Gospodarske stvari. Škvorec. Ta ptica ima v natornein iroapodarstvu imeaitao nalogo izvršcvati. Navadao pobira svojo lirano le po tleli, po travnikih ia na polji. Brž pa, ko so gosenicf; v kakem kraji novarao zarede, preganja te tadi po drevji, — po zeluikili in repišoih. Oa vrta v zemljo za ogrci, dokler so še bolj plitvo pod ruševiao ia tu koreaičje rastliaam glodajo. Skvoroc je tudi lmdi sovražuik koreaiuskili gosenic, t. j. tistili goseaic, ki ob koreaiaali raznili rastlia žive. Na drugi strani pa Skvorci pokoaoajo tudi veliko množiao aavad- nih kobilic, predno jim še perotnice vzrastejo. Posebao pa pridno zalezuje in žre pri nas gole polže. Teb jo namreč po travnikih, kamor škvorci najrajši zabajajo, največ. Po dolgib in vlažnotoplih jesenih se pa tndi po njivah in vrtib prekomerno zarejajo tako, da se ljudje aporainjajo, da je zavoljo požrešuih polžev bilo treba, po dvakrat jeaensko setev posejati. Skvorec ima več dobrib lastnoati, mcd kterimi je tudi ta, da se človeka nič kaj preveč ue boji. Ta zaupljivoat do ljudi je posebno vtemeljena na njegovi modrosti, po kteri ta ptica prav kmalo apozna, kdo mu kaj hudoga hoče in kdo no. Iz tega je tudi jasuo, zakaj se tako labko v leaene škatle privabiti, da, in v njih vali. Po takili valivnicah ae jih na jedaem dreveau po več parov naseli in v človeški l)ližnjavi vali. Nobena druga ptica se ne da tako laliko in v tolikem številu v prid poljedelstva in aadjereje rediti, kakor ravno škvorec Kako spoznati ali botle nieso in mast pri pitani živini dobro ali ne. Ali bode meao dobro iii mast po klanji bcla, to se apozna pod jczikom dotičiie živali. Ako je jeziena vez na spodnji čeljusti žolta, bode tudi meso in maat žolta. če pa je ta vez bela, bode tudi meso in maat po klanji več ali manj bela; po tem takem več ali manj temna ali svetla. Ta poizvedba je aicer nekoliko težavna in mudna, vendar pa za take meaarje, ki se v poletriem čaau z napol pitano ali še alabejšo žižino zadovoljujejo, vcndar hasnovita. če je živina popoluoma opitana, tako smc pri uji mast nekoliko žolteti in dobro blago se kmalo samo ob sebi spozna. Pri slabejšem blagu pa bela barva maati kupca bolj vabi. Mesar, ki tedaj le bolj poredko aem ter tje kako na pol opi tano kravo zakolje, naj se toraj pri nakupovanju prepriča na povedani način, da ne bode škode trpel. Pomoček zoper drisko pri teletih. Vza- me se 50 gramov encijana, ravno toliko pelina in braatove akorje, ki ae mora pa poprej drobno v prab stolči. Vae to se med soboj pomeša in na auhem v steklenici za porabo hranuje. Kedar ae potrebuje, ae vzame polua žlica te zmeai in ae z ravno toliko ržeuimi otrobi pomeša na mlačni vodi v testo zameai in iz tega teata kroglice navede, kterih se po dve ali tri na dan bolenemu živinčetu daje. Po vrbu se še lahko da vode ali mleka piti. Sejmi. !6. maja av. Ilj v Slov. goricab, Pilštanj, Bizeljsko, 29. maja Arvež, sv. Lenart v Slov. gor.. 1'tujaka gora, Cmerek. Rogatec, Studenice, 20. maja sv. Jiirij v Slov. goricah, 21. maja Brašlovce, Konjice, sv. Lovrenc v Slov. gor., '23. maja Loka, Ulimje, 21. maja Ptujska gora.