Državni zbor. Dunaj, 16. aprila 1902. Ropot v zbornici. Dne 9. aprila 1.1. so vsenemSki prusaški poslanci pokazali svojo grozno nestrpnost nasproti Slovanom na nečuven način. Pro- računski odsek je nasvetoval zbornici, naj sprejme sledeči predlog: Vlada se pozivlje, da napravi dve obrtni Soli na ČeSkem, in sicer eno nemSko v mestu Egger, drugo čeSko v Budejevicah. Proti temu predlogu so se pa vzdiguiie vse nemške stranke, tudi katoliška stranka. Nemci namreč trdijo, da Budejevice so nemško mesto; to pa nikakor ne sme ob- veljati, da bi se po češki Soli nemSko mesto poslovanilo. (Toda poslušajte: po zadnjem ljudskem štetju se nahaja v Budejevicah 24.000 Cehov, a 15.000 Nemcev!) Nastala je velika nevarnost, da se vtegne razbiti dr- žavni zbor, če se predlaga nasvet proračun- skega odseka. Načelniki nemSkih klubov so sklenili, naj se nasvet proračunskega odseka spremeni tako-le: Vlada naj vstanovi nemSko obrtno šolo v Eggerjevem, č e S k o pa v Bu- dejevičkem okraju. Čehi so v svoji popust- ljivosti bili tudi s tem predlogom, ki ga je vložil dr. Ploj, zadovoljni. Kaj pa so storili Nemci? Ti so izjavili: cTako dolgo, dokler ne zgine slovensko-nemška gimnazija iz Celja, tako dolgo ne dovolimo nobene nove slo- vanske šole.» Zahtevali so toraj ti prena- petneži: naj se glasuje dvakrat in sicer enkrat za nemško obrtno Solo v Eggerju, drugokrat za čeSko v Budejeviškem okraju. Računali so tako-le: Če se v enem in istem nasvetu glasuje o obeh Solah skupaj, se bo brez dvoma razun nemške dovolila tudi češka Sola. Če se pa glasuje za vsako Solo posebej, se bo nemSka šola sprejela, češka pa odbila. Ko je toraj zborniCni predsednik izjavil, da se bo glasovalo skupno o obeh šolah, so za- čeli grozovito rjoveti prusaški poslanci, tako da je predsednik vprašal zbornioo, je-li ona pritrdi njegovemu nasvetu zastran tega glaso- vanja. Velika večina zbornice je sprejela predsednikov nasvet. Vsled tega so bili pa prusaški poslanci strahovito razburjeni: za- čeli so kričati, žvižgati, razbijati po klopeb, da se ni razumela nobena beseda predsed- nikova. Ta ropot je trajal četrt ure. Slednjič planejo prusaSki poslanci k predsednikovi mizi, razbijajo po njej, Iro zgrabi za njegov zvonec, tolče ž njim po mizi ter ga vrže v steno ravno mimo predsednikove glave, da se razbije na 2 kosa. Slednjič naznani pred- sednik, da seja preneha za pol ure. Med tem so se vršila pogaianja med strankami. Pre- tekla ie pa cela ura, preden se vrne pred- sednik in zopet sejo otvori. Reče: «ker imamo glasovanje po imenih, pa je že ura pozna, sklenem danaSnjo sejo.» (Ura 8e pa nikakor ni bila tako pozna; kazalo je na 8/*6). Ko bi bil resnico govoril, bi bil moral reči: «Poslanec Schonerer mi ne dovoli, da bi se smela današnja seja nadaljevati; zato se mu moram ukloniti in ubogati tega prusaškega generala.* Nato je prečital prusaSki poslanec dr. Bareuther sledečo izjavo: «Ker ni hotel zbornični predsednik storiti po naši volji, smo prijeli za to ostro orožje, katerega pa nismo sukali proti njemu.» Res to ostro orožje obstrukcije so sukali prusaški poslanci proti večini zbornice, osobito tudi proti nemSko-narodni stranki, ki je vprvič dovolila, da se naj ob enem glasovanju spreimeta obe šoli: nemška in češka. Dan pozneje, 10. aprila, se je toraj glasovalo o skupnem pred- logu obeh Sol. Vsenemški poslanci pod vod- stvom Schonererja so se odtegnili glasovanju; izhodno nemški pod Wo!foin so pa ostali v zbornici in glasovanje motili z kričaniem. Predirg dr. Ploja, (da se ustanovi obrtna sola za Nemce v Eggerjevem, za Čehe v j Budejevifikem okraju) se je sprejel z 222 ' glasovi proti 66 glasovi. S tem je bila ta stvar reSena. Šola za pletarstvo v brežiškem okraju. Razni poslanci so zahtevali Se mnogo drugih obrtnih Sol za svoje kraje. Zbornica je sprejela v sejl 9. aprila tudi ta-le predlog proračunskega odseka: „4. resolncija. Vlada se pozivlje, da prevdari vstanovitev pletarske sole v brežiškem okraju(predlog Žičkarja in tovarišev)"; o veliki važnosti te Sole je «Slov. Gospodar* že večkrat pisal. Jako obširni članek o tej zadevi je pa priobčil v »Slovenskem Listu>, st. 12, z dne 22. marca 1902 g. dr. Karol Pečnik v Aleksandriji (Egipet). — Lepši dobiček, kakor ga imajo prizadete občine brežiškega okraja zdaj, ko prodajajo vrbove Sibice Lahom, bojo vsled razmer, katere popisuje imenovani dr. Pečnik, imele potem, če Slovenci sami pletemo jerbase in jih prodajemo sami naravnost v Egipet. Zdaj smo tako pametni, da prepuščamo ves dobiček Italijanom. Ti pokupijo naSe Sibe za slepo ceno, spletejo jerbase ter jih dobro prodajo v Aleksandriji in drugod. Slovenci smo pa6 dobre duSe, ves dobiček prepuSčamo ptujcem! Pa še sami ne znamo plesti iz domačega protja raznih korbic za domačo rabo, temveč jerbase kupujemo na ptujem za drag denar. Imamo toraj dvojno škodo. Prebivalci brežiSkega okraja! Ganite se no! Zdaj Je vlada po sklepu državnega zbora prisiljena, Vam ponuditi primeren zaslužek in dobiček. Č e s i s a m i privoSčite kaj dobrega, ne bote dolgo premišljevali, ali bi se naj napravila pletarska Sola za VaS okraj ali ne. Pričakujemo, da brežiški okrajni zastop v roke vzame to občekoristno zadevo ter vkrene takoj potrebne korake. Občina Mihalovec je v tem obziru pred nekim časom predložila državnemu zboru posebno proSnjo. Razprava o ljndskem šoletvu se {e začela v zbornici dne 10. aprila in se utegne končati 16. aprila. Prvi je govoril vsenemSki poslanec Schreiter, kije očital naučnemu ministru, da pusti preganjali učitelje, trdil, da po deželah, kjer so imeli grozni klerikalci Solstvo v svoji oblasti, je bilo največ hudodelstev; zahteval, da se mora nadaljevati boj proti klerikalizmu in proti Rimu. NemSki narodnjak D r e x e 1 je za 71etno šolsko obiskovanje. Ceh Reichsstadter se pritožuje radi ponemčevanja čeSkih otrok na Dunaju. Pripoveduje, da je 31. decembra 1901 prosilo 2972 očetov za svojih 5044 čeških otrok, ki so dolžni obiskovati Solo, za češke ljudske šole; toda odgovora ni nobenega. Hrvat Perič se pritožuje proti n e m š k i vojaški šoli v Zadru, proti laškim Solam, katere ustanavlja »lega nazionale« po Dalmaciji in po Albaniji. Albanije se pa hoče polastiti laSko kraljestvo, namesto da stori v tem obziru pravočasno Avstrija svojo dolžnost. Govornik svari vlado, naj ne draži hrvatskega ljudstva v Dalmaciji s tem, da taisto ponemčuje in poitaljančuje. V seji 11. aprila je zahteval katoliški poslanec Schrott med velikim hrupom od strani socijalnih in prusaških poslancev, naj se Solska mladina poučuje in izgojuje v krSčanskem duhu. Ce se to zgodi, potem bo ljudstvo tudi domoljubno in vdano svojemu vladarju. Socijalni demokrat Seitz se je ustavljal z vso močjo tej zahtevi in surovo napadal osobito krSčanske soeijalce, ki imajo v Nižji Avstriji, posebno Se na Dunaju šolstvo v svoji oblasti ter preganjaio učitelje, ki pripadajo rdeekdrjein in prusakom. Očita dr. Lueggerju, da mu mora vsak učitelj obljubiti, preden dobi učiteljsko službo, da ne bo nikdar mokrač ali Schonererjanec. (Dr. Luegger, ki je sedel prav blizu Seitza, odgovarjal je glasno: >čisto prav!«) Seitz je navajal mnogo izrekov sv. pisma starega in novega zakona, ki se nahajajo v katekizmu in o katerih trdi, da jih otroci ne morejo razumeti. Seitz zahteva med ploskanjem svojih somišljenikov, da se mora krščanski nauk izgnati iz Sole. — (Kaj ne? Lepa bodočnost čaka naše otroke, če se krščanski nauk ne bo smel več poučevati v Soli?) NemSki naprednjak Funke, je med drugim zahteval, naj se stalni okrajni šolski nadzorniki vpeljajo in naj se nemškim okrajnim šolskim nadzornikom podelijo na Češkem tiste ugodnosti, katere zavživajo češki. Dne 14. aprila je prišel na vrsto dr. Gessmann. Ta mož je krščanski socijalec in poročevalec o šolstvu v deželnem zboru Dunajskem. Prusaški in mokraški učitelji, katerih pa na Dunaju kar mrgoli, so njegovi smrtni sovražniki. Mož \e v svojem govoru izjavil, da noče biti klerikalec, toda pripozna, da brez vere ni mogoče, da bi mogli ljudje mirno med seboj živeti. Dr. Gessmann je obširno odgovarjal prusaškemu poslancu Schreiterju in mokraču Seitzu ter dokazoval, kako krivično dolžita ta dva poslanea krščanske socijalce, ki imajo sedaj velik vpliv na razvoj šolstva na Dunaju in na Spodnjem Avstrijskem. Mnogo več izda dunajska učna uprava za podporo revnih Solskih otrok, kakor katero koli drugo mesto v Evropi. Mnogo učiteljskih pripravnikov se Sola na stroške dežele. Pripozna pa, da pri nas država premalo plačuje za ljudsko šolstvo, dežele in občine morajo skoraj vse stroške prenaSati za šolo. Toda Gessmann je proti temu, da bi zdaj država prevzela vse stroške za ljudsko šolstvo, ker bi morale dežele, ki so že vredile svoje Solske zadeve, prevzeti šolske stroške za Galicijo, Dalmacijo in Bukovino, kjer se je še tako malo storilo za vreditev Solstva. Dr. Gessman navaja potem postavne naredbe, katerih se morajo držati učitelji po raznih nemških državah, kako morajo v verskem duhu podučevati in izgojevati tam Solske otroke. Rekel je: «nemogoče bi bilo, da bi tako smeli delati učitelji po nemških deželah, kakor postopajo mokraški in pruski učitelji pri nas.» Gessman se ie tudi izrekel za sedemletno šolo — a 2 leti naj se podučujejo kmetski otroci v ponavljalni šoli o kmetskih strokah. Tudi nemški narodnjak Drexel je bil za sedemletno šolo, pa tako, da začne otrok s 7. letom šolo obiskavati, s končanim 14. letom pa naj izstopi. Gessman je za to, da otrok začne šolski poduk z 6., konča z 13. letom, potem pa še 2 leti obiskuje kmetski poduk. Jako zanimiva je trditev dr. Gessmana zastran vspeha, ki se doseže na jedno in 2razrednih šolah ali pa na sedemrazrednih šolah in na meščanskih šolah. Za sprejem v učiteljske pripravnice prihajajo k skušnji šolski otroci iz raznih šol. In kakšno prikazen doživimo tu od leta do leta? Otroci iz dverazrednih šol znajo boljše, kakor tisti otroci, ki so obiskavali mnogorazredne 1 j u dske šole ali tudi meščanske Sole. Dr Gessman se sklicuje na izjave državnih šolskih nadzornikov, da se doseže na šolah z malo razredi mnogo boljši vspeh, kakor na Solah, kjer je več razredov, če so na prvih nastavljeni dobri učitelji. — Mnogi poslanci so bili osupnjeni, ko so čuli to trditev, kateri ni ugovarjal navzoči naučni minister, ki je govoril za dr. Gessmanom. Hinister dr. Hartl se najprej zagovarja proti očitaniu, da on ne varuje učiteljev, če se le ti napadajo. Rekel je, da vseh res ne zagovarja, tistih namreč ne, kateri se javno upirajo oblastnijam. Pa za opraviCene zahteve učiteljev se bo vedno potegoval. Nekateri poslanci so zahtevali, naj prevzaine država vse stroške za ljudsko šolo. To bo težko, ker bi prizadjalo okoli 100 (sto) milijonov kron novih državnih stroškov, da se spolnijo vse želje učiteljstva. «Nekateri poslanci želijo, naj se Sola čisto loči od cerkve — drugi: naj postane verska. Oboje je nemogoče, ker temu nasprotuje državna postava. Ta bi se morala spremeniti, kar je pa pri zdajšnjih razmerah nemogoče.» Minister bere zastran podučnih Solskih knjig nek ministerijalni ukaz, vsled katerega se ne smejo kar naenkrat že vpeljane šolske knjige odpravljati in nove vpeljevati. Če je katera knjiga za več šolskih let ali za več razredov odločena, jo sme eden in tisti učenec skozi celi čas rabiti, dokler šolo obiskuje. Dne 15. aprila je govoril dr. Zitnik v imenu slovanskih poslancev. Začetkoma svojega govora je povdarjal, da se ne strinjamo Slovenci z izjavo ministrskega predsednika, katero je podal po onem važnem glasovanju, dne 21. marca (glasovanje zastran Celja). Dr. Korber je namreč naznanil, da, vkljub temu, da je zbornica zavrgla nasvet, naj se prestavijo slovensko-nemški razredi iz Celja, hoče ugoditi Nemcem, in prestaviti te razrede kam drugam. To izjavo ministra zavračamo popolnoma. Zahteval je dr. Žitnik versko Solo, govoril o krivicah, ki se gledfe šolstva godijo Slovencem na Koroškem, Štajerskem in v Primorju. Kratko, pa jedernato je omenjal krivice, ki se godijo Slovencem v Slovenjem Gradcu, na Slatini in v Ormožu. (Ta odlomek Žitnikovega govora se bo objavil v «SIov. Gospod.»). Govorili so 8e koroški Oraš, Veneel Hruby, dr. Mihejda itd. Prišlo je ob koncu razprave do burnih prizorov med krščanskimi socijalci, socijalnimi demokrati in nemškimi narodnjaki. Slednjič je sprejela zbornica vse predloge proračunskega odseka. Razprava o ljudskem šolstvn. Dne 15. apr. se je pritoževal Čeh Vaclav H r u b y zoper ponemčevanje šolskih otrok. 0 poljskih šolah je govoril Poljak W o j t y g a. Rusin Romanczuk je tožil o tem, da se v Galiciji morajo rusinski otroci učiti v poljskem jeziku. Slovenec dr. Ž i t n i k je v začetku svojega govora u g o v a r j a 1 besedam ministerskega predsedaika zastran celjskega slovensko-nemškega zavoda."