Štev. 1 (januar)
12 strani.
Leto VI. — 1925.
Govor na proslavi 30letnice „Krekove prosvete".
(Msgr. V. Steska.)
Velecenjeni gostje! Vsi, ki ste se v tako lepem številu udeležili te slovesnosti, bodite mi prisrčno pozdravljeni! »Krekova prosveta« obhaja danes 30 letnico. Pred 30 leti je bilo v Ljubljani mnogo delavcev, tudi dobrih in poštenih, toda bili so osamljeni, zato niso nič pomenili. Prišla pa je roka, ki jih je združila v »Katoliško delavsko društvo«. Zasajeno je bilo drevo, ki je mnogo sadu obrodilo.
Pred 30 leti je bilo v Ljubljani mnogo delavk tudi krščanskih, pobožnih, a veljave niso imele, ker so bile brez stika med seboj, ovce brez pastirja. Pa prišel je pastir, ki jih je zbral in združil v »Društvo za katoliške delavke.« Društvo je nosilo to ime 25 let. V tem času pa je doraslo v tri vrhove: v zvezo delavk, v zvezo uradnic in trgovskih nastavljenk in v zvezo služkinj. Skupno se vse te tri zveze imenujejo Krekova prosveta. Te tri zveze delujejo sicer samostojno vsaka zase, vendar prebivajo vse tri skupno v enem prostoru kot dobre, potrpežljive in ljubeče se sestre.
Trideset let — dolga doba! Tudi v našem društvu se je v tem času zgodila marsikatera izprememba. Društvo je imelo mnogo dobrih prijateljev in dobrotnikov; glavnih se moramo hvaležno spominjati. (Govornik našteje predsednike, podpredsednike, pevovodje, vse predsednice in dobrotnike.) Vsem živim Bog obilno poplačaj, mrtvim pa svetila večna luč!
Ali je bilo društvo potrebno? Po sadu se spoznava drevo. Pa tudi po semenu se lahko sklepa na sad. Seme — to so naša pravila — so zelo dobra, saj zahtevajo, da bi članice vedno bolj napredovale umstveno in nravstveno, da bi postajale vedno popolnejše. Res je, da popolnosti ne bodo nikdar dosegle, toda zdi se mi, da je že hrepenenje, koprne-nje po popolnosti velik napredek. In ko bi vse članice tako napredovale, bi bil uspeh gotovo viden tudi v vsej njihovi okolici.
Velecenjeni gostje, ste gotovo že čuli o kralju, ki je šel na lov na goro. Tamkaj zasliši lepo petje. Približa se kraju in zagleda pastirčka, ki stoječ na skali veselo prepeva. Kralju dečko ugaja, zato ga pokliče k sebi in mu reče: Glej, dečko, jaz sem kralj. Ves svet, ki ga vidiš pod seboj in okrog sebe, kakor daleč sega pogled, je moje kraljestvo. Sedaj, ko sem se jaz tebi predstavil, mi pa še ti povej, kdo si!
Dečko še nikoli ni videl kralja, pa se mu je čudno zdelo, da bi kralj prišel na goro v njegovo druščino; zato kar pogumno odgovori: Tudi jaz sem kralj. — Kralj ga začudeno vpraša: kje pa je tvoje kraljestvo? — V mojem srcu. — Kje so pa tvoji podaniki? — Moje misli in želje, moja nagnjenja. — Kako pa tem vladaš? —' Misli in želje vodim, nagnjenja pa brzdam in krotim; tako torej vidiš, gospod, da res vladam in da sem res kralj. — Ali so ti pa podaniki po-
korni? — Hvala Bogu, doslej so mi bili. — Dečko, v resnici, ti si najsrečnejši kralj na svetu! — Kralj ganjen odide.
Tako želim tudi jaz, da bi bile vse članice »Krekove p ros ve te« kakor ta r>a-stirček kraljice, ki vodijo in vladajo svoje misli, želje in nagnenja. Bog daj!
Predsednica »Krekove prosvete« gdč. Franja Kranjc:
(Na proslavi 30 letnice.)
Vsak človek ima svoj stan in mora svoje stanovske dolžnosti izvrševati. Tudi me članice Krekove prosvete nismo izvzete. Ako pa pravi sv. Pavel: »Gorje meni, ako ne bi oznanjeval evangelija«, velja za nas stavek: Gorje nam, ako ne bi delale in spolnjevale svojih stanovskih dolžnosti, s katerimi si služimo pošteno svoj kruh.
Toda, s tem naša življenska naloga še ni izvršena. Ali si ne preskrbujejo tudi živali svoje hrane? Ali ni človek več, ali nima višjih dolžnosti? Da. skrbeti
mora za svojo dušo. To je naša poglavitna skrb. Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi? Toda tu na zemlji smo v tujini in potujemo v našo pravo domovino. Pot pa ni brez nevarnosti. Teh nevarnosti se moramo izogibati; vztrajati moramo v dobrem, to so naši vzori.
Bodi povsod svoj! nam kliče sv: Bernard, to je, skrbi povsod in vedno za svojo dušo!
Človek pa je slabotna stvar. Zato potrebuje pouka, bodrila in zgleda. To troje pa podaja dobra družba enako mislečih in enako koprnečih duš. Taka družba za ženske delavke je bila tudi v Ljubljani potrebna. In tako društvo se je tudi res ustanovilo v Ljubljani pred 30 leti, t. j. 1. 1894.
Če je papež Benedikt XV. dejal: Blagoslovljena roka, ki bo prva podpisala mir, moramo reči me: Blagoslovljena, trikrat blagoslovljena roka, ki je prva položila kamen za podlago zgradbe našega društva!

Ženska zveza.
Poslovnik ženskega odseka Katol. prosvetnega društva.
§ 1.
Namen ženskega odseka je izpolnjevati in razširjati krog članic izobraževalnega društva. Stremiti je za tem, da se dobro uporabljajo pripomočki, ki jih nudi društvo svojim članom; najboljši sredstvi naj so ženstvu primerna predavanja in knjižnica.
§ 2.
Ženski odsek je del glavnega društva, torej more postati redna članica le S. K. I. D. in jo tudi vežejo pravila tega.
§ 3.
Članarina, ki se mora plačevati redno ........ znaša_______ Vsi dohodki
ženskega odseka se stekajo v blagajno S. K. I. D., katero uravnava dohodke in stroške odseka.
§ 4.
Krepiti versko in narodno zavest, izobraževati se na temelju katoliške vere. Redno obiskovati društvena predavanja. Citati v društveni knjižnici dobre in poučne knjige, razširjati katoliško časopisje, slabih časopisov se pa ogibati in jih zatirati.
§ 5.
Udeleževati se društvenih predavanj, pouka, veselic, izletov, petja, godbe in drugih poštenih prireditev.
§ 6.
Udeleževati se odsekovnih občih zborov, govoriti na njih, staviti predloge, voliti in voljena biti.
§ 7.
Na zahtevo polovice članic je predsednica dolžna sklicati izredni obči zbor.
§ 8.
Pritoževati se potom odsekovega odbora na odbor S. K. I. D.
§ 9.
Vsako leto se skliče redni občni zbor pred občim zborom osrednjega društva, pri katerem se voli nov odbor: 6 članic: predsednica, podpredsednica, tajnica, blagajničarka in 2 odbornici. — Izvoli se tudi zastopnik ali zastopnica glavnega društva v odsekovni odbor (ki mora biti v odboru osrednjega društva).
§ 10.
Obči zbor mora predsednica naznaniti 14 dni prej. Ako ni navzočih ene tretjine vseh članic, je drugi obči zbor sklepčen ne glede na število udeleženk.
§11.
Odbor ima seje vsaj enkrat na mesec. Vodi jih predsednica. Sklepa se z nad-
polovično večino in zadostuje za sklepčnost dve tretjini odbornic. Sklepe, ki bi bili v nasprotju s pravili odseka ali glavnega društva, razveljavi odbor S. K. I. D.
§12-
Predsednica (oziroma namestnica) ima pravico biti navzoča pri vseh sejah glavnega društva in zastopati tamkaj koristi ženskega odseka.
Predavanja: 1. Čemu je ženskam potrebna izobrazba? 2. Lepo vedenje doma in v družbi. 3. Kako si izberem prijateljico. 4. Spoznavaj samo sebe! 5. Občevanje med dekletom in fantom. 6. O dekliški veselosti. 7. Karitativno delo žene. Vsa ta predavanja dobe ženski krožki tiskane v I. in II. zvezku, ki jih izdaja Orliška podzveza. Društva segajte po njih!
©S9SS®
Odbor.
Kaj pravi dr. J. Ev. Krek društvenim odborom v spomin!
»Vednih naukov je človek kmalu sit; tudi društveni odbori si žele cesto drugačne podpore, nego samo lepih besedi. Vendar pa zopet danes stopamo na iz-hojeno cesto naukodajavcev z vljudno prošnjo, naj se nam ne zamerijo naši nasveti. Samo potrebne reči izberemo; sitnosti ne maramo stresati.
1. V društvenih pravilih se govori tudi o pregledovavcih računov. Pri občem zboru se izbereta navadno po dva dru-štvenika za ta posel, ki ga opravljata leto in dan na papirju. Samo koncem leta pregledata, ali vsaj podpišeta račune, kakor jima jih predloži blagajnik. Tu treba druge poti. Pregledovavca računov sta izbrana za vse leto in imata nalogo nadzorovati delovanje blagajnika in sploh odbora v denarnih stvareh. Zato bi morala večkrat na leto pogledati v knjige, ki so v njih računi, in primerjati, je-li se vjemajo zapisniki z blagajno. Ta reč je velikega pomena, ne zato, da -e odvzame odboru odgovornost, ki jo ima,
in da se med udi krepi zaupanje do od-borovega delovanja in do društva sploh. Sodimo pa, naj oboi zbori nalože pre-gledovavcem računov tudi drugo nadzorstvo nad društvom. Zato naj se izberejo za ta posel razumni, društvenega življenja vešči, kolikor mogoče izobraženi možje. Ti naj večkrat na leto pregledajo vse knjige, naj opozore na pomanjkljivosti, naj bodre k delu. Pregle-dovavec naj nima samo očesa, marveč tudi usta in naj drega, kjer kaj zastane, budi, kjer kaj zaspi. Če njegova beseaa doma nič ne izda, naj se pa obrne na »Zvezo« in naj poroča, kje je treba izboljšanja. Na vsak način, naj se pregle-dovavci vabijo tudi k sejam, kjer imajo seveda samo posvetovaven glas.
2. Našim društvom manjka redijo ene važne reči: načrta za naprej. Redno delo, — branje časopisov, knjižnica, pouk v petju, gre pač samo od sebe; izredno delo pa potrebuje načrta. Med tako izredno delovanje spadajo: 'predavanja, predstave, prireditve, izleti, socialni kur-zi. Odbor se mora za naprej preskrbeti, da se v tem oziru doseže društveni na-
meri. Z ozirom na razmere je treba določiti čas, kdaj se bo kaka stvar izvršila.
a)	Za predavanja je treba preskrbeti predavateljev vsaj za nekaj mesecev naprej. Najložje bi seveda šlo, ko bi se voditelji in izobraženi prijatelji naših društev posvetovali skupno za eno dekanijo, ali drugačno okrožje, si tam določili, kdo bo predaval in o čem in se tako razvrstili, da en predavatelj tekom določenega časa predava po več krajih lahko o eni in isti tvarini. (Predavatelj na razpolago pri Zvezi.)
b)	Predstave in prireditve naj se tudi naprej določijo. Veliko boljše pojde, če se pevci in igravci lahko dobro pripravijo, ko že zdavnaj vedo, kdaj bo treba nastopiti. Jasno je, da lahko izredne razmere zahtevajo, da se kaj izpremeni. To nič ne de. Glede na predstave povdar-jamo čimbolj v živo, da naj se igravci redno uče, in imajo najmanj dve igri dobro v spominu. Če se hočejo igravci res izobraziti za svoj težki posel, nikakor ni dovolj, da se uče samo za tisto igro, ki je ravno namenjena za predstavo. Uče naj se sploh, da bodo znali nastopiti. Kdaj nastopijo, je drugo vprašanje.
c)	Tudi izleti naj se naprej določijo. Za to govori mnogo vzrokov. Treba si je kaj prihraniti, prihranki naj se za take stvari spravljajo v društvu. Dalje se vse ložje pripravi; udeležba je večja, če je vse že od davna določeno. (Letos rimsko romanje. Stane III. r. vožnja in hrana 1050 Din.)
č) Socialni kurzi in sploh razne šole, ki naj se vrše po društvih: pouk v šolskih tvarinah, o naravoslovju, gospodinjstvu, kmetijstvu, risanju, raznih jezikih, pravnih stvareh — za vse to je treba priprave. Ni dovolj, da se dobi požrtvovalen učitelj; treba je ravno tako zavednih učencev. Na to se morajo društveniki pripraviti, sicer ne čutijo potrebe za take šole. Naš glavni cilj v izobraževalnih društvih pa morajo biti ravno take šole. Dobro vemo, da ni povsod še vse mogoče; v tem oziru bi morala društvom priskočiti na pomoč občina, dežela in država. Veliko bi pri tem lahko sodelovali učitelji; žal, da jih večinoma dela liberalno mišljenje za to stvar nesposob-
ne. Kjer ni dobiti strokovnjaka, da bi učil, se lahko napravi tako-le: Fantje in možje, ki bi se radi učili kmetijstva ali naravoslovja, ali zemljepisja, naj si dobe pripravnih knjig, ki jih imamo tudi v slovenščini; vsak naj ima svojo, — revnejšim naj tudi društvo pomaga v tem oziru. In potem naj skupno bero dotično knjigo in se koncem vsakega poglavja ali odstavka razgovarjajo o tem, kar so brali. Prosimo društvene odbore, naj zlasti tega odstavka ne prezro.
d) Redne seje: to mora biti. Društveno življenje ne more uspeti, če ni rednih
sej. To je že tolikrat povedano, da vsi vedo. Nekaj je, kar ni vsem tako znano: Treba je za vsako stvar, ki se sklene, določiti, kdo jo bo izpeljal. Ne gre vse nakladati predsedniku ali tajniku. Vsi odborniki naj delajo; in če sami ne morejo, naj pritegnejo še za to sposobnih društvenikov, ki niso v odboru. Tako n. pr. naj se pri seji določi: »Ti nam do prihodnje seje napraviš načrt za predavanja, ti za prireditve, ti za izlete, ti za to ali drugo šolo«. Načrt se potem pri seji prerešeta in odobri; potem pa se naroči enemu: Ti boš sedaj to izpeljal, n. pr.: »Tvoja dolžnost je dobiti in opozarjati predavatelje, kdaj naj pridejo; pismeno, kjer so odaljeni; ustno, če so blizu. Opozoriti moraš na vsako predavanje tudi tajnika, da ga naznani glavarstvu. Tvoja dolžnost je skrbeti, da ljudje zvedo o tem.«
f) Vsako društvo mora imeti po po-samnih vaseh ali okrajih svojega delokroga zaupnike. Če so odborniki tako razdeljeni, je najboljše; toda navadno ni mogoče. En odbornik mora imeti v svoji skrbi te zaupnike, ki naj jih vselej kliče, kadarkoli gre za kako reč, za katero je treba agitacije. Brez zaupnikov je uspešna agitacija za predavanja, prireditve, izlete itd. nemogoča. Vsak lahko razume, da se taki zaupniki morejo uporabljati tudi za izvendruštvene namene, kadar gre za kako splošno stvar.
Naši nauki so pri kraju. Bog daj, da bi mnogo zalegli!
Tako dr. J. Ev. Krek. Velja za naša društva prav tako, kakor da je napisno danes in zato jih prosimo samo to: de-
lajte in storite kakor je učil veliki naš dr. J. Ev. Krek!
Knjižica za tajnike.
Tajnik. Izdala Orlovska podzveza v Ljubljani. Založila Društvena nabavna zadruga v Ljubljani. — To je knjižica, ki jo bodo ne samo tajniki orlovskih odsekov, temveč vsi naši društveni tajnnri, z največjim veseljem vzeli v roke. Tajnik v vsaki organizaciji opravlja za obstoj in napredek društva nad vse važno nalogo, dober tajnik pomeni dobro društvo, slab tajnik pa tudi dobro društvo uniči. Tajnikovanja pa se mnogi društveni člani boje — največkrat samo zato, ker se ne spoznajo v tajniških poslih in zato mnogokrat tajniške dolžnosti niti pri najboljši volji ne morejo dobro izvrševati. Tej vrzeli pa bo zdaj popolnoma odpomogla nova knjižica Tajnik, ki na 72 straneh natančno popisuje tajnikova opravila in način njih izvrševanja. Nekatere stvari se res nanašajo samo na tajniške posle orlovskega odseka, kjer je poslovanje zelo vzorno in premišljeno izpeljano — orlovstvo je namreč šola za poslovanje v vseh drugih organizacijah
—	toda v prav veliki večini bo skoro vse dobro došlo tudi tajnikom dragih društev.
Knjižica je zelo pregledno sestavljena in bogato opremljena z zgledi, kar njeno vrednost in uporabnost le povišuje. Najprej ima na eni strani pregled vseh taj-nikovih opravil. Tak kratek pregled tajniku zelo olajša delo, ker je vedno siguren, kaj je njegovo delo in kaj ni, kaj je izvršil in česa še ni.
V	prvem delu knjižica uči, kako se sestavljajo dopisi — cela kopa najrazno-vrstnejših dopisov, kakršne mora sestavljati društveni tajnik, razlago pojasnjuje
—	ne pozabi niti ovojnic (kuvert), tiskovine in reklamacije, nato obdeluje poslovanje z došlimi dopisi in končno razloži, kako se dopisi vpisujejo v vložni zapisnik.
V	drugem delu razlaga knjižica, kako mora tajnik izdelati svoje poročilo za odborovno sejo ali za obči zbor.
V	tretjem delu se natančno seznanimo z zapisniki občih zborov, sej in s kroniko. Ta sestavek je silno važen za
vse naše organizacije, saj je rekel svoj čas odličen gospodarski strokovnjak: naučite fante delati vsaj pravilne zapisnike, pa boste nezmerno koristili našemu gospodarstvu. Zelo zanimivi in poučni sa zgledi iz kronike, pri čemer se lahko uči vsak, ki kroniko piše.
V	četrtem in petem delu se obravnava, kako naj tajnik vodi seznam članov ter statistiko članstva in dela. Seveda se tu ozira na orlovske tiskovine, vendar pa je za vsakega tajnika poučno, na kaj se mora pri seznamu članov ter statistiki članstva in dela v prvi vrsti ozirati.
V	nekakšnem dodatku je zopet z vzorci razloženo, kako naj bo urejen društveni arhiv, govori o članskih izkaznicah, sklepovniku in časovniku — dveh belež-nicah, ki jih žal na veliko škodo prosvetnega in vzgojnega dela silno manjka v naših organizacijah — o tem, kako naj tajnik pripravi sejo ali občni zfeor, in končno sledi — da je vse popolno — popis, katere pisalne potrebščine potrebuje društveni tajnik.
Prepričani smo, da bo ta knjižica delala šolo in da se bo po njej vse naše društveno življenje lahko zelo konsoli-diralo in dvignilo.
Knjižica se dobi v Društveni nabavni zadrugi v Ljubljani, Ljudski dom.
Odbornik za treznost.
Ena izmed najvažnejših nalog naše prosvetne organizacije je, z vsemi sredstvi propagirati treznost in odvračati ljudstvo od pijančevanja, ki je največja ovira izobrazbe.
Kako naj to storimo?
Podpirajmo protialkoholno organiza-cijo »Sveto Vojsko«, ki se lepo razvija. »Sveta Vojska« proti pijanosti in razuzdanosti je svetno, od vlade priznano društvo, ki dela z naravnimi sredstvi (predavanja, spisi, nadomestilo za alkoholne pijače: soki, sadje itd.), obenem pa tudi cerkvena družba, ki se poslužuje tudi verskih sredstev (zatajevanje, molitev, sv. zakramenti, duhovne vaje itd.) in nudi svojim članom duhovne dobrote (odpustke).
Nobeno društvo naj ne bi zamudilo lepe prilike, da priredi protialkoholno pre-
davanje s skioptičnimi slikami. Ne pri-krivajmo to največjo rak-rano na našem narodnem telesu. Pokažimo ljudstvu pijančevanje in razuzdanost v njenih strašnih posledicah hi uspeh gotovo ne bo popolnoma izostal. Naša društva ne sme zadeti upravičen očitek, da se boja proti pijančevanju ne udeležujejo v zadostni meri. (Radi predavanja se je obrniti na Prosvetno zvezo ali pa na »Sveto Vojsko«, Ljubljana, Poljanski nasip 10.)
»Sveta Vojska« izdaja dva lista: »Prerod« za odrasle, »Mladega junaka« za mladino. »Prerod« bo prinašal z novim letom posebno prilogo »Zdravje« tako, da bo vsaka številka »Preroda« štela skupno 32 strani. Naročnina ostane ista kot doslej, to je 25 Din na leto. Ker se bo list tiskal v omejeni nakladi in bo kesneje težko dobiti popolne letnike, priporočamo, da si društva in knjižnice čimprej naroče ta list. V listu boste na-
šli mnogo gradiva za predavanja. List se bo tiskal na finem papirju in bo opremljen s slikami. Prinašal bo poročila o protialkoholnem gibanju po vsem svetu, da si bo vsakdo lahko ustvaril točen pregled tega gibanja v vseh državah.
List »Mladi junak«, ki je izredno bogato ilustriranem, je namenjen za mladino, za razširjenje med mase. Cena je Din 10 za vse leto. Pri večjem odjemu znaten popust. List si je v kratkem času (izhajati je pričel meseca septembra) osvojil srca otrok tako, da mu je obstoj zasiguran.
Zavedajmo se, da je »alkoholizem največja ovira verskemu življenju, vzrok, da delo na verskem polju ne rodi zaže-ljenega sadu« in v tej zavesti uravnaj-mo svoje delo! (Resolucije kat. shoda.)
Gospod odbornik za treznost naj to po svoje prikroji. Tukaj so navedene samo nekatere misli.
SS96S90Š9
Oder.
Poslovnik »Dramatičnega odseka Kat. Prosv- Društva«.
§ 1. Dramatični odsek ni samostojno društvo, ampak je odsek ondotnega K. P. D.
§ 2. Namen dramatičnega odseka je:
1.	Nabirati člane in jih izobraževati in poučevati za nastope v gledaliških predstavah.
2.	Izobraževati ljudstvo z lepimi, vzgojnimi predstavami.
§ 3. Viri dohodkov, s katerimi pokriva dramat. odsek svoje stroške, so:
1.	Prispevki, ki jih plača v odsekovno blagajno društvo ali odsek, v prid, kateremu se je igra vprizorila. Visokost prispevkov se določi sporazumno med odborom glavnega društva in odsekom.
2.	Prostovoljni darovi.
NB. Svoje članarine ne pozna dramatični odsek.
§ 4. Odsekov član more postati vsak, ki je član K. P. D., bodisi ženskega ali moškega spola, in ima smisel za
dramatiko, ter je voljan delovati v pro-speh iste.
Kdor hoče postati član dramatičnega odseka, mora svoj pristop naznaniti predsedstvu odseka.
§ 5. Člane sprejema odbor odseka. Isti ima pravico sprejem članov odkloniti, ne da bi mu bilo treba vzrok odklonitve naznaniti. Sprejeti člani dobe pravila, oziroma se jim ista naznanijo. § 6. Pravice odsekovnih članov so:
1.	Udeleževati se odsekovnih sestankov.
2.	Voliti in voljen biti na vsa častna mesta.
3.	Pritoževati se na društven odbor.
4.	Zahtevati, da predsedstvo skliče sestanek. Na zahtevo ene tretjine članov je predsednik dolžan to storiti.
5 Člani smejo staviti vsakovrstne predloge, na sestankih presojati delovanje odbornikov ter zahtevati pojasnil. § 7. Dolžnosti odsekovnih članov so:
1.	Ravnati se po odsekovnih pravilih in odborovnih odlokih.
2.	Paziti na odsekovno imetje in skrbeti za njegov prospeh.
3.	Dramatiki se kar mogoče posvetiti-
4.	Določeno vlogo brezpogojno sprejeti. Spregled od tega daje v skrajnem slučaju odbor.
5.	Redno se udeleževati vaj. Pri vajah se zahteva najstrožja disciplina.
§ 8- Načelstvo. Odseku na čelu je odbor, ki sestoji sledeče: 1. predsednik, 2. tajnik, 3. blagajnik, 4. režiser (in njegov namestnik), 5. odbornik glavnega društva, kot zastopnik istega, 6. garde-robar in 7. slednjič cenzor. (Med temi mora biti »gospodar« glavnega društva.)
Odbor se voLi ob vsakoletnem glavnem sestanku, pri katerem mora biti navzoča vsaj tretjina vseh odsekovnili članov. Ta sestanek se naznani 14 dni prej članom odseka. Ako glavni letni sestanek ni sklepčen, se je ravnati po pravilih glavnega društva.
§ 9. Odborovno delovanje. (Delokrog odbora.)
1.	Odsekovni odbor sklicuje seje vsak mesec, h katerim morajo biti vabljeni vsi odborniki. Po potrebi se sklicujejo izredne seje. Za sklepčnost zadostuje polovica odbornikov.
2.	Odbor sprejema člane, vodi odsekov-ne posle, upravlja premoženje, sklicuje občne zbore-
3.	Odbor sklepa o dramatičnih prireditvah, ki so izročene njegovi režiji. Biti mora vsaj 6 tednov pred uprizoritvijo obveščen in imeti dovolj sposobnih moči. Vsako igro mora odobriti cenzor.
4.	Režiser dramatičnega odseka mora preskrbeti, da je za vsako igro vse pripravljeno i. t. d-
Tiskane ali pisane vloge igralcem, garderobo, opremo odra in druge potrebščine za igro. Odsekovni tajnik mora paziti na to, da je dvorana zagotovljena, preskrbljeno dovoljenje vlade in morebiti še kako drugo dovoljenje za uprizoritev.
5. Pravico določiti posameznim igralcem vloge ima izključno režiser ali njegov namestnik. Morebitne nasvete glede razdelitve vlog naj po previdnosti upošteva, toda vezan nanje ni. § 10. Dramatični odsek kaznuje svoje člane s tem, da jih po opetovanem opominu izključi.
§ 11. Razdružitev. Ako odsek razpade, pripada vse njegovo premoženje glavnemu društvu.
Podeželski odri (društva, odseki itd.) se naprosijo, da naznanijo vsako gledališko predstavo, če mogoče še pred uprizoritvijo, Ljudskemu odru v Ljubljani-Naznanilo naj vsebuje: dan in čas predstave, ime igre in vrsta igre (veseloigra, narodna igra, drama, komedija itd.). Dopisnica zadostuje. Te podatke rabi Ljudski oder za event. obisk igre, oso-bito pa za sestavo štatistike, kaj in koliko igrajo podeželski odri. Izgubljeni raj, Leopold Turšič, je naslov dramatični bajki s petjem v treh dejanjih. Nastopa 10 oseb za ženske vloge. Dobrodošla za naše odre. Dobi se v prodajalni K. T. D. Ničman. Srenja. Jan. Jalen. Kdor je okusil vso lepoto Doma, bo rad segel tudi po Srenji, ki je delo istega pisatelja. Vsled enostavne scenerije, vsled maloštevilnih oseb bo igra brez dvoma šla po vseh naših odrih. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni. Amaz. Ljudski oder nudi večjim društvom novo delo- Kjer čutite pomanjkanje iger, sezite po njej. Igra je iz rimskih časov, moške osebe, religi-jozna.
Maskerska in dramatična šola se prične 13. jan. 1925 v Ljudskem domu. Pouk se prične ob 8. uri zvečer in. traja do 10. ure. Udeležba prostovoljna.
Tečaj za maskerje se vrši 1. in 2. februarja 1925 ako se oglasi vsaj 10 udeležencev. Dramatični odseki pošljite na tečaj one, ki čutijo veselje do tega. Prijave jo poslati do 20. jan. 1925 Prosvetni Zvezi v Ljubljani.
Ljudska knjižnica.
V naslednjem prinašamo seznam knjig, ki naj si jih naše knjižnice v prvi vrsti nabavljajo. Služijo naj kot temelj za nadaljno izgradbo knjižnice. Pozneje bomo, kolikor bo pripuščal prostor v Vestniku, govorili tudi še o drugih knjigah, ki so za društveno knjižnico primerne.
A. Pesmi.
Golar. 100 let slovenske lirike. Br. Din
20, vez. Din 80. Gregorčič, Poezije. Izd. Moh. dr. Br. Din 15.40.
Medved Ant., Slov. legende. Izd. Moh. dr.
Br. Din 8.50. Sket-Wester, Slov. balade in romance. Izd. Moh. dr.
B.	Dramatična dela.
Finžgar, Naša kri. 4 dej. Br. Din 16, vez. Din 32.
—	Razvalina življenja. 3 dej. Br. Din 30, vez. Din 44.
Gogolj, Revizor. 5 dej. Br. Din 20. Pregelj, Azazel. Žaloigra. Br. Din 22,
vez. Din 28. Remec, Užitkarji. 3 dej. Br. Din 5.50.
C.	Pripovedni spisi.
Alešovec, Ljubljanske slike. Br. Din 24.
—	Ne v Ameriko! Br. Din 16.
—	Kako sem se jaz likal. I—III. Br. Din 40.
Baar, Zadnja pravda. Br. Din 20. Bazin, Gruda umira. Br. Din 25. Bevk, Tatič. Br. Din 20, vez. Din 28. Bohinjec, Svetobor. Br. Din 16. Bulvver, Poslednji dnevi Pompejev. I., II.
Br. po Din 30, vez. po Din 36. Cankar Iv., Moje življenje, Br. Din 20, vez. Din 28.
—	Podobe iz sanj. Br. Din 20, vez. 30. Coloma, Boy. Br. Din 24, vez. Din 32. Debevec, Vzori in boji. Br. 24, vez. 30. Detela, Hudi časi. Blage duše. Br. 16.50.
—	Malo življenje. Br. Din 20.
—	Prihajač. Br. Din 20.
—	Pegam in Lambergar. Br. Din 16.
—	Tujski promet. Br. Din 20. Dostojevskij, Zapiski iz mrtvega doma.
Br. Din 40, vez. Din 56.
Erjavec-Dornik, Spisi I. Vez. Din 28. Federer, Sisto e Šesto. Br. Din 16. Finžgar, Pod svobodnim solncem. I., II. Br. Din 90, vez. Din 120,
—	Iz modernega sveta. Br. Din 40, vez. Din 60.
—	Dekla Ančka. Srečala sta se. Br. Din 24, vez. Din 34.
—	Prerokovana. Vez. Din 50.
—	Študent naj bo! Br. Din 8.
Gogolj, Taras Buljba. Br. Din 24, vez. 36. Jaklič, Ljudske povesti. Br, Din 16. Jurčič-Grafenauer, Spisi. I—X. Br. po
Din 20, vez. po Din 30. Kellermann-Velikonja, Tunel. Br. Din 36,
vez. Din 48. Kočevar, Mlinarjev Janez. Br. Din 8.80,
vez. Din 13.20. Kotnik, Storije I. Kor. nar. pravljice. Br. Din 18.90.'
Lavtižar, V petih letih okrog sveta. Br. Din 24.
Lesar, Perpetua. Br. Din 9. Marryat, Morski razbojnik. Vez. Din 36. Merimee, Colomba. Br. Din 16. Meško, Ob tihih večerih. Vez. Din 40.
—	Povesti in slike. Br. Din 16. Milčinski, Muhoborei. Br. Din 20. Miller, Zvonarjeva hči. Br. Din 16. Pregelj, Zgodbe zdravnika Muznika. Br.
Din 14.
Perko, Z naših gora. Br. Din 26. Sheehan, Kresalo duhov. Br. Din 24, vez. Din 32.
Sienkiewicz, Z ognjem in mečem. Br.
Din 106, vez. Din 120. Sket, Miklova Zala. Br. Din 9. Spillmann, Zadnji dnevi Jeruzalema. L,
II. Br. Din 32. Stritar, Sodnikovi. Br. Din 10, vez, 16. Šenoa, Zadnja kmečka vojska. Br. Din 28. Tavčar, Cvetje v jeseni. Vi,soška kronika.
Br. Din 36, vez. Din 51. Tolstoj-Pivko, Ljudske pripovedke. Br. Din 16.50.
Waal De, Valerija. Br. Din 20, vez. 36. Vajanski, Leteče sence. Br. Din 22, vez. Din 28.
Verne, Carski sel. I., II. Izd. Moh. dr. Wiseman, Fabijola. Br. Din 12.60.
D. Poučne knjige.
Ambrožič, Materinska pomoč zdravemu
in bolnemu otroku. Br. Din 6. Bežek, Občno vzgojeslo,Tje z dušeslovnim
uvodom. I., II. Br. Din 20. Brecelj, Jetiki — boj! Br. Din 2. Cankar Iz., Obiski. Br. juin 30, vez. 40. Dolžan, Knjiga uradnih vlog. Br. Din 16.
—	Kubična računica. Br. Din 20'. Dostojen, Pravila za oliko. Br. Din 30. Erjavec-Sajovic, V naravi. Br. Din 10,
vez. Din 20.	,
Erjavec Fr., Slovenci. Vez. Din 60. Gosar, Za krščanski socializem. Br. 14. Grivec, Pravoslavje. Br. Din 6. Gruden, Zgodovina slov. naroda. 6 zv. po Din 15.40.
—	Slov. župani v preteklosti. Br. Din 6. Humek, Praktični sadjar. Vez. Din 120.
—	Sadje v gospodinjstvu. Br. Din 30. Jeraj, Ob skrivnih virih. Br. Din 14. Kakšne neposredne davke imamo in kako jih plačujemo. Br. Din 8.
Kulturno-politična predavanja. Br. Din 4. Legvart, Govedoreja. Br. Din 14, vez. 62. Lončar, Politično življenje Slovencev.
Br. Din 20. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. I. vez. Din 12, II. Din 22.
—	Jugoslavija. Zemljepisni pregled I., II. Br. po Din 25.
Pevc, Mlekarstvo. Br. Din 40. Purgaj, Gospodinjstvo. Br. Din 40. Slavič, Prekmurje. Br. Din 10. Šarabon, Gospodarska geografija. Vez. Din 48,
Špende, O zemljiški knjigi, konverzaci-
jah in testamentih. Br. Din 16. Trunk), Amerika in Amerikanci. Vez. Din 136.
Ušeničnik, Uvod v krščansko sociologijo. Br. Din 8.
—	Vzgojeslovna načela. Br. Din 24. Zalokar, O ljudskem zdravju. Br. Din 4. Zim, Dohodnina. Br. Din 10.
E. Knjige za mladino.
Dornik, Pasijonke. Br. Din 5.50. Erjavec, Srbske narod, pripovedke. Vez. Din 24.
Ewald, Mati narava pripoveduje. Vez. Din 32.
Golar, Prelepa VasiJjica. Br. Din 10. Herrmann, Ivančkov sveti večer. Br. Din 14.
Romanova, Nar. pravljice in legende.
Vez. Din 18. Milčinski, Tolovaj Mataj. Br. Din 18, vez. Din 25.
Nemcova, Češke pravljice I./II. po Din 5.50.
Rape, Tisoč in ena noč. Ilustr. Spillinann, Povesti. 19 zv. po br. Din 8,
Nove knjige.
Izšle so Mohorjeve knjige, o katerih ni potrebno posebej govoriti. Vsaka društvena knjižnica naj bo nanje naročena kot najboljše ljudsko čtivo. Pridno naj zbira tudi starejše knjige, ki imajo stalno vrednost.
Društveniki naj se vestno potrudijo, da bo dobila Moh. družba v fari kar največ članov.
«
Dalje smo prejeli:
Storije I. Kor. nar. pripovedke in pravljice. Zbral in uredil Fr. Kotni k. Zal. Mohorjeva družba. XVI + 112 str. Mohorjeve knjižnice 3. zv. Cena za ude Din 14.20, za neude Din 18.90, vez. za ude Din 21.50, za neude Din 26.20.
Naslov sam pove, kaj je vsebina knjige, ki jo bo posebno mladina rada jemala v roke.
Ob skrivnih virih. Spisal dr. Jos. Jeraj. Zal. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Cena Din 14.
»V časih, ko nam tako primanjkuje zmisla za čisto, neskaljeno veselje na življenju, sem napisal te vrstice vsem tistim, ki čutijo stisko srca in težo življenja.« (Pis.) Knjiga hoče pokazati našemu ljudstvu, posebno odrasli mladini skrivne vire, iz katerih naj bi črpala svojo moč, svoje veselje, srečo in uteho. Za knjižnice zelo primemo.
Prosvetna zveza Ljubljana.
Prosvetni večeri.
V zimski sezoni 1924/25 bo priredila Prosvetna zveza več Prosvetnih večerov z različnim sporedom: ljudska predavanja s skioptičnimi slikami, godbe-ne in pevske točke, deklamacije spremljajoče predavanje.
Namen Prosvetnih večerov je spoznavanje Slovenije in Jugoslavije, gojitev državljanske zavesti in ljubezni do naše ožje in širše domovine.
Prosvetni večeri se vršijo v dvorani Ljudskega doma vsak prvi in tretji petek v mesecu točno ob 8. uri zvečer. Vstop k večerom je vsakemu dovoljen-
Spored večerov:
1.	Dne 9. jan. 1925: Prekmurje. Predava vseuč. prof. dr- Mat. Slavič.
2.	Dne 23. jan. 1925: Koroška Slovenija. Predava vseuč- prof. dr. Gr. Rožman.
3.	Dne 6. febr. 1925: Bosna. Predava prof. I. Mazovec.
4 Dne 20. febr. 1925: Stara Srbija in Macedonija. Predava urednik Franc Smodej.
5. Dne 6. marca 1925: Emona. Predava V. Steska.
6 Dne 20. marca 1925: Kmetijstvo v naši državi. Predava prof. E. Jarc.
7.	Dne 3. aprila 1925: Triglav v slikah. Predava prof- dr. V. Šarabon.
8.	Dne 17. aprila 1925: Naši gozdovi. Predava ravnatelj Fr. Žaren. Prosvetna zveza v Ljubljani je aranžirala doslej dva Prosvetna večera s sledečim sporedom:
I.	Naše Primorje.
1.	Godba. (Sodelovala je godba iz Mladinskega doma.)
2.	Deklamacija: Soči. (S. Gregorčič.)
3.	Oj Doberdob, slovenskih fantov grob. (Pel zbor invalidov pod vodstvom g-prof. Bajuka.)
4.	Naše Primorje, predavanje s skioptičnimi slikami. Predaval dr. Joža Lavrenčič.
II.	Dal m a c i j a.
1.	Godba: Jadranski biseri.
2.	Rubinstein: Mornar : pela solistinia Slavka Saxova.
3.	Deklamacija: Alekša Šantič: Novo pokolenje, deklamiral akademik Miloš Stare.
4.	Schubert: Pesem čolnarja in Viharno jutro. Pel akademik Joža Likovič.
5.	Dalmacija, predaval g. prof. Mazovec. Predavanje se je vršilo s pomočjo skioptičnih slik.
Prosvetni zaupniki za prosvetne okraje so sledeči gospodje:
Ivan Pivek, [Jesenice; Janez Sadar, župnik, Koprivnik; Franc Markež, kaplan, Gorje; Anton Gornik, kaplan, Radovljica; Joža Gašperšič, tajnik, Kropa; Joža žužek, katehet, Kranj; Tomaž Za-bukovec, svetnik, Križe; Jožef Strah, J>aplan, Gorice; Josip Stupica, kaplan, Šenčur; Andrej Šavli, kaplan, Smlednik; L Šimenc, spiritual, Škofja Loka; Josip Verce, župnik, Zabnica; Frančiška Pogačar, učiteljica, Mavčiče; Matej Tavčar, župnik, Poljane; Anton Skubic, kaplan, Žiri; Ivan Poljanec, kaplan, Selca;; Ivan Tomažič, župnik, Sela; Fr. Pfajfer, kaplan, Moravče; Ivan Vindi-šar, vikar, Ljubljana; I. Poženel, Ljubljana, Ahaci jeva cesta 13; p. Engo Kla-sinc, Vič; Janez Sladič, kaplan, Šmartno; I. Osolnik, župnik, Medija-Izlake; Leopold Govekar, kaplan, Radeče; Anton Ravnikar, kaplan, Višnja gora; Kristjan Cuderman, kaplan, Trebnje; Matija Tome, kaplan, Mokronog; Karel Sparhakelj, vikar, Novo mesto; Andrej Križman, kaplan, Žužemberk; Ivan Črnilec, kaplan, Ribnica; Franc Preset-nik, kaplan, Dobrepolje; Flajnik Peter, kaplan, Kočevje; Anton Kovačič, kaplan, Kostanjevica; Matej Tomazin, kaplan, Cerklje; Andrej lic, kaplan, Črnomelj; Anton Vovk, kaplan, Metlika; Jakob Širaj, kaplan, Dev. Mar. v Polju; Fr- Lovšin, kaplan, Št. Vid nad Ljubljano; Ciril Milavec, kaplan, Ig; Val. Bertoncelj, kaplan, Vrhnika; Karel Supin, župnik, Gor. Logatec; Jožef Ko-šiček, kaplan, Cerknica; Jernej Hafner, župnik, Stari trg pri Ložu.
Ti zaupniki bodo obiskali vsa prosvetna društva v svojem okraju, izvršili revizijo in pobrali statistiko. Vsa dru-
štva se opozarjajo, da gredo p. 11. zaupnikom na roko.
Skioptikoni manjši, ki kažejo slike do 2 m visoke in široke, na karbid in elektriko, se naročajo pri Prosvetni zvezi. Stane 1500 Din.
Skioptikon, ki proicira tudi razglednice in podobe iz knjig, se lahko ogleda v Prosvetni pisarni. Je samo za električno luč in stane 5000 Din.
3000 diapozitov ima na razpolago Izposojevalnica Prosvetne zveze. Segajte pridno po njih.
Pošiljajte naznanila prireditev Prosvetni zvezi, tudi sporede lepih zabavnih, društvenih in poslovilnih večerov priložite.
Ilustrirani Slovenec bo prinašal naše Prosvetne domove in slike društvenih praznikov, predstav in sprevodov. Zato prosi naša pisarna, da pošljete slike s pripisom: Kdaj je bil dom zgrajen? Kdo je dom zgradil, Od kdaj obstoja društvo. Prosimo, te slike sigurno pošljite do 31. januarja.
©RS63©
Članske izkaznice, poslovne knjige, poslovnik, nova pravila, vse to mora izpeljati vsako društvo, če hočemo, da bo delovanje uspešno.
Sv. leto: Vse prosvetno leto mora biti tesno spojeno z verskimi prireditvami. Zato je nujno, da vsako društvo proslavi sv. leto 1925 na slovesen način. Spored take akademije bi bil nekako sledeči:
1.	Godba zaigra papeško himno.
2.	Deklamacija; Na Petrovem grobu ali V katakombah. (Glej: Dr. Opeka: Rimski verzi. S. Sardenko: Roma.)
3.	Cerkveni zbor: Povsod Boga.
4.	Skioptično predavanje o Rimu.
5.	Eno dejanje iz igre: V tem znamenju boš zmagal, ali pa prizor »V katakombah« iz igre »Quo vadiš« ali pa novo igro »Aniaz« iz rimske dobe.
To je obvezno za vsako društvo. Člani naših prosvetnih društev naj se udeleže tudi romanja v Rim, ki bo 27. maja. Stroški znašajo skupno 2000 Din.
Življenje v društvih.
Tridesetletnica Krekove prosvete.
V nedeljo 23. nov. 1924 je obhajala »Krekova prosveta« svojo tridesetletnico. V ta namen je priredila malo slo-resnost v »Rokodelskem domu«. Pred prireditvijo je bila v ljubljanski stolnici pridiga, ki jo je imel g. uršulinski spi-ritual Janko Cegnar, ki je po zgodovin-sekm uvodu pojasnjeval, kako je božji blagoslov spremljal društvo ves čas njegovega poslovanja. Po pridigi so bile pete litanije. Ob petih so se zbrali številni prijatelji društva v »Rokodelskem domu«. Zaorile so pesmi: Društvena, ki jo je pred 30 leti zložil dr. Krek, uglasbil pa p. Angelik Hribar, dalje Domovini in Ah, ni li žemljica krasna. Tamburice so zasvirale tri ljubke komade. Po pozdravu gostov so govorile predsednice centrale in posameznih zvez, in sicer gdč. Franja Kranjc o potrebi društva, gdč. Fani Vi-demšek o ustanovitvi in zgodovini društva, gdč. Marija Šavc o namenu in gdč. Alojzija Drmelj o uspehu društva. Igralke so nastopile z veseloigro: Demantno
srce in s šaloigro: Tri nečakinje, kar je izzvalo zelo veselo razpoloženje.
Radovljica: 19. dec. je Prosvetno društvo otvorilo prenovljeno dvorano in oder. Oder je dolg 12 m. Sedaj največji oder v Sloveniji. Pod odrom je lepa telovadnica. Slavnost je bila tiha in skromna, vendar jasna priča agilnega društva. Popoldan in zvečer so igrali: Dekle s biseri.
Preddvor: Katol. Prosvetno društvo je priredilo 7. in 8. decembra igro: Po dvanajstih letih.
Jesenice: 27. novembra in 11. decembra smo imeli zdravstvena predavanja. Obiskal nas je Dr. Pire in krasno predaval o higijeni in jetiki. Predavanje je pojasnjeval lep film. Igrali smo: Quo vadiš, Srenjo, Revčka Andrejčka in o božičnih praznikih: Peterčkove sanje. Vse igre so bile dobro obiskane. Imeli smo tudi Cecilijanski koncert.
Št. Jur pri Grosupljem: 14. decembra smo dopoldan in popoldan igrali lepo narodno igro: Domen.
Šmartno pod Šmarno goro: 7. in 8. decembra je Prosvetno društvo uprizorilo novo igro: Srenja.
Šmartno pri Kranju: 7. decembra smo ponovili igro: Upor Bohinjcev, igrokaz v 5. dejanjih.
Št. Jernej: Prva prireditev v tej sezoni je bil Miklavžev večer, ki je zelo lepo izpadel. 14. decembra smo uprizorili »Črnošolca«.
Šmartno pri Litiji: 28. decembra smo imeli lepo božičnico z deklamacijo, s skioptičnim predavanjem o sv. deželi in igrico »Na betlehemskih poljanah«.
Horjul: 26. decembra smo uprizorili v Prosvetnem društvu Finžgarjevo igro: Razvaline življenja.
Žabnica: 21. decembra je bila pri nas lepa igra: Na Osojah. Priredili srno tudi lepo skioptično predavanje o Napoleonu.
Gor. Logatec: Lepo je uspel 8. decembra IMarijanski večer. Petje Marijinih pesmi, živa slika, deklamacija in nato lepo predavanje o življenju Marijinem po skioptičnih slikah. Vsem je bil večer zelo všeč.
Ig: 14. decembra smo imeli skioptično predavanje: Prva III. stoletja v krščanstvu. Tudi o Božiču smo imeli tako predavanje o sv. pismu.
Tržič: 7. in 8. decembra smo igrali igro: Dekle z biseri. 31. decembra smo priredili lep Silvestrov večer z izbranimi točkami.
Opozarjamo vsa društva, naj naročajo knjige za knjižnice edinole potom Prosvetne, ker s tem koristijo sebi in Prosvetni, ker dobijo knjige ceneje. Agiti-rajte povsod za dobre knjige in naše časopise! Vsaka hiša bodi naročena na knjige sv. Mohorja.
GSCSGS©
Prosvetna zveza v Mariboru:
»Vestnik« je obvezen za vsa včlanjena društva, tako je sklep XIV. občnega zbora Prosvetne zveze v Mariboru z dne 30. novembra 1924. Zato dobi en izvod »Vestnika« vsako društvo, ne da bi ga bilo treba posebej naročati. Naročnino 15 Din letno poravnajte po priloženih položnicah Prosvetni zvezi v Mariboru. Reklamacije in sploh vse, kar tiče »Vestnik«, sporočite vedno naravnost Prosvetni zvezi v Mariboru, kakor tudi, če naroči katero društvo več izvodov »Vestnika«, kar je zelo želeti.
Poročila o občih zborih in društvenih prireditvah — seve prav kratka — naj pošljejo društva »Vestniku« v objav Sploh je želeti, da poročajo društva v časopise o svojih prireditvah in svojem delu, kar se doslej dogaja bolj redko.
Vsako prireditev in obči zbor naznanite Prosvetni zvezi, priložite tudi spored.
Ustanovite prosvetne okraje! Po posebnih okrožnicah so bila obveščena vsa
včlanjena društva, kje je sedež prosvetnega okraja in katera društva spadajo v dotični okraj. (Objava okrajev v zadnji številki lanskega »Vestnika« je imela nekaj tiskovnih napak.) Določeno društvo skliči takoj ustanovni obči zbor in poročaj o tem zvezi. Oblasti teh občih zborov ni treba javiti, ker zadevajo le notranje poslovanje zveze.
Društvene članske izkaznice mora imeti vsako včlanjeno društvo. Veljavne so za tri leta in za vsa društva enotne. Naročite jih takoj pri zvezi, komad velja 50 par.
Okrožnice, ki jih pošilja zveza včlanjenim društvom, vedno točno upoštevajte in jih obravnavajte na odborovnih sejah. Ponovno prosimo: red in točnost!
Sv. Peter. 8. decembra je bila pri nas redka slavnost, blagoslovitev nove zastave, posvečene sv. Cirilu in Metodu. Slovesnost je bila celodnevna in je izpadla zelo lepo. Čast in hvala vsem, ki so omogočili na ta ali oni način to lepo slavje.
Vsak član našega prosvetnega društva mora biti ud družbe sv. Mohorja.