega epigrama in pereče satire do resne
elegije, nahajamo vse glavne vrste pesni-
štva zastopane, in vse umetniško dovršene,
polne pravega čustva in bistrih, lapidarno
izraženih mislij. Kolikor moremo zasledovati
do danes razvitek slovenskega pesništva,
moramo reči, da je prekoračilo edino le v
področju dramatike od Prešerna ustvarjeni
okvir, in prav tu z najmanjšim uspehom.
Ali je to slučajno, ali pa čakamo Prešerna-
dramatika ? Menim, da poslednje bolj od-
govarja resnici. Kdo ve, če bi ne bili danes
že dokaj dalje od začetka slovenske dra-
matike, če bi se bil poskusil tudi na tem
polju, kakor je obetal, češ :
Tragedija se tudi nam obeta
Da bi se bil tudi tu poskusil z uspehom,
zato govori, kakor se mi zdi, njegova v
dramatični obliki pisana, če tudi kratka
satira »Nova pisarija«, kjer se razvija dijalog
tako naravno, tako logično, ob enem pa
tako živahno, da bi si v drami boljega ne
želeli. O usodi dozdevne Prešernove tra-
gedije ne morem govoriti, kakor sem tudi
molče preskočil vprašanje o »autodafe«.
Nekteri ocenjevalci trdijo in tožijo, da
Prešeren prav za prav nima šole v slo-
venski književnosti, in to mnenje je menda
opravičeno. Stvar je pa druga. Pesniške
šole Prešeren res ni ustanovil, saj ni imel
neposrednih učencev, saj smo videli, kako
je bil osamljen, ali njegov vpliv na slov.
pesništvo je tolik, da si brez Prešerna niti
ne moremo misliti poznejšega slovenskega
pesništva. Prešeren vpliva na mladino
splošno, in tako tudi na bodoče pesnike.
Ker pa so vsi slov. pesniki poznejše dobe,
če so imenovanja vredni, v primeru s Pre-
šernom enostranski, Prešeren pa v vsaki
vrsti nima mnogo pesnij, ker vseh ni mnogo,
tedaj pri posameznikih niti ne moremo
konstatirati njegovega vpliva. Da bi pa
hotel kdo Prešerna posnemati, to bi se
mu a priori ponesrečilo, če bi pa hotel
mojstra v celoti nadaljevati, saj to se
pravi biti čegav učenec, moral bi biti tudi
duševni heroj, kakoršni se pa ne rode vsako
8
desetletje. Po mojem menenju bo sploh kak
slovenski pesnik težko ustanovil šolo, kajti
Slovenci smo tako mal narod, da se pozna
vsak večji val v duševnem življenju naših
sosedov —¦ tudi v naši literaturi, kar na vsak
način ovira razvitek pristno narodne slo-
venske kulture, če je v strogem pomenu
besede sploh mogoča.
Da je mogel tako vplivati na sloven-
sko književnost in ves duševni razvitek
našega naroda, in da še dolgo ne bo po
bledel njegov lik, zato moramo iskati vzrokov
v tem, da je bil Prešeren — če tudi učenec
romantike —• skozi in skozi realist, in sicer
slovenski realist. Tudi v tem oziru se sre-
čava naš pesnik s prvimi zastopniki drugih
slovanskih literatur, zlasti pa z ruskimi
realisti, na čelu jim Puškin, ki ima sploh
veliko podobnostij z našim Prešernom.
Dokaz globoke nadarjenosti in izredne umet-
niške samostalnosti je, da se je Prešeren
ubranil vsem nezdravim izrastkom nemške
romantike, ostal takorekoč le navidezno
romantik, in se samostojno povspel do tako
zdravega umetniškega naziranja, kakor je
realizem. Poleg lepega jezika in dovršene
oblike je to poglavitni vzrok, zakaj še dan-
danes vplivajo Prešernove poezije na člo-
veka tako intenzivno, kakor da bi bile sad
našega desetletja. Kako zdrava in jedrnata
poezija nam veje nasproti iz njegove »Ne-
zakonske matere« ; s kratkimi črtami nam
oriše pesnik ves značaj nesrečne deklice,
o kateri je pesnik prepričan — in mi tudi
ž njim, da je nepokvarjena njena duša, ki
je sposobna tako globoke ljubezni. Zdi se
mi, kakor bi bil to edini pravi tip slo-
venske ženske, in gotovo nisem našel v
slovenski književnosti tako mojstersko po-
gojene slovenske deklice. — Velerealistično,
z zdravim humorjem osoljena je pesnica
»Hčerin svet«. Podobne realistične črte
nahajamo tudi v pesni »Od železne ceste«
in seveda v vseh, ki so satirično-polemič-
nega značaja. — Glavna moč Prešernove
muze je lirika, dasi so tudi njegove pri-
povedovalne pesni dovršeni proizvodi. —
Kakor je obče znano, opeva Prešeren trojno
ljubezen: ljubezen do izvoljene deve, do
domovine in do trpečega človeštva. Često
se seveda prepletajo ti motivi, za kar nam
je klasičen vzgled nedosežni sonetni venec.
Tudi kadar opeva ljubezen, je Prešeren
realističen, nikdar se ne zgublja v bledi
sentimentalizem, nikdar ni bled iz tehničnih
vzrokov. Podobe, katere rabi, so žive in
plastično izvedene. Proti trdosrčni napenja
vse strune : zdaj jo prosi in roti, zdaj obu-
pava in grozi, zdaj hlini ravnodušnost, zdaj
je resigniran, češ, da mu je vendar gotova
ena ljubica — bela smrt. Seveda ni z lju-
beznijo izčrpan bogati vir Prešernove po-
ezije, on zapoje tudi pretresljivo elegijo —
v družbi veselih tovarišev, on ubere lahko
pohvalnico pevcu-mnišku Vodniku. Prešeren
poje tudi veselo fantovsko pesen in žaluje
za drugom Čopom, katerega so pogoltnili
mrzli valovi bistre Save.
Na epičnem polju je Prešeren manj
plodovit. Če vzamemo h »Krstu pri Savici«
še »Turjaško Rozamundo«, »Povodnjega
moža« in par drugih manj važnih proizvo-
dov, smo izcrpili to vrsto. Analiza »Krsta
pri Savici« bi bila hvaležna naloga samo-
stojnega predavanja, zato se ne morem
spuščati na to polje, povdarjam le še enkrat,
da se nahaja tudi v tej pesni mnogo pre-
krasnih poetičnih mest, ki pa so tem lepše,
čim bolj pridejo lirični motivi do veljave,
zopet dokaz, da je bil Prešeren pretežno
lirik, in sploh ga priznavajo za največjega
jugoslovanskega lirika. —
Naj bi kdo še korenitejše razložil Pre-
šernov pomen za ves slovenski narod, naj
bi še lepše osvetil vse najskrivnejše ko-
tičke bogatega pesnikovega srca, vse to
vam ne more prav predočiti, kako velik
je mož, kojega opomin danes obhajamo.
Čitajte ga, in čitajte zopet ! ! Kadar ste
veseli, odprite vesele pesnice, kadar vas
tare tuga , našli boste dovolj sorodnih strun
tudi  v Prešernu,  in  skoraj ne  premore
9
človeško srce čustva, kojega bi ne bilo ob-
čutilo veliko pesnikovo srce. Duh je, ki
oživlja, zato želim, da bi prešinil ob sto-
letnici našega velikega Prešerna ves slo-
venski narod njegov duh, potem smemo
biti preverjeni, da se izpolnijo njegove
proroške besede :
Vremena bodo Kianjcem se zjasnile !
0 SPOLNI VZGOJI.*) DRAGOTIN
LONČAR. PRAGA.
Pišem o vprašanju, o katerem sodi
splošno prepričanje, da se v javnosti ne
more in ne sme o njem razpravljati. To
je velik predsodek, žal, da tako pogosto-
krat tudi škodljiv. Pogoj našega življenja,
temeljni pogoj vse človeške družbe je spolni
nagon. A tu naj bi nam bilo vse eno, kako
ustrezamo temu nagonu ? Ako nam je kaj
do življenja, nas mora brigati tudi pogoj
tega življenja.
O spolnem razmerju med možem in
ženo se je šele v novejšem času začelo
znanstveno razmišljati. Polagoma se širi
znanstvena resnica. Pot ji je težavna. Stari
predsodki, ukoreninjene tradicije in navade
se ne dajo kar tako iztrebiti, zlasti še, ker
se pri tem ljudje sklicujejo na vedo, ki
dostikrat pod pretvezo znanstvenosti raz-
širja zmoto. Razven tega pa treba upo-
števati to, da je človek k slabemu bolj
nagnjen nego k dobremu in se ne more
tako hitro odvrniti od slabega, čeprav ve,
da je slabo ali napačno.
Spolno vprašanje se obdeluje z raznih
strani : etično, socialno, čisto fiziologično,
medicinsko.
Podajam nazore dr. El. Blackwellove
o tem važnem predmetu. Dr. El. Black-
wellova je angleška zdravnica. Njena na-
čela o spolnem življenju se opirajo na
fiziologične zakone in na občno  iz-
*) Po dr. El. Blackwellovi.
kušenost. Angleško in amerikansko časo-
pisje jih vzprejema z veliko hvalo in pov
darja zlasti strokovno znanje pisateljice.
Češka kritika je toplo pozdravila prevod
cenega spisa*). Knjižico dr. Blackwellove
moremo prištevati k najboljšim spisom te
vrste i z ozirom na stvarno, znanstveno
vsebino i z ozirom na obliko, s katero
obdeluje tako kočljivo vprašanje, kakor je
ravno spolno.
I.
V prvem delu izpregovorimo o fizio-
logičnih zakonih, od katerih je odvisen naš
telesni in duševni razvoj, ter o posledicah,
ki zadenejo družbo, ako zanemarjamo te
zakone. Umevanje pravega razmerja med
obojim spolom raste jako počasi. Ne pre-
mišljujemo o spolnem nagonu, dasi je ravno
ta nagon gibna sila vsega življenja. Navade,
ki so se ukoreninile v našem spolnem živ-
ljenju, smatramo za tako posvečene, da se
jih ne smemo dotakniti. Vse slabo, ki je
vidimo, vse zlo se nam zdi naravnost
nujno, da ga ni mogoče odstraniti. Odtod
ono zgražanje, ona tesnosrčna bojazen in
ona kratkovidna, dostikrat le navidezna
sramežljivost, ako začne kdo čisto resno
govoriti o tem predmetu. Temelj vsake
nravnosti je spolna nravnost. Vzgoja mla-
dine se mora ozirati na to, da stvarno
poučuje o spolnem razmerju in navaja k
spolni nravnosti. Odgovoriti nam je na
dvoje vprašanj :
1. Katero razmerje med možem in ženo
je pravo, da bo samo v sebi že pomenjalo
napredek in razvoj ?
2. Ali moremo doseči tako spolno
življenje in kako ?
Pri proučavanju spolnega razmerja med
možem in ženo nas morajo voditi zakoni,
po katerih se razvija naš organizem. Ako
poznamo bistvo fiziologičnih naukov, ki
nas poučujejo o funkcijah našega organizma,
*) Dr. El. Blackwellovi : Rada rodićtim o mravai
v<-chove deti se zfetelem na pohlavi, Praga 1900, str,
122, cena 60 kr.
10
o pogojih življenja in ohranitvi rodu, potem
najdemo pravila, po katerih se mora ravnati
občevanje mož in žen, da si zagotovimo
plemeniti razvoj človeškega rodu.
Glavni znak človeškega življenja je ta,
da se primeroma jako počasi razvijamo.
Nobeno živo bitje ni v svoji mladosti tako
dolgo popolnoma odvisno od svojih ro-
diteljev kakor ravno človek. Otrok se v
prvih petih letih sam skoro nasititi ne more
in, dokler nima preko dvajset let, ni niti
telesno niti duševno popolnoma dospel. To,
da se človek tako polagama razvija, je
znak velike njegove cene, ker živo bitje je
tem dlje odvisno od svojih roditeljev, čim
višja je stopinja, do katere se ima razviti.
Dostikrat se zamenjavata pojma rast
in razvoj, kar je pa treba ločiti. Prvo silo
ima človeški organizem v sebi celo življenje,
drugo le v gotovih dobah. Zmožnost rasti
in se živiti, to obnavljanje človeškega te-
lesa, traja tako dolgo, dokler človek živi.
Telo se živi s svojo lastno delavnostjo
in, dokler sta te dve sili, poraba in obnav-
ljanje, v ravnotežju, dotlej je človek zdrav
in živi.
Druga sila, razvoj, pa stvarja novi or-
ganizem ali posamezne njegove dele, ona
ne povečuje in ne vzdržuje sedanjih delov
človeškega telesa. Dospelo življenje nima
te sile, ampak to je delo mladosti.
Prvi fiziologični nauk o zdravem raz-
voju človeškega življenja je torej ta, da se
razne človeške zmožnosti polagoma in druga
za drugo razvijajo. V o'.roku je sicer že
zarodek, vzor prihodnjega človeka, vendar
je treba dolgo časa in raznih pogojev, predno
se ta vzor uresniči, in ne bi se uresničil,
ako bi ne bilo tega  časa in teh  pogojev.
Druga važna fiziologična resnica je
red, v katerem se vrši razvoj človeškega
bitja. Razne zmožnosti in sile se razvijajo
v določenem redu. Najprej te, katerih po-
trebujemo za telesno življenje, potem te sile,
s katerimi se zavedamo svojega razmerja
k  naravi, in naposled te, ki nas spajajo z
drugimi ljudmi. Zmožnost prebavljanja n.
pr. se razvije pred telesnim gibanjem, na-
klonjenost in prijateljstvo pred ljubeznijo.
Najpozneje se razvija spoini nagon, toda
ko se začenja v nas spolno življenje, ko
začenjamo spolno dospevati in dozorevati,
drugi organi, kakor okostje, mišice, možgani
še niso popolnoma razviti. Okrog 25-tega
leta, ali pa še pozneje, so šele vse kosti
zrasle in mišice v polni sili in velikosti.
Iz tega sledi, da je človek poprej spolno
dospel, nego je sposoben za zakonsko živ-
ljenje. Mlad človek more postati oče, mati,
spolno je že dospel, toda v tej mladi dobi
je spolno občevanje njegovemu telesu
škodljivo, ker še raste in se razvija, s tem
se predčasno vzbujajo sile, ki bi še morale
ostati skrite, da dosežejo polagoma po-
trebne moči za izvrševanje svojega namena.
Spolno je človek razvit med 14—16 letom,
da pa je zrel tudi za zakonsko življenje,
to je za izvrševanje spolnega nagona brez
škode sebi in človeškemu rodu, potrebuje
moški v mirnem podnebju 23 — 25 let. V
tem času dospe mož do one sile in kreposti,
da more postati oče zdravih otrok. Doba
med spolno in moško zrelostjo je jako važna,
v tej dobi se rast in razvoj polag"onia za-
vršujeta, naše telo v tem času intenzivno
deluje, da dosežeta rast in razvoj poslednjo
stopinjo popolnosti.
Fiziologično opazovanje nas poučuje
o tem, da si priborimo razumno vlado nad
seboj. Razum končno vodi človeško po-
koljenje, in ne nagon. Ne moremo uspevati,
ako poslušamo slepe nagone svoje telesne
prirojenosti, kakor to delajo nižja bitja.
Naloga, a to težka naloga vzgoje je, da
vzgoji razum k vladanju samega sebe.
Pri vsaki novi sili in zmožnosti, ki se
začenja razvijati je vselej mnogo slepega
nagona, kateri potrebuje razumnega vodstva.
Proti nadvladi instinktivnega, čustvenega
življenja treba postaviti razum. Zlasti je
nevarnost, da nas prevlada instinkt v vzbu-
jajočem  se spolnem življenju. Zato morajo
11
starisi navajati svoje otroke k razumnemu
vladanju samega sebe in svoje spolnosti.
Ako tega ne store, potem ne poznajo glavne
dolžnosti, ki jo imajo starejši proti mlajšim.
Duh mora vladati najvišjo našo ani-
malno funkcijo. Ako pa hočemo pomoči
mlademu pokoljenju, moramo pravilno vz-
gajati ta duh, ker on, to so naše misli,
čuti in volja uplivajo na razvoj našega orga-
nizma ne le v dobrem, ampak tudi v slabem
zmislu. V otroški dobi treba se ozirati naj-
prej na telo, tu gre za otroško dobo po-
jedinca, v mladeniški dobi pa treba vzgajati
pred vsem duha, tu gre za otroško dobo rodu,
plemena, dasi v nobeni teh dveh važnih dob
ne smemo zanemarjati niti telesne niti du-
ševne vzgoje. Upoštevati nam je dalje dva
važna fiziologična pojava: spolno različnost in
njene posledice. Doslej smo govorili o spolni
zmožnosti bolj s stališča posameznega člo-
veka, kako si more zagotoviti zdravje in
silo. Sedaj pa izpregovorimo o njej kot o
ti zmožnosti, ki se ne tiče enega človeka,
ampak dveh ljudi in katere posledica je
materinstvo in očetovstvo. To je telesna
funkcija dveh ljudi in kot tako jo moramo
upoštevati. Druge telesne funkcije opravlja
vsak posameznik sam, tu pa je vzajemno
razmerje dveh činiteljev. Kdor bi proučava!
to zmožnost le s stališča enega človeka, ta
bi sodil jako napačno. Ta funkcija ni indi-
vidualna. Tu je razmerje med možem in
ženo ter med otroki. Zato mora nravna vzgoja
mlade moške in žene pripraviti do tega,
da bo med njimi samimi in med njih otroki
pravo vzajemno razmerje.
Tu se dotaknemo zlasti vprašanja o de-
dičnosti, o tem, kako vplivata duh in telo na
potomstvo. To vprašanje še ni rešeno, toliko
pa že vemo, da so razne bolezni, razne telesne
in duševne lastnosti sploh dedične ; vemo,
da se naklonjenost k pijančevanju in po-
hotnosti prav tako podeduje, kakor se po-
dedujeta slaboumnost ali sušica.
V Ne\v-Yorku je preiskoval nekdo,
zakaj je neka rodbina tako revna in kriva
tolikih zločinov. Zasledoval je usodo te
rodbine do petega in šestega kolena, do-
ločil 1200 členov in našel životopise 70g
členov te rodbine. Čine, katere je imela na
vesti ta rodbina zločincev, ki je v enem
stoletju narasla z ene rodbine na sto rodbin,
je kronologično razporedil in obenem dodal
starost, v kateri so posamezniki ta ali oni
zločin zakrivili, tako da moremo zasledo-
vati dedično naklonjenost in direktni vpliv.
In tu se je pokazalo, da je najvažnejši in
najsilnejši vzrok zločinov in revščin v ti.
rodbini spolna nebrzdanost, vsled tega ne-
zakonsko potomstvo in napačno ali zane-
marjeno vzgojevanje otrok. Sorodstvo te
rodbine z moške strani se je dalo zasledo-
vati do dveh sinov, katerih oče Maks je bil
veliki pijanec, ki je živel med letom 1720 do
1740 in na starost oslepel, i to slepoto so
podedovali nekateri njegovih zakonskih in
nezakonskih otrok. Sorodstvo z ženske strani
se je dalo zasledovati v ti rodbini do petih
razuzdanih sester, izmed katerih sta se dve
omožili s sinovoma onega Maksa. Celo sto-
letje je ostala ta ameriška rodbina jako
revna, iz njene srede je bilo vedno dovolj
vlačug in zločincev.
Duševne in nravne lastnosti se pri
otrocih prav tako podedujejo in ponavljajo
kakor telesne. Značaj starišev je z fiziolo-
gičnega stališča pozitivni element. Kdor se
temu smeje, češ da je to preobčutljivo, ta
le dokazuje, da te velike fiziologične resnice
ne zna. Zato bodi duševna zveza med sta-
risi ljubezen, ki je nekaj čisto različnega
od prostih telesnih nagonov. Sreča v za-
konu je važen živelj pri ploditvi otrok. Čut
opuščenosti, osamelosti, ljubosumnost itd.
silno in škodljivo vplivajo. Pri ploditvi po-
tomstva mora biti tudi vselej popolno so-
glašanje žene ; to odločuje o tem, kakšna
bode deca, na kar ne mislimo tako, kakor
bi bilo treba.
Fiziologična resnica je dalje, da se
rodi enako število moških kakor žensk.
V  tem je  dokaz,  kako  bodi  naravno
i '2
združevanje in spajevanje med obema spo-
loma. Povsod, koder moremo zasledovati, se
rodi enako mnogo dečkov in deklie; dečkov
je nekaj malega več. Razmerje v Evropi je
nekako 106: ioo. Da tako pogosto število
med obema spoloma ni enako, tega ni
kriva narava, ampak to je posledica naših
družabnih razmer, kakor vojen itd. Vse naše
težnje za napredek človeštva se morajo opi-
rati o naravni cilj, ki znači enako število ro-
jenih dečkov in deklic, ne smejo pa se
opirati o nepravilne okolnosti in začasne
razmere. Glavne fiziologične resnice so, ako
jih na kratko ponovimo, te-le :
Človek raste le polagoma, njegove
zmožnosti se razvijajo druga za drugo. Ako
pretrgamo ta red, v katerem se človeško
telo razvija, si škodujemo. Ta red mora vo-
diti razum, človeški duh, to so misli, čuti
in volja mnogo vplivajo na razvoj in stanje
našega organizma. Zavedati se moramo,
da se spolna funkcija tiče vedno dveh ljudi
in ne samo enega človeka, da lastnosti
starišev prehajajo na otroke in da se rodi
enako število dečkov in deklic.
To se temeljni fiziologični zakoni, ki
nam dajejo navodila in pravila za spolno
življenje. Ti fiziologični zakoni vedejo k
enemu praktičnemu cilju, k rodbini ; oni
dokazujejo, da je mlademu možu in mladi
ženi potrebna nravna čistost, s katero
si zagotovita potrebne jima dobre du-
ševne in telesne zmožnosti, pričajo pa tudi
o neizogibnosti ljubezni za tako važno na-
logo kakor je materinstvo. Spolna vzgoja
naj pripravlja mladino v prvi vrsti za dru-
žinsko življenje. Nauke, ki nam jih podaja
fiziologija, nam potrjujeta tudi izkušenost in
razum. In onadva nam kažeta rodbino kot
naravno podlago zdrave družbe. Bratje in
sestre so si med seboj neprecenljivi vzgo-
jevalci in vzgojevalke. Da se rodi zdrav
zarod človeške družbe, mora biti zakon
stalen in sklenjen le med dvema osebama.
Ta zveza bi se morala sklepati v prvi dobi
dospelega življenja, da bi bili otroci plod
polne čvrstosti in krepkosti svojih starišev.
Družbene navade, napačni nazori, ki bra-
nijo možu in ženi, da bi se združila v dobi
svoje sile in svežosti, sploh vse, kar slabi
njiju zvezo, provzroča spolno nedostatnost
in neplodnost ter škodo našemu rodu.
Ali se sedanja razmerja mož in žen v
omikanih deželah naslanjajo na te zdrave
fliziologične zakone ? Ali umevamo te za-
kone ? Ali se v svojem prizadevanju za
napredek človeškega rodu ravnamo po fi-
zijologičnih metodah človeškega razvoja in,
ako ne, kakšne so posledice tega ?
(Pride še.)
DAJ NAM DANES NAŠ VSAKDANJI
KRUH ! ČRTICE. ZOFKA KVEDER.
I.
V časopisih čitam telegrame: »Tu in
tu in tu je imelo več stotin, do tisoč, dva
tisoč____ pet tisoč... breposelnih delavcev
svoje zborovanje. Odklonili so podpore z
motivacijo, da nečejo miloščine ampak dela.
Vstcp do notranjega mesta sem jim je za-
branil.«
Citala sem telegrame. In videla, sem-
te stotine, te tisoče z bledimi, uvelimi obrazi
stati v vrstah. In združili so se in bila jih
je nepregledna armada. In iz tisočerih grl
je zajeknilo k nebu: Daj nam danes naš
vsakdanji kruh ! In bila je strašna ta mo-
litev glada in bede.
Zatrepetale so razkošne palače v svojih
temeljnih zidovih in groza je prevzela one,
ki tonejo v obilici.
Daj  nam  danes naš vsakdanji kruh !
Iz vseh kotov in skrivališč je prišla
beda, izstradani obrazi so rastli iz zemlje,
kakor gobe po deževju. Njihove oči so se
svetile, kakor lunte v rudnikih predno se
razspraskne dinamit. Neka tiha, strašna
groza je izhajala iz njih, pred njimi je tekel
strah, na čelu pa je jezdilo pomanjkanje.
Imelo je  velikanske, koščane ude, katere
13
je pokrivala siva, nagubana koža. Njegovi
veliki zobje so se svetili, kakor nabrušeni
meči v mrzli mesečni noči. In mase za njim
so korakale v nemem molku. Ležali so
tedne po kleteh, pod streho. Strmeli so v
prazne stene in njihovi otroci so se jih bali.
Na čelu so imeli pečat robstva, in njihova
prsa so rohnela v tihih kletvah neskončnega
srda, kakor afrikanski levi, ki so ta čas
zamenili neskončnost praznih pustiti z že-
lezno ograjo tesne kletke. Ležali so na stroh-
nelih klopeh in glad je črtal svoje strašne
poteze v njihova lica. Odpadali so jim žulji
raz delavnih rok in jad njihovih duš je
okamenel.
Danes pa so prišli pred ljudi, in dvig-
nila se je od njih molitev : Daj nam danes
naš vsagdanji kruh !
In prišlo jih je nekaj in jim ponujalo
peščico oglodanih kostij.
— Tu !... Jejte ! —
Takrat pa so zletele koščene pesti v
zrak, da so zažvenketala okna  bogatcev.
— Dela! —
— Kruha ! —
In tisoči teh trdih, koščenih pesti, raz
katerih so odpadali žulji, je molilo molitev
strašno in grozno: Daj nam danes naš
vsakdanji kruh !
V očeh se je zablistal plamen in raz-
prasknili so se okovi pridušenega srda.
Dela!
Kruha !
In hoteli so pred hiše bogatih...
Dela! Kruha!
Čitala sem v telegramih:
Vstop do notranjega mesta se jim je
zabranil...
...in mnogo njih je bilo zaprtih...
Ha ha!
II.
Globoko doli pod zemljo sede.
Sede in molče. Črne stene rovov se
bliskajo krog njih, nad njimi pa vstajajo
debele   plasti   zemlje  k   belemu   dnevu.
Črni so in zamazani, a bledota njihovih
lic sveti strašljivo skozi sajasti premogov
prah. Roke drže na kolenih, njihove luči me-
lanholično berle v nečisti atmosferi. Čudno
je gledati jih tako tihe, mirne, utrujene v
podzemnih rovih, a brez dela. Tiho je v
rudnikih, nikaki udarci ne odmevajo v pod-
zemskem svetu.
Osemurni delavnik !
V temi in tišini so ležali premogovi
rudniki lani, in delavci so mirovali v svojih
kočah.
Osemurni delavnik !
Otroci so stradali zanj in žene so be-
dovale. Tedne se je lomila v družinah suha,
pičla skorja štrajkovih dni.
Z gorečimi srci so čakali delavci. Beda
se je uselila med nje in oni so jo gledali
s pekočimi očmi. Prinese jim kruha in par
ur dneva...
Da, osemurni delavnik !
In dnevi so tekli in minevali so tedni,
dva, tri... deset !
A delavci so čakali.
Vidite nas, ljudje! Solnca nimamo,
zraka nimamo, globoko pod zemljo nas
popljavlja voda, plini nas duše in strašne
eksplozije trgajo naša telesa v komade !
Smrt nam gleda preko ramen pri našem
delu, a mi molčimo in delamo. Delamo za
kruh ! A boren je naš kruh in malo ga je.
Ljudje, malo kruha hočemo in še par
ur dneva ! Bodi vam dovelj, da osem ur
delamo vsak dan v svojih grobovih.
Osem ur delamo v svojih grobovih za
kos hleba !
In delavci so čakali, da pridejo ljudje
in poreko: Pravično, je kar zahtevate in
dali vam bomo !
A nikogar ni bilo. Sedeli so pri polnih
mizah in čakali in ko ni več bilo otroka
v delavskih družinah, ki bi ne gladoval in
ne žene, ki bi ne bedovala, so šli in rekli :
Delajte !
14
In delavci so stisnili zobe in z obupa-
nimi dušami so se spuščali v svoje gro-
bove. Dosegli niso ničesar, zaman sta bila
glad in beda.
Robotovali so zopet za kos hleba, za
prokleti kruh !
Delali so in molčali.
To je bilo pred letom !...
Dolgo so molčali. Smrt je zbirala med
njimi. Ubitega in potolčenega so zvlekli na
božji dan mnogega izmed svojih. In v srcih
jim je zavrela grenkoba.
Umiramo v mladosti svoji in staramo
se pred leti, a ta ped življenja, katero nam
mećete pred noge, kaka nam je ? ! Ne vi-
dimo solnca in naše življenje je, kakor živ-
ljenje kaznjencev na galerah ! Osemurni
delavnik !...
Ako ga nam ne daste, izsilimo si ga !
A trebajo kruha za se in svoje žene in-
svoje otroke ! Trebajo ! Prokletstvo jim je
ta kruh ! Drži jih v suženjstvu z verigami
in okovi, ki so močnejši od vseh verig
sveta.
S sklonjenimi glavami jemljejo ta
grozni, prokleti kruh iz rok mogotcev in
molče.
Molče.
A kadar udari ura, kadar so se osem ur
mučili v potu obrazov svojih stotine metrov
v črni zemlji, tedaj posedajo na tla in nji-
hove zmučene roke jim leže na kolenih.
Osemurni delavnik !
Zanj sede sedaj mirno in brez dela v
svojih grobovih. A samo črne stene, mol-
čeča zemlja gleda ta njihov veliki, sveti
protest !
Če bi ga videli ljudje, bilo bi jih strah
pred tiho, molčečo majesteto tega pridu-
šenega, grandioznega odpora...
V Pragi, v januvarju 1901.
PESMI. VIDA.
Molitev.
Okenca rdeče zagrnjena
v daljno se noč bliščijo,
megle jesenske nad mirno vasjo,
polja, gozdovi spijo...
Tiha svečanost... Korak samo.
kakor bi motil nekaj...
Božje soglasje krasote, miru,
v dušo se mi iztekaj !
Take oči.
Kje so, kje svetijo, take oči,
globje, kot ocean je,
vroče, ko južnega solnca žar,
da se zaljubim vanje !
Kje si, kje duša si taka v njih,
nežna, ko v rosi cvet je,
silna in smela, ko v skalo strmo
orla visok polet je ?...
Pa so gorele mi zvezdice,
one ne vejo zanje,
pa so cvetele mi rožice,
one ne vejo za nje...
Po slovesu.
Zemljo pozlatil je solnčni sijaj,
vzcveli so encijani.
»Zbogom, poljubi me ljubica!«
Ptički so peli : ostani !
Ptički pospali utrujeni,
zvenjeni kelihi v travi...
zvezdice, koder ga srečate,
vsaka mi ga pozdravi !
15
ŽENSKE UČNE MOČI NA RUSKIH
GIMNAZIJAH.
Na »Pismo z Rusije« ge. Marice II. v
»Slov. Narodu« št. 247. 1. 1. odgovarjamo
s sledečim pismom gospoda profesorja M.
Hostnika v Rilsku na Ruskem, starega
prijatelja našega lista, ki nam je z lastno
mu ljubeznjivostjo poslužil s stvarnimi po-
jasnili, za kar mu tem potom izrekamo naj-
toplejo zahvalo.
Potrebno se nam zdi omeniti, da proti
gej. Marici nismo imeli nikdar niti naj-
manje animoznosti. Držali smo se le na-
čela : Resnica nad vse !
Pismo ga. prof. Hostnika se glasi :
Velecenjena gospa!
Na Vaše cenjeno pismo od 1. dec. t. 1.
imam čest soobčiti Vam sledeče odgovore
na Vaša vprašanja. Z veseljem dovoljujem
Vam natisnoti je v »Slovenki« ali kjer ho-
čete, ako se Vam zdi to potrebno, in vsta-
viti pod njimi moje polno ime.
Ženska, ki je dovolj obrazovana, more
položiti izpit na zvanje domače učiteljice
v izpraševalnej komisiji, kakoršne se na-
hajajo v upravi vsakega učebnega okroga,
kakor tudi v pedagogičnej konferenciji
vsake moške gimnazije, progimnazije ali
realke. Ako dobode na izpitu red 5 (otlično)
iz vseh predmetov izpita, daje se jej diplom
»domače nastavnice«, ki pa ima jednake
pravice z domačo učiteljico.
Vsaka si izbere lehko jeden ali več
predmetov. One, ki so okončale žensko
gimnazijo (7 razredov), izbirajo si pred-
mete v 8 razredu, in ko končajo ta razred
eo ipso dobivajo diplom domače učiteljice
ali nastavnice iz onega predmeta ali iz
one grupe predmetov, katero so si izbrale
kakor »specijalnost.«
Po zakonu so pravice, ki jih daje
tak diplom, sledeče :
i. Domača učiteljica ali nastavnica
more učiti svoj predmet ali svoje predmete
v privatnih hišah v lastnosti guvernantke.
Ako 20 let podučuje in vsako leto pred-
stavlja, kamor je treba, poročilo o svojej
delavnosti, ima pravico, ako je ruska po-
danica, da jo sprejmo v azil, kadar ne more
več služiti si kruha.
2. Točka tj. statuta o ženskih gimna-
zijah in progimnazijah se glasi v oficijalnem
nemškem prevodu :
»Die Vorsteherin und die Aufseherin-
nen, welche ein Hauslehrerinattestat haben,
können in Progymnasien und in den 3 u n-
tersten Klassen des Gymnasiums in
einem von ihnen selbst erwählten Lerfach
Unterricht erteilen, wofür sie eine beson-
dere Remuneration erhalten.«
Točka 22. statuta, se glasi: Anmerkung:
»In den 3-klassigen Progymnasien und in
den 3 untersten Klassen der Gymnasien
möge der Unterricht, wo die Möglichkeit
vorhanden ist, Lehrerinnen anvertraut
werden.«
Kar se tiče žensk, ki so absolvirale
višje ženske kurse, nam njih »pravice« pre-
cizira sledeče »Vysočajšeje poveljenje«, ki je
natisneno v 2. št. cirkulara Hark. učeb.
okroga za februarij 1899. leta:
»G o sudar Imperator«, po vse-
poddannejšemu dokladu ministra narodnago
prosveščenja, v 23 den dekabrja 1899 goda,
Vysočajše soizvolil na dopuščenije okon-
čivšej kurs nauk S. Peterburgskih vyssih
ženskih kursov no istoriko-filologičeskomu
otdeljeniju, domašnjej uciteljnicy, dočeri
statskago sovetnika Nadezdy Kosmačevskoj
k prepodavaniju russkago jazyka v starših
klassah Izjumskoj ženskoj gimnazii.«
Torej — po Naj višjem povelju,
ne pa na podlagi diploma.
3. Izpita iz kakega predmeta za vse
razrede ženske gimnazije in za 4 razrede
moških gimnazij ni in nikdar ni bilo.
4. Vi, g', urednica, želite znati daljše,
ali se ima zakon, ki bi zabranjeval ženskam
podučevati v višjih razredih ženskih gim-
naziji ? Ne, takega zakona ni, kajti pri
§. 9.  statuta  o ženskih  gimnazijah  in
16  
progimnazijah bil bi b r e z m i s e 1 e n. Saj
tudi ni zakona, ki bi zabranjeval ženskam
plavati pod oblake vkup z orli.
5. Glede novih jezikov z ozirom na
višje razrede ženskih gimnazij nobenega
zakona ni in nikdar ni bilo.
Nove jezike, kakor vsak drug predmet,
morejo ženske učiti v višjih razredih ženskih
gimnazij le »vremenno«, t. j. začasno, provi-
zorično, dokler se ne najde moške učne moči.
Da moških učnih močij včasi, celo
pogostoma, ni na razpolago, je jasno, kdor
ve, a) da v nekaterih mestih ni moške
gimnazije, progimnazije, ali realke, ali da
ima učitelj uže tam preveč učnih ur, posebno,
ako se imajo paralelni razredi, b) da se
ženske gimnazije in progimnazije vzdržuje
na sredsta mesta in zemstva in da od države
dobivajo le pičlo podporo. Kar se tiče
posebe novih jezikov, treba je omeniti,
da so ti predmeti neobligatni, za njih
učenke plačujejo posebe, in ko učitelj ali
učiteljica obligatnih predmetov v našej
gimnaziji dobiva za tedensko učno uro na
leto 30 rub. v nižjih in 40 rubljev v višjih
razredih, dobiva za nove jezike le polovico
te plače. Zdaj pa računite, koliko ur je
treba dati na teden, da bi se dobilo letne
plače 300 rubljev !
V moških srednjih šolah se dobiva za
vsako tedensko učno uro 60 rub. na leto.
Nihče pa ne sili učitelja, da bi dajal ure
po 15 oziroma 20 rub., ko dobiva v moškej
srednjej šoli 4 krat oziroma 5 krat več.
Resnica pa je, da ženske podučujo nove
jezike celo v moških srednjih šolah. Pri-
lagam Vam tukaj šematizem za 1900—1901.
šolsko leto.
Iz njega razvidite, da je v vseh učebnih
okrogih 820 učnih močij po n o v i h jezikih,
in iz njih le 22 žensk. Daljše vi uvidite,
da iz tega števila 16 žensk podučuje fran-
coščino in 3 iz njih zajedno n e m š č i n o.
Samo nemščino podučujo v vsej
ogromnej Rusiji, evropejskej in aziskej, 3
(reci : tri) ženske.
Kako »pravico« imajo torej ženske,
jasno je dovolj. To Vam bode še jasneje,
ako pomislite, da je ob času, t. j. letos, ko
so 3 ženske podučavale nemški jezik v
nižjih razredih in začasno, bilo 10
vakantnih služb nemščine v moških
srednjih šolah.
Resnica je daljše, da v višjih razredih
podučujo francoščino sledeče ženske
samostalno, t. j. brez tovariša moškega :
a) O. Gabulova v Batumskej gim-
naziji.
b) O. Jazykova in gosp. Kostyleva v
Kutaiskej realki.
c) V realki v Barnaülu, v Sibiriji, g.
A. Igumnova.
Pa tu je treba pojasnila.
V Batumu (poluturškem mestu na
Kavkazu) se je gimnazija otvorila, kakor
stoji v šematizmu, stoprav jeseni 1897. 1.,
torej je imela lansko leto samo 3
razred e*), takoisto realka v Barnaülu.
Na kakih 5 oziroma 8 učnih ur (300 —480
rub.) pa nijeden moški ne pojde.
Kake posebne razmere morajo biti v
Kutajisu (Vi pišete neprevidno : Kutajsu),
kjer 2 ženski zamenjujete moškega ! Morda
so uzrok izvestne kavkazke mrzlice, katerih
gnezdo je Kutajis. Temveč časti tem dvem
ženskam!
6. Ako pa ženskam diplom ne daje pra-
vice učiti v m o š k i h srednjih šolah, kako
je to, da vendar uče, da-si v onih pohlevnih
odstotkih, ki so višje omenjeni ?
Na to vprašanje nam odgovori okrožnica
ministra nar. prosv. od 10. jul. 1898, št. 17473,
kjer je rečeno, da »b i minister narodne
prosvete menil, da bi se, kadar ni mogoče
najti usposobljenega kandidata, dopuščale
k prepodavanju francoskega jezika v
nižjih razredih srednjih šol tudi osobe
ženskega spola, ki imajo diplom domače
učiteljice ali nastavnice iz francoskega
jezika,  in  ki  so,  razen tega,  dobile
*) Zakaj je o tem molčala Marica II.? Take so
torej tiste »celo gimnazije«, kjer ženske uče ? — Op. ur.
17
specijalno pedagogiško izobrazbo v tem
jeziku ter dokazale v teku nekolikih let
dovolj spretnosti v podučevanji. Zato on,
minister nar. prosv. prosi načelnike učebnih
okrogov« v slučaje h e v o z m o ž ri os t i za -
meščenija vakansij polnopravnimi kandida-
tami, ozabotitjsja priiskanijem sootvetstvu-
juščih lic ženskago pola in predstavljatj ob
izbrannih kandidatkah Ministerstvu dlja iz-
prošenija Visočajšago s o i z v o 1 e n i j a na
dopusščenije jih k prtpodavanju v mužskih
sr. učeb. za v.«
Torej: le po Najvišjem dovoljenji
morejo ženske, ki imajo specijalno izobrazbo
po franc, jeziku, ki so služile nekoliko let
in dokazale svojo spretnost v poduče-
vanji, biti dopuščene k prepodavanju franc,
jez. v nižjih razredih, kedar ni mogoče
najti vsposobljenih moških kandidatov.
Vse to, kakor vidite, gospa urednica,
tiče se le francoskega jezika. Zato ra-
zumete, koliko potov in koliko sreče je
treba, da bi se dobilo Najvišje dovo-
ljenje za ono žensko, ki bi želela dobiti
službo učiteljice nemškega jezika v nižjih
razredih moških gimnazij. Pri vsem tem,
seveda, daje se, kar je čisto naravno,
prednost onim ženskam, ki so absolvirale
višje ženske kurze in ki imajo uže nekoliko
let pravico podučevati v višjih razredih
ženskih gimnazij; daljše, ruskim podanicam,
in v nameček, ne mladim, nego uže doka-
zavšim, ri. pr. v ženskih gimnazijah, svojo
spretnost v podučevanji.
Zato bi jaz, želeč vsega dobrega svojim
lepim in dobrim rojakinjam, prav nujno dal
sovet : lasciate ogni speranza ! — odrecite
se od vsakega upanja, kajti domačih učiteljic,
nastavnic in kandidatek višjih ženskih kurzov
je v Rusiji svojih gotovo nekoliko
tisoč.
Rusinje se namreč ne uče zaradi kruha,
ali da bi se hvalile svojim diplomom, nego
da bi kaj znale.
7. Kar se tiče vprašanja Vašega, da-li
so v ženskih  učiteljiščih  učitelji  in
učiteljice podrejene načelnici, moram
priznati, da tega ne vem, da-si uže več nego
20 let prav blizu stojim k šolskemu delu.
Česa pa ne vem, o tem nemam navade
govoriti, najmanj pa javno. Učiteljišč ženskih
je v Rusiji 3 : v Tveri, v Moskvi in v
Kozani, in na čelu vseh treh, seveda, stojo
ženske. Toda ako v šematizmu stoji
»načalnica B. I. Cepelevskaja« itd., tak to
še popolnoma ničesar ne pomenja. V
ženskih gimnazijah in progimnazijah na čelu
stoji povsod »načalnica« ; toda v 18. točki
gori omenjenega statuta je rečeno: »Dem
Vorsitzenden des pädagogischen Conseils
fällt die Oberleitung des Unterrichts-
und Erziehungswesens in Gymnasien und
Progymnasien zu«. — V okrožnici ministra
nar. prosv. od 12. jäh. 1880. št. 457 pa je
rečeno: »Glede učiteljev in učiteljic je na-
čelnica gimnazije ali progimnazije dolžna
pomniti, da ona nema pravice delati
jim kakoršnekoli opazke ali postranskim
osobam govoriti nepohvalno o njih ; ampak
dolžna je, v slučaji, ako kaj zapazi, obračati
se k predsedniku pedagogiškega soveta.
kateremu so podrejeni učitelji
in učiteljice«.
Ta predsednik pa je po statutu di-
rektor moške srednje šole, ki se nahaja v
mestu ; ako pa take ni, takrat — vodja
meščanske šole ali pa okrajni (ujezdni)
nadzornik ljudskih šol.
Tako je brezdvomno predsednik pedag.
soveta v 3 ženskih učiteljiščih : ali »vodja
narodnih šol«, ki ima tam sedež in ki je
nekaj takega, kakor vaši deželni šolski
nadzorniki za ljudske šole, ali pa oni, ka-
terega on imenuje, gotovo pa ne »načalnica«.
Direktorje polnih gimnazij in 6 razrednih
progimnazij imenuje minister, vse druge
učne moči — popečitelj (kurator) dotičnega
učnega okroga.
To je vse, kar Vam morem odgovoriti
na Vaša vprašanja, in srečen bom, ako
sem Vam ustregel.
18
Mnenje, da Rusija potrebuje zagraničnih
učnih močij za ta ali oni predmet, ali da
sprejmo vsakega, ki pride v Rusijo s pre-
pričanjem, da mu takoj dado službo uže
zato, ker je S 1 a v j a n, tako mnenje je
morda zelo razširjeno v Slovencih, no, bodite
prepričani, da je popolno napačno.
Še bolj napačno pa je misliti, da ima Rusija
kake krušne dolžnosti glede Slavjanov ;
prepričan sem, da pri vas Rusu, ki bi
želel dobiti kako javno službo, slanega kropa
ne daste.
In še jeden poslednji sovet bi jaz dal :
naj prihajajo moji rojaki in rojakinje v Rusijo
ne učit, nego rajši učit se. Prekrasen
primer jim je dala gospica Jenko, bodoča
ženska-zdravnica. Vsa čast njej in njenemu
vrlemu očetu ! — Bodite zdravi in srečni !
Rylsk, 1.-14. f^cc- 1900.
M. Hostnik.
NOVE SKLADBE.
Pod oknom. Ob stoletnici Prešernovega
rojstva. Samospev za bariton zložil dr.
Gojmir Krek. Založil L. Schwentner v Ljub-
ljani. Last založnikova.  Cena   1  K 60 h.
Malo pesnij je tako znanih po vsem
Slovenskem kakor Prešernova »Pod oknom«
(»Luna sije«). Kdor se je enkrat seznanil
z njenim besedilom, temu zbog svoje milobe
in blagoglasnosti ne pride več iz spomina.
Kaj čuda torej-, da se je posebno omilila
tudi našim skladateljem ! Kamilo Mašek,
Fleišman, Hajdrih in Nedved so temu biseru
slovenske lirike zložili napevov, polnih srčne
nežnosti in gorkega čuta. In baš ob sto-
letnici Prešernovega rojstva se je tem
napevom pridružila skladba mladega glas-
benika, kateri ž njo kakor tak prvikrat
stopa mej širšo javnost; kajti dr. Gojmir
Krek nam je bil pač že znan kakor duhovit
pisatelj, kakor skladatelj pa nas je nemalo
presenitil, in to — naravnost rečeno —
kar najprijetneje presenetil.
Vsi dosedanji skladatelji so uglasbili
samo jedno (prvo) kitico in so se ostale
kitice — navadno pač samo prve 2-3 —¦
pele po istem napevu,  kateri seveda ni
mogel vselej biti primeren njih vsebini.
Dr. Gojmir Krek pa je kakor resen učenec
moderne glasbene šole vsaki kitici podal
poseben napev ter je posamezne kitice
zvezal z medigrami klavirja, vstvarivši
tako skladbo, ki se razvija v jednotnem
toku, tesno držeč se pesnikovega besedila
od prve Da do zadnje besede. Napevi so
originalni ter se besedam izvrstno prilegajo,
deklamacija je vseskozi pravilna, klavirski
stavek pa tak, da imamo dozdaj še bore
malo jednakih spremljevanj. Skladatelj se
je očitno z vso unemo in ljubeznijo vglobil
v Prešernov duh ter je s svojim imenitnim
prvencem na najlepši način proslavil pes-
nikov spomin. Na nekterih mestih se bo
skladateljevemu pojmovanju odgovarjajoči
muzikalni izraz pač morda komu zdel
premarkanten, toda v celoti je Krekova
skladba gotovo besedilu popolnoma pri-
merna ter nam podaje izvrstno glasbeno
ilustracijo jedne naših najkrasnejših liriških
pesnij, tako dajo kratko in malo prištevamo
najboljšim slovenskim glasbenim delom,
dasiravno nikdar ne doseže tiste popularnosti
kakor Hajdrihov ali pa zlasti Fleišmanov
napev. Bodi torej tem topleje priporočena
vsem tistim, ki glasbo gojijo kakor umetnost
in ne samo v zabavo.
Zunanjost je elegantna in ukusna, cena
nenavadno nizka.
Zimska idila. Balada (Besede A.
Aškerca). Za srednji glas s spremljevanjem
klavirja uglasbil Risto Savin, op. 7, Gosp.
drju. Beli Stuhecu prijateljsko posvečeno.
Komisijonalna založba L. Schwentner v
Ljubljani. Cena 1 K.
To skladbo naj samo na kratko po-
hvalimo, kajti sicer bi morali ponoviti vse
tisto, kar smo že svoje dni na tem mestu
rekli o isteg-a skladatelja »Treh Aškerčevih
baladah«. Tudi »Zimska idila« je lepo delo
prave glasbene vrednosti, ki nam kaže, da
marljivi g. skladatelj prav vrlo napreduje.
Prijatelji dobre glasbe jo izvestno z veseljem
pozdravijo.
Hrabroslav Volarič : Skladbe 1. Samo-
spevi s klavirjem. Založila Franja Volaričeva.
Izdal Josip Čerin. Cena 3 K.
Obsega 10 pesnij: »Oj rožmarin« (A.
Pin), »Biserji« (Simon Gregorčič), »Ne
žaluj« (Svojmir), »Dekliški vzdihi« (Fran
Gestrin), »Pregovorjena otožnost« (Pavlina
Pajkova), »Dekliška tožba«, »Pogled v ne-
dolžno oko«  (Simon  Gregorčič), »Ledene
19
rože« (Anton Aškerc), »Zopet solze« (Josip
Stritar) in »Zvonček« (Janko Leban) (op.
io, 14 in 23).
Te ljubeznjive popevke bodo v kratkem
znane in priljubljene širom slovenske do-
movine, kajti vseskozi ljubke, prikupljive,
zložene v jednostavrtem, lažjem slogu, so
kakor vstvarjene za domače glasbeno raz
vedrilo in za javno predavanje na pevskih
večerih, zabavah, manjših koncertih itd.
Mej njimi gotovo vsakdo najde nekaj, kar
mu bode ugajalo in se poda njegovemu
glasu, bodisi višjemu ali nižjemu, ženskemu
ali možkemu ; spremljevanje na klavirju
tudi ni težavno in tako je proizvajanje
omogočeno najširšim Krogom, uspeh pa je
tem samospevom vzpričo njih prisrčnosti
in melodijoznosti zagotovljen v največji
meri. — Res da v teh skladbah ni Bog ve
kake originalnosti, res, da nas nikakor ne
vodijo na doslej neznana, nova pota, in
vendar smo jih prav od srca veseli, kajti
delo so mladega, velenadarjenega in navdu-
šenega skladatelja, kateri je moral žalibog
le prezgodaj umolkniti na veke. — Volarič
je bil pač umetnik po Božji volji, in kakor
ptici-pevki so mu pesni vrele iz prsij ne-
prestano, neprisiljeno ! Ze pričujoči zvezek
njegovih zbranih skladb nam mej drugim
n. pr. kaže, kako pazno je Volarič zasledoval
slovensko pesništvo, kako je povsodi iskal
za uglasbenje prikladnih tekstov. In sam
Bog vedi, kakšne glasbene zaklade so nam
ž njim zakopali v hladni grob, sam Bog
vedi, kaj bi nam še vstvaril, da mu je
milejša osoda dala živeti, spopolnjevati se
in delovati v ugodnejših razmerah ! — Da
se je ga. Franja Volaričeva (vdova pokoj-
nikova ?) odločila izdati vse skladbe rajnega
Hrabroslava Volariča z veščo pomočjo gosp.
Josipa Čerina, je čin pijetete, za katerega
ji bode ves slovenski narod dolžan srčno
in dejansko hvaležnost. Upajmo, da se
ta prvi zvezek kmalu razproda, in da čim
preje izide tudi drugi zvezek, ki bode po
naznanilu na zadnji strani obsegal pet ša-
ljivih samospevov.
Zunanjost je lična, tisk razločen, papir
posebno močan in trpežen, cena pa (za 22
stranij !) izvanredno nizka.
Volaričeve skladbe naj ne manjkajo v
nobeni hiši, kjer se goji slovenska glasba!
—k.
NOVE KNJIGE.
Prešeren in SlovaristvO. O sto-
letnici pesnikovega rojstva napisal prof.
Fr. Ilešič. Ljubljana 1900. L. Schwentner.
Ta razprava, ki je bila že sprejeta
za Prešernovo številko letošnjega
»Ljub. Zvona«, a jo je gospod pisatelj,
vsled preobilo druzega gradiva, ki se je
nakopičilo uredništvu, objavil v posebni
brošurici, da bi njen obseg drugim preveč
ne omejil prostora v »Zvonu« — bo marsi-
kakega vročega čestilca ali čestilko Pre-
šerna nemilo zadela. G. profesor nam je v
tej razpravi pokazal našega Prešerna v
povsem drugačni luči, nego smo bili navajeni
zreti g-a doslej. Z vso neizprosnostjo znan-
stvenika-veščaka analizira in secira Pre-
šernovo delovanje, oziroma nedelovanje in
njegov pomen z ozirom na slovanstvo spioh
in na slovenski narod posebej. Rezultat nje-
govih raziskavanj je ta, da Prešeren ni
ničesar storil niti za slovanstvo, niti za
slovenski narod, da ima Prešeren »velik
pomen le za slovensko leposlovje«.
Svojo razpravo zaključuje pisatelj tako-le :
»Spomenik, ki se postavi Prešernu v
Ljubljani, ne more biti izraz hvaležnosti
slovenskega naroda za t r u d, ne utelešenost
vzorov slovenski mladini, pričal pa bo
domačinom in tujcem, da je na slo-
venski zemlji bil rojen velik
pesnik, izredno nadarjen sin
Apolonov, ki je v slovenskem je-
ziku izražal  evropsko kulturo«.
Prešeren torej po Ilešiču ni bil nič
druzega nego velik pesnik, ki je slučajno pel
v slovenskem jeziku. Slovenci se moremo
zanj potemtakem ogrevati le kot kulturen
narod v obče, ne pa kot slovenski
narod. To je huda sodba ; saj smo bili doslej
več ali manj navajeni, častiti v Prešernu
ne le pesnika umetnika, marveč tudi pesnika-
rodoljuba in proroka. Ta Ilešičeva sodba
o Prešernu je pa vendar pretrda, ako ne
krivična. Ako bi ne imeli nobenega druzega
dokaza o njegovem izrednem, požrtvo-
valnem rodoljubju, je že okolnost, da je
v onem času : »v znamenju smrti svojega
naroda — naroda? to ni bil narod, to
so bili umirajoči rudimenti slovanstva«...
da je v onem času, ko je bila na Kranjskem
jedino le nemščina jezik olikancev — brez
razlike narodnosti, ko so govorili slovenski
le oni,  »so von dem Dienerstands«, in je
20
bila vsa izobrazba nemška ter je slo-
venski jezik bil še takorekoč le nekaka
surova masa, iz katere se je še-le moral
oblikovati in vstvarjati pesniški jezik —
da je v onem času pesnil slovenski, je
to že dokaza dovolj, da je Prešeren gorko
in globoko čutil za svoj narod. Pomisliti
moramo, da je bil Prešeren velik pesnik,
ki bi tudi v mnogoštevilnem kulturno visoko
stoječem nemškem narodu prišel do veljave
in slave in do -— gmotnega blagostanja.
A dasi je Prešeren vse to nedvomno vedel,
je vendar krasne proizvode svojega ge-
nijalnega duha posvetil in dal v last narodu,
iz katerega je izšel — nepoznanemu in
neznatnemu. In če bi se v vseh svojih
poezijah niti enkrat ne bi bil spomnil svojega
naroda, da bi strune njegove nikdar ne zapele
in zadrhtele rodoljubja — Prešeren bi bil
kljub temu največji dobrotnik slovenskega
naroda. Kajti — kaj je narod brez lastne
literature? In Prešeren je ustvaritelj
slovenske literature, on jej je po-
stavil v svojih poezijah trden, neporušljiv
temelj, na katerem so potem drugi gradili
dalje. A Prešeren je svoje rodoljubje tudi
neštetokrat izražal v svojih pesmih, ki so
skoro vse prepletene z rodoljubjem. Tega
se pač ne more reči o vseh velikih pesnikih.
Tako n. pr. Göthe v svojih delih ni izražal
nikakega rodoljubja, dasi je živel v dobi
največjih stisk in ponižanja, ki ga je pri-
zadel Napoleon I. nemškemu narodu. Sicer
nav-ijajo iz eposa »Hermann und Dorothea«
nekaj zvršetnih vrstic, ki naj bi pričale o
požrtvovalnem patriotizmu Göthejevem. A
dotične vrstice so tako slučajne, tako ne-
motivirane, da res ne morejo služiti v dokaz
pesnikovega rodoljubja. In vendar, kako so
Nemci častili in še vedno časte svojega
Götheja, kako velika je njihova hvaležnost
do pesnika !
V glaven greh šteje prof. Ilešič Pre-
šernu, da je bil nasprotnik ilirizma ter mu
naprtiva, da: »vsled njegovega pasivnega
odpora zoper ilirizem se je zamudila srečna
prilika zedinjenja s Hrvati in se je pozneje
planinsko slovanstvo moralo postaviti kot
jednota (narod) poleg drugih slovanskih
narodov«. Nedvomno je bil ilirizem veli-
kanskega pomena za Jugoslovane in je
tudi z ene strani izvršil svoj namen. Pro-
budil je Jugoslovane k novemu narodnemu
življenju in kulturnemu delovanju. Svojih
ciljev pa, da bi iz Srbov, Hrvatov in Slo-
vencev napravil en narod — ni nimalo
dosegel. Bili so sploh nedosegljivi. Prešere;.
je to pač uvidel ter se radi tega — poleg
drugih vzrokov — ni mogel ogreti za ili-
rizem. In danes si moramo šteti to v srečo :
slovenskemu narodu je tako ostal njegov
največji pesnik — in še marsikaj druzega .
Gotovo pa je llešičeva razprava »Pre-
šeren in slovanstvo« zelo zanimiva ter velike
znanstvene vrednosti. V bodoče se bo vsakdo,
ki bo pisal o slovenski literaturi sploh ali
o Prešernu posebej, moral ozirati na njo.
Ta llešičeva razprava tvori važen del knji-
ževnosti o Prešernu in to tembolj, ker je
popolnoma samostojna in neodvisna. Na-
obraženci naj je ne zamude čitati.
Fr. Ilešič: Lavantinsky biskup An-
ton Martin Slomšek. 1800—1862. (Otisk
ze »Slovanskeho Prehledu« roč. III.) — V
Praze. Tiskem češke grafičke společnosti
»Unie« v Praze. — Nakladem vlastnim 1901.
O tej velezanimivi brušurici nam je
prijatelj obljubil kratko poročilo za pri-
hodnjo številko.
Mladinska knjižnica. Izdaja
»Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učitelj-
skih društev«. I. zvezek. V Ljubljani. Založil
L. S c luv e n t n e r. 1900. Cena kartoni-
ranemu iztisu 80 st., po pošti 90 st. Prvi
zvezek te mladinske knjižice prinaša dve
lepi povesti iz veščega peresa g. Josipa
Brinarja ia sicer: I. »Medvedji lov«,
in II. » C u k o v a ž e n i t e v ;. Ti povesti
je nagradil »Češko slovenski spolek v Pragi«
in bodeta nedvomno ugajali mladim čita-
teljem. Knjižica je nad vse okusno oprem-
ljena. Naslovni list je narisal arhitekt Jager
na Dunaju. Naj bi starisi mesto s sladka-
rijami obdarili svojo deco s to knjižico,
katere cena je res nizka.
Josip K o s t a n j e v e c. Iz knjige živ-
ljenja, I. zvezek. Založil pisatelj, tiskal R.
Šeber v Postojni. — V predstojeći knjigi nam
pisatelj menda ni podal novih plodov svo-
jega peresa, marveč je le zbral nekaj svojih
že obelodanjih novel oz. povesti. Kosta-
njevec je marljiv in priljubljen sotrudnik
»Ljub. Zvona«. — Ko čitamo Kostanjcv-
čeve spise, ki jih je zbral v I. zvezku,
opažamo pred vsem dva glavna znaka: pri-
prosti narodni slog in iz resničneg'a vsak-
danjega življenja vzete sujete. To sta dve
glavni karakteristični potezi njegovih spisov
v I. zvezku. Nedvomno je Konstanjevec
realist, a  mnogokrat  precej   površen, ali
21
kakor pravijo drugi, zdrav realist. Osebe,
s katerimi nas seznanja v svojih spisih, so
skoro vse ljudje, kakoršne poznamo in sre-
čujemo v svojem svakdanjem življenju,
ljudje, ki so produkt razmer, v katerih ži-
vimo mi navadni zemljani; nobedna teh oseb
ne stremi za tem, da se dvigne nad niveau
obkrožujočega jo družabnega mileuja. Reči
treba, da v obče Kostanjevec temeljito
pozna te ljudi, a obdelovanje sujetov je
često nekako začetniški nespretno, n e-
skladno, vihravo. Površnost je velika
napaka Kostanjevčeve muze. Tako je n. p.
konec, t. j. samomor v noveli »R o ž a«
tako slabo motiviran, da se mora zdeti ne-
verjeten, kar jako škoduje splošnemu vtisu
te, sicer jako lepe novele. Sicer pa je pi-
satelj v tej noveli v psihološkem oziru po-
segel uprav do dna.
Povest »List za listom« ima takorekoč
skozi in skozi značaj površnosti in začetništva,
a ima tudi nekaj zelo lepih točk. Mnogo
boljša pa je noveleta »Najsrečnejši poštar«,
katere zvršetek je mojstrski pogojen. Po
vestica »Škof« je skoro — naivna. Jako fino
pisana pa je noveleta »Zakaj nisi bil mož«.
Iz sujeta k noveli »Ženitna ponudba« bi bil
Kostanjevec s svojim gotovo ne vsakdanjim
talentom pač lahko vstvaril kaj boljšega.
Dejanje ima sicer vse znake resničnosti, a
psihološka stran je skoro docela zanemar
jena. Najbolj plastično je še narisana stara
Kovačevka, ki je pravi tip »hude tašče.«
Vsekako pa nas zadovoljuje končni izid
dejanja.
Vse te novele oz. povesti pa vsakem oziru
visoko nadkriljuje noveleta »Brez službe.«
Tu še-le se nam pokažejo Kostanjevčeve
pisateljske zmožnosti v pravi luči, tu še-le
spoznamo globokost in moč pisateljevega
čuvstvovanja in njegovo intimno poznavanje
proletarske bede. V tej noveleti se je pi
satelj dotaknil jednega izmed najtemnej-
ših in najžalostnejših pojavov v sodobnih
razmerah. V pretresljivi nagoti nam kaže
strašno bedo delavske družine v mestu, ko
se mož in žena zaman trudita najti dela,
da zaslužita košček vsakdanjega kruha za
sé in svoje male črviče. Z veščo roko nam
je pokazal brezvestnega tvorniškega rav-
natelja, ki strašno bedo uboge družine na
infernalen način izrablja v to, da zadošča
svoji ostudni pohotnosti. To je eden tistih
zločincev, ki človečanstvo sramote bolj,
nego anarhija,  pred katerimi se pa »vse-
mogočna javnost« klanja do tal... Slavna
policija — pa preganja in zapira lačne pro-
stitutke. To je pač britka ironija sedanjega
družabnega reda. Sicer pa to razpravljanje
tu ni na mestu ; k tem opazkam me je
zavedla le okolnost, da tvorniški ravnatelj
v Kostanjevičevi noveli »Brez službe« mora
na človeka napraviti vtis pravega lopova.
Ako bo gosp. Kostanjevec poglobil
svoje psihološko razmotrivanje in opazo-
vanje življenja in ako bo bolj vestno po-
polnjeval svoje spise, pričakovati smemo
od njega še izrednih duševnih plodov, ki
bodo na čast naši literaturi. Priporočamo
toplo, da se naše čitateljice in čitatelji sezna-
nijo z dosedanjimi deli Josipa Kostanjevca.
Il u s t r o v a n i narodni koledar
za leto 1901. Uredil in izdal Dragotin
Hribar v Celju. Ta koledar je tudi letos
izvrstno sestavljen in krasno oprem'jen.
Prinesel je dve lepi sliki: »Večer na obali
Opatije« in »Pozdrav iz daljine.« Dalje po-
krajinske slike : »St. Pavel v Savinjski do-
lini«, »Škofja loka«, »Mozirje« in »Bled«,
ki pričajo o krasoti slovenske zemlje. Poleg
običajne bogate koledarske tvarine prinaša
tudi več beletrističnih sestavkov, življenj-
pise Dr. J. Kranjca, dr. Janka Pajka in
Dragotina Ketteja ter zanimivi sestavek
o Viktorini Kraus, rojeni Idnjčanki, bivši
»prijateljici« in spremljevalki Napoleona
velikega. Hribarjev koledar prinaša tudi
kratek pregled važnejših dogodkov v mi-
nolem letu in več portretov. »Ilustrovani
koledar« toplo priporočamo. Cena elegant,
vezanemu K 2.—, broš. K 1*40, po pošti
10 st. več.
BELEŽKE.
Sodba  nemškega  lista  o   »Slovenki«
Izvrstni dunajski list »Dokumente der
Frau e n« piše v 1. letošnji številki, navajaje
neke podatke iz članka »vzgoja v sirotiščih« :
»Slovenka«, glasilo slovenskega žen-
stva v Trstu, izhaja že štiri leta. Dočim je
bil ta list prva tri leta le nekak družinski
list, ki se je razločeval od mnogoštevilnih
nemških gospodinjskih listov le po neka-
terih vzgojeslovnih in književnih člankih,
moramo priznati, da se je zadnje leto pod
vodstvom nove urednice Ivanke Anžič do-
vršila vesela sprememba.  Vkljub  občut-
22
ljivemu pomanjkanju dobrih sotrudnikov,
zlasti kar se tiče ženskega vprašanja, je
vsebina tega mesečnika izborna (sehr ge-
diegen).
Slovenci so majhen narod, ki obsega
le dva milijona duš; narod je ubožen in
žene so vsled samostanske vzgoje in pred-
sodkov, katerih je med Slovenci, žal, še
več nego drugod, novim idejam le težko
dostopne ; za to ne moremo odreči svojega
priznanja skromnemu delovanju »Slovenke«.
Zofke Kveder »Misterij žene v nemškem
prevodu. Dunajski «Dokumente der Frau-
en», zvezek IV. št. 15 (1. januvarja 1801.)
prinaša prevod naslednjih črtic iz Zofke
Kveder toli napadane knjige »Misterij
žene«: Prišla je iz šole (št. 48). V mali
prodajalnici papirja... (št. 50) in : Nihče ni
pojmil (št. 45.)
Srbkinja arhitekt. Kakor javlja srbski
»Ženski svet« v Novem Sadu, je gica. Eli-
zabeta Načić koncem minolega leta dovr-
šila kurz za arhitekta ter položila izpit z
odliko, in sicer bolje nego katerikoli nje
moški tovariš. Imenovana gospica je svoje
dni obiskovala višjo žensko šolo; popolnila
si je nauke na gimnaziji ter napravila ma-
turo z odliko. Sedaj je stara še le 22 let.
V srbskem stavbenem ministerstvu je dobila
takoj po izpitu službo.
Trgovina z dekleti. Nedavno se je vr-
šila na Ruskem-Poljskem v mestu Petrikov
kazenska obravnava, ki je spravila na dan
grozne podrobnosti o nekem mednarodnem
konsorciju trgovcev z dekleti, ki so mlada
dekleta na Rusko-Poljskem zavajali k iz-
seljevanju v Južno Afriko ter jih ondi pro-
dajali. Lopovska družba, je imela v svoje
svrhe nastavljen cel roj podagentov, ki so
zasledovali dekleta ter jih z blestečimi ob-
ljubami pregovarjali, naj se izselijo v Bu-
enos-Aires. V to svrho jim je bilo dobro
vsako sredstvo ter se je n. pr. nek agent
zaročil z eno izmed izbranih žrtev in se
peljal z njo v Buenos-Aires, češ, da jo ondi
poroči ; takoj o dohodu je pa dekle prodal.
Brezvestna druhal je na ta način skozi dve
leti vršila svojo gnjusno kupčijo s človeškim
mesom v velikem slogu ter razpošiljala
dekleta po 10 in več skupaj, in jih pro-
dajala. Podagenti, ki so dekleta izbirali in
dovajali, so dobivali za vsako dekle 15 do
20 rubljev, glavni agenti in kupčevalci pa
po 400 do 500 rubljev. O mnogih dekletih
sploh ni več sledu. Bog ve, kdaj bi bile
oblasti prišle na sled tem grozodejstvom,
da ni neki agent »pomotoma« odvel lju-
bice svojega tovariša ter jo prodal v Bu-
enos-Aires, kjer je izginila brez sledu. Tako
prevarjeni agent se je maščeval ter vso
stvar javil oblastim. In še-le sedaj se je
pokazalo, kako pomanjkljiv je ruski ka-
zenski zakonik. Sodišče je namreč spoznalo,
da po zakonu more kaznovati le tri izmed
glavnih zatožencev radi — rufijanstva, kajti
v ruskem kazenskem zakonu se ne nahaja
nobena kazen za trgovanje z dekleti. Do-
tični trije glavni individuvi grde družbe,
ki je na tako nečloveški način uničila ne-
šteto eksistenc, obsojeni so vsak na 1, reci
jeden mesec ječe. Za vsak najmanjši po-
litični pregrešek, ki notabene, prav za prav
ni pregrešek, določa ruski kazenski zakon
strogo kazen, a bestijalnim zločincem ka-
koršni so trgovci s človeškim mesom, se
tega zakona ni treba bati — za nje ne
poznajo kazni, njih obrt je torej prosta. Tu
je pravica po kazenskih paragrafih zopet
enkrat temeljito osvetljena.
Ženski krožek literarnega in govorniš-
kega društva »Slavija« v Pragu priredi v
januvarju in februarju ciklus sledečih pre-
davanj :
Gospa Ter. Novakova: »Cilj in obseg
današnjega ženskega pokreta.«
Univ. prof. Dr. Fr. Drtina: »O višjem
dekliškem šolstvu.«
Univ. prof. Dr. A. Kraus: »Zadnja
Goetheova ljubav.«
Red. Jar. Tuna: »O ženskem pokretu
na Moravskem.« in
Univ. prof. Dr. T. G. Masaryk: »Žena
in politika.«
Poročati hočem svoj čas obširnije o
vs'akem posameznem predavanju.
Z. K.
Čemu potrebujejo delavke volilno
pravo? Neki angležki proglas odgovarja
na to vprašanje :
Ker se ženskih, dokler si ne morejo
voliti svojih poslancev, ne vpraša, česa
jim treba, nego se ž njimi postopa kakor
z otroci, ki ne vedo, kaj je zanje dobro,
kaj slabo ; ker vsakdor sam najboljše ve,
kje ga žuli čevelj ; ker se poslanec briga
le za želje tistih, ki so ga izvolili ; ker imamo
zakone, ki se tičejo specijelno dela žensk
in otrok ; ker so ženske, ki delajo v tovarnah
in delalnicah, podrejene zakonom, o katerih
ustanovitvi se dotičnic ni  vprašalo, da-li
23
so ti zakoni primerni ; ker v slučaju, da so
ti zakoni slabi, jih ni mogoče spremeniti,
dokler ne vdobe ženske volilnega prava ;
ker je volilno pravo v nekaterih državah
severne Amerike in v angležkih naselbinah
obrodilo najlepših sadov ; ker je najboljša
pot, da se pomaga ženskam, ta, da se jih
pusti, naj si pomagajo same ; ker je volilno
pravo najkrajši in najboljši način, da se
spozna, kaj zahtevajo ženske.
Ženske v šolskem svetu. Tretji šolski
svét VII. okraja v Budimpešti se je nedavno
dopolnil z 12 članovi - ženskami, katere
bodo pred vsem imele nadzorovati otroške
vrtce.
Prva profesorica na pravni fakulteti na
Italijanskem. Gca. Tereza Sabriola je imeno-
vana za privatno docentinjo pravne filozofije
na vseučilišču v Rimu.
Prva odvetnica v Parizu. Nedavno so
v Parizu zaprisegli prvo odvetnico go.
Petit, rodom Rusinjo, soprogo uradnika v
franc, trgovinskem ministerstvu. nekaj dni
pozneje pa go. Chauvin, kateri gre zasluga,
da je francoskim ženam izvojevala odvet-
ništvo. Ga. Chauvin je nastopila te dni
prvikrat kot zastopnica v neki pravdi zaradi
ločitve zakona.
Ženski kongres v južni Afriki. V Paarlu
(v Kapski naselbini) se je udeležilo 2000
ženskih, ki so prosvedovale proti grozovi-
tostim, ki jih počenjajo v južni Afriki
»kulturonosci«. Angleži. Kongresu je pred-
sedovala ga. Roos.
Redka odlika Slovenca. V slovesnej seji
»Imperatorske Akademije Nauk« v Petro-
gradu 29. decembra min. 1. prisojena je
bila »premija imeni grofa A. D. Tolstega«
— denarna nagrada 400 rub. sreb. našemu
rojaku, gosp. M. Hostniku za njegovo
knjigo »Grammatika slovinskago jazika«,
katera ja, kakor vemo iz zanesljivega vira,
bila natisnena uže v aprilu m. L, pa ni doslej
izšla, ker bode sestavljala jedno knjigo s
»Slov.-ruskim slovarjem«, katerega tisk se
bliža koncu. Čestitamo prvemu Slovencu,
katerega je nagradil najvišji znanostm tri-
bunal v Rusiji. Vivat sequens !
Ženska društva v Srbih. Srbkinje so
imele začetkom novega leta 54 dobrotvornih
društev, in sicer v kraljevini Srbiji 3 sa-
mostalna ženska društva : v Belgradu, Kra-
gujevcu in Šabcu; prvoimenovano društvo
je imelo 16 podružnic po notranjosti. V
Hrvatski,  Slavoniji in Ogrski jih je bilo
32, v Dalmaciji 2, v Bosni in Herceg'ovini
1. Raz ven tega se jih snuje še 16 ter bodo
Srbkinje kmalu s ponosom kazale na 70
ženskih društev, ki niso le torišča huma-
nitete, marveč tudi ognjišča omike in ro-
doljubja. Že sedaj obsegajo ta društva naj-
manj 5000 Srbkinj.
Opomniti moramo, da gre dobrotvorno
delovanje teh društev zlasti za tem, da se
omog-oči srbski mladini obiskovanje šol.
Srbkinje smejo biti ponosne na tako
lepo bilanco početkom novega veka. Ko
bi jih le hotele posnemati tudi — Slovenke!
Žensko gibanje in prostitucija. Grete
Meisel-Hess razpravlja v 20. št. lista Do-
kumente der Frauen« (15. januvarja 1091) o
»ljubimkovanju«. Povod ]i je dal grozen
samomor priproste služkinje, katero je za-
peljal in zapustil nečak baronice, pri kateri
je služila, dočim jo je gospodinja izpodila
iz službe, ki je zapazila posledice »ljubim-
kovanja.« Po zadnjem brezuspešnem po-
skusu, da bi jo baronica obdržala v hiši,
se je nesrečnica — Ana Litschauer ji je ime
—¦ v predsobi polila obleko s špiritom ter
zažgala. Vsled strašnih opeklin je umrla
še tisto noč.
Grete Meisel-Hess zaključuje svojo pre-
tresljivo razpravo z besedami : Na ženah
je, da izrujejo prostitucijo in takozvano
ljubimkovanje. Ne nasilnim potom, kakor
se je poskušalo že tolikokrat zaman : nego
s tem, da s socijalnim sodelovanjem po-
večajo moškim možnost, da pravočasno
stopijo v zakon. Najvažnejša poteza v žen-
skem gibanju je to stremljenje.
Na moških pa je, da v slučajih naj-
težje odgovornosti, — ko so iz ženske na-
pravili mater — ne zginejo kot žalostni
junaki v brezsramni brezbrižnosti spozo-
rišča ter da v svojem nadaljnem socijalno
naravnem postopanju ne zaostanejo vsaj
za — šinpanzom in gorilo.
Na družbi pa je, da zadostno podpira
vsako potrebno žensko, ki je postala mati.
Potem pridobi družba vse tiste toke zdrave,
vesele materinske moči, ki se zdaj tolikrat
vsuše ali pogube, v skupni zaklad soci-
jalne sile.
Priloga. Današnji številki prilagamo
reklamni list knjigarne Anton Scholz v
Zagrebu.
24