Leto ¥1., števi 190 Ljubljana, torek 18. avgusta 1029 Poštnina pavsallrana. Cena 2 Din «a lahaja ob 4. ijnfrif. ra Stane mesečno Din «5 —; sa inozemstvo Din 40*— neoh vezno. Oglasi po tarifu. Urednišivo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta Stev. 16/I. — Telefon štev. 7». Nočna redakcijat od ig. ure naprej ▼ Knaflovi ul, št. 5/L — Telefcn it. 34, I Ti 1 ■k- >1 . 1 P.v.' "V m v , *V"; j m lf| Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravat UpravniStvot LJubljana, Prešernova ulica it 54. — Telefon it. 36. Jnseratnj oddelek 1 Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon St il Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poStnem ček. zavoda t Ljubljana St. 11.84* - Praha člalo 78.180, Wien'Nr. 105.141. «na ■. -JM Ljubljana, 17. avgusta. Zagrebška proslava tisočietnice hrvatskega kraljestva v zvezi z zletom vsehrvatskega Sokolstva je bila prvot-ao nameravana kot federalistična demonstracija Hrvatov proti monarhiji ter proti državnemu in narodnemu edin-stvu Jugoslovenov. Zato je zagrebški občinski svet na javni seji odklonil, da bi se na to slavje povabila tudi Beograd-in Ljubljana, ker so hoteli biti Hrvatje sami brez Srbov in Slovencev. izprememba režima in pritegnitev radičevcev v vlado je bistveno spremenila prvotno namero prirediteljev slavnosti in Zagreb je bil včeraj v popolnoma drugačnem razpoloženju, kakor pa bi bil, da ni prišlo do nove vlade. Proslava tisočietnice hrvatskega kraljestva je stopila na zagrebški proslavi poslednjih praznikov docela v ozadje in vsa pozornost a tudi vse navdušenje udeležencev slavnosti je bilo koncentriramo na osebi naše jugoslovenske kra Ijevske dvojice. Njima je veljal veličasten kraljevski sprejem, ie njima so bile prirejane burne manifestacije. Zadnja dva dni ie hrvatsko ljudstvo tako za zunanji. kakor za notranji svet, doprineslo dokaz, da je bilo vse to, kar so šest in pol let uganjali njegovi voditelji proti državi in vladarju, sama hajka, laž in prevara. Sobota je pokazala, da je hrvatsko ljudstvo ostalo v srcu tuje de-magoškhn geslom o človečanski miro-tvomi republiki. Z eruptivno silo je udarilo sedaj na dan staro monarhično čustvo Hrvatov, a tudi sladka zavest, da v lastni državi pozdravljajo lastnega vladarja. Saltomortale lahko delajo politični voditelji ki danes pljujejo nato. kar so še včeraj razglašali za najvišje načelo, ljudstvo takih skokov ne pozna. Ni dvoma, da so bila čustva in enuncijacije hrvatskega ljudstva ob priliki slavnosti tisočietnice hrvatskega kraljestva iskrene in odsev pravega razpoloženja. Baš zato pa so one dokument definitivnega kraha dosedanje radičevščine. Zagrebška proslava ie prvo. za vsakogar vidno veliko dejanje, ki ga je obetala HSS kot dokaz za iskrenost nove radičevske politike. Radi priznavamo. da so sobotni dogodki razveseljiv obrok k izpolnitvi te obljube in v optimistih klije upanje, da bo HSS vztrajala na tej poti. dokler ne bo tudi z njeno pomočjo docela izveden jugoslovenski program Zagreb m Hrvatska danes še daleko nI to, kar bi morala biti. Šestlnpolletne škode se ne morejo v par tednih popraviti. Prirodno bi bilo, da bi bH Zagreb cen tram jugoslovenske Ideje. Govori se o velesTbstvu in irnpertjalizmu Beograda. To je pretirano; vsaj vsak pameten človek uvidi, da mora on biti naše glavno mesto in da moramo vsi biti vesel? njegovega razvoja. A velesrbstvo se da parirati samo z jugoslovenstvom. L velehrvatstvom in samosiovensko trmoglavostjo se ga nujno samo jači. Zagreb je prezrl, da Je bila niegova naravna naloga, da stopi na čelo jugoslo-venskemu nokretu. Zagreb je mogel biti naše Atene, pa dosedaj ni hotel. Trgovsko mesto ie Zagreb, pa ni videlo, da sta federalizem in gospodarska ekspanzija Zagreba prava an+tpoda. Nadejamo se, da se bo Zagreb prejkoslej pravilno oriientiral m želimo si ga na Čelu jugoslovenske. ne pa separatistične akcije. Kakor na smo napredni Slovenci pomagali pobrati federalizem, re-Mblikanstvo in druge zablode, tako se bomo tudi v novi situaciji brezobzirno borili zlasti proti oni novi zabMi, ki Dribaia zadnji čas iz enega dela zagrebške «štampe> in ki bi rada razdelila našo državo v nekako dualistično monarhijo. v kateri bi Zagreb igral ulogo svoječasne Pešte. Proti tej nakani je značilen enodušni odror vseh Slovencev. Jugoslovensko orijentirani Zagreb, ki zato priznava enakopravnost in ena-koveljavnost Hrvatov. Srbov in Slovencev, nam je tudi Slovencem drag in bel. pod hrvatski Zagreb Slovenci ne gremo! Liubljana je bila že pod Avstrijo srce narodnega pokreta. liubbanski občinski svet glasnik narodnih zahtev Tedai je bil Zagreb Še madžaronski. Po prevratu ie zaiadral v frankovski tabor. Ali se je Zagreb kdaj potrudil za kake kulturne stike s Slo veno0 K;e so časi. ko je ilirska iskra vzbudila tisoče src v Sloveniji? Kie so časi. ko smo kakor zaverovani gledali v Djakovo. odkoder je govoril jugoslovenski vladika tudi Slovencem? Pari kilometrov od prebivališč slovenskega dela našega naroda leži Zagreb, a naša slovenska vprašanja, naši gospodarski, kulturni, nacijo-nalni (severne granice, Primorje) problemi so mu tuji. Danes so stJki in zani-manie Beograda za Slovenijo in Slovence mnogo večii in intenzivnejši, raz-veseljive;ši in pomembnejši nego Za-greba, akoravno so razmeroma mnogo, mnogo novejši in v marsikaterem oziru težavnejši! Le jugoslovensko Sokolstvo in jugo slovenska politična ideologija, katerima pa hoče ?ajcreb biti mačeha, je krepko prekoračila Sotlo . . , Konferenca novinarske Male antante Ob udeležbi 30 delegatov je otvoril rumunski zunanji minister konferenco s pomembnim političnim nagovorom. — Novinarji kot gostje prestolonaslednika in rumunske vlade. — Delo novinarske konference. Slnaja, 17. avgusta, p. Še od sobote je mesto slavnostno okrašeno in se pripravlja na predkonferenco novinarske Male antante. Jugoslovenska delegacija je prispela v Sinajo v soboto popoldne. Na kolodvoru so jo sprejeli zastopniki oblasti in rumunska delegacija. Pred sednik udruženja rumunskih novinarjev Mile je pozdravil jugoslovenske novinarje imenom rumunskih tovarišev, za kar se mu je zahvalil g. Milosavljevič. Včeraj je prispela češkoslovaška delegacija. ki je bila istotako prisrčno pozdravljena. Na grob Take Jonesca so položili novinarji vence v barvah vseh narodnosti delegacij. Na vencu jugoslovenske delegacije je napis: «Velikemu rumunskemu državniku®. Jugoslovenska delegacija je obiskala nato samostan Sina.ia in kraljevi grad v Pelešu. Od tam je krenila na grad Peliscor, kjer se je vpisala v knjigo prestolonaslednika Karla in princese Helene. Konferenci prisostvuje 30 delegatov rumunskih. češkoslovaških in jugoslovenskih novinarskih udruženj. Ob 1. popoldne ie dal zunanji minister Duca delegaciji oficijelni diner. pri katerem je izvajal: «Upam. da bo Mala antanta, ki odgovarja očividno potrebi vseh treh držav, dosegla najboljše rezultate. Mala antanta in njeni obrisi kot elementi dela in napredka, postajajo vsak dan boli jasni. Vpliv Male antante je velikega pomena za okrepitev miru na podlagi obstoječih pogodb.» Na vprašanje glede stališča Male antante v Ženevi je izjavil g. Duca: «Zagotav-iam Vas. da bo Mala antanta zvesta svoji nalogi, zastavila ves svoj vpliv na to, da se delo pomirjenia Evrope izvede s popolnim uspehom. Od vseh političnih organizacij ima Mala antanta naivečje koristi od miru.» Po dinerju se je v dvorani Kazine pričela konferenca, ki io je otvoril kot predsednik zunanji minister Duca s sledečim nagovorom: «Zbrali smo se. da ustanovimo novinarsko Malo antanto, kajti časopisje ima največji vpliv na usodo posameznih narodov. Uverjen sem, da boste tudi javno mnenje vsega sveta prepričali o tem. da je zbližala tri države le obramba teritori.ialne nedotakljivosti. ki temelii na mednarod-nlh mirovnih pogodbah. Naše tri države žele Ie mir. ca se morejo mirno posvetiti svoiemu napredku.® Govor zunanjega ministra so sprejeli novinarji in občinstvo, med katerim se je nahajalo tudi več članov diDlomatičnega zbora, z velikim odobravamem. Predsednik rumtmskega novinarskega udruženia Mile ie pozdravil imenom rumunske deleiacije jugoslovenske novinarje in naglaša!. da je jugoslovenski narod kot prvi ustanovil neodvisno in svobodno državo. Poudarjal je velike zasluge jugoslovenskega naroda pred in med svetovno vojno in zakliu?il svoj govor z upom. da pristopi tudi Poliska novinarski Ma'i antanti. Nato je prečital izjavo, v kateri naznanja rumunsko novinarsko udruženie pristop v novinarsko Malo antanto. Pnake izjave so podali jugoslovenski in češkoslovaški delegati. Zastonniki tiskovnih uradov zunanjih ministrov so prečitab' izmve. v katerih obljubl'aio vlade držav Male antante novi oreanizaHii svoio podno-ro. Zunanji minister Duca ie ugotovil z zadovoljstvom, da je bila ustanovitev novinarske Male antante soreie-ta soglasno in ie nozval delegate, naj prično takoj z delom. Novinarii so MU popoldne eostj prestolonaslednika Karla v eradu Pebscor, kier so se mudili tri ure. Prestolonaslednik Karol se ie v razerovoru z itt-goslovenskrmi delegati izredno zanimal za novosti iz Jtiposlaviie. posebno za sporazum med radikali in radičevci. Včeraj se je konferenca novinarske Male antante nadaHevala. Zimaniera ministra Dnco je zastopal načelnik ru-tijunskegs tiskovnega urada D;ano. Konferenca ie izvo'i'a zunania mmistra dr. Ninčiča in dr. Beneša za častna predsednika, o čemer sta bila oba ministra takoi br7r>'"avno obveščena. Konferenca je izvolila oet sekcij, ki so takoj prevzele dodeljeno iim delo. Nov konflikt čsl. episkopata s čsl. državo Čsl. škofje protestirajo proti Husoverau prazniku ter organizirajo odpor proti vladi, — Ogorčenje v češkoslovaški javnost?. Praga, 17. avgusta, k. Včeraj je bilo v vseh katoliških cerkvah republike pre čitano pastirsko pismo, podpisano od praškega nadškofa Kordača in ostalih škofov države, v katerem katoliški epi-skopat ostro protestira proti znani proslavi Husovega dne kot državnega praznika. Na Slovaškem so škofi k pastirskemu pismu dodali še posebno okrožnico, v kateri naročajo župnikom, da morajo po službi božji prirejati politične shode, kjer se naj sprejmejo protesti proti postopanju vlade in prezidenta po vodom Husove proslave ter sklenejo resolucije na adreso paneške Stolice, v katerih se proglaša solidarnost s pa-neškim nuncijem Marmaggijem in z vatikansko politiko napram čsl. državi. Tj shodi so se včeraj skoraj povsod vršili. Ponekod so intervenirale politične oblasti, ki smatrajo, da se ta poziv slovaških škofov naravnost protivi zakonu o zaščiti države. Ogorčenje v čsl. javnosti je ogromno in afera bi mogla imeti še daleko-sežnejše posledice. Vsekakor bo ta korak katoliškega episkopata ojačil propagando za ločitev države in šole od Cerkve. -588- Sovjetska Rusija proti varnostnemu paktu Rim, 17. avgusta, k. Ruski poslanik pri Kvirinalu Kerencev je dal listu <*Epoca» no« kaj izjav o politiki sovjetov. Glede varnost nega pakta in sprejema Nemčije v Zvezo narodov je izjavil nastopno: Politični pomen pakta leži v tete, da se hoče preprečiti vsako nadaljne zbližanje med Nemčijo in Rusijo in da se hoče na» praviti iz Nemčije vojaško vežbališče za oficijelno diplomatično ofenzivo. Nemčijo hočejo prisiliti, da vstopi v Zvezo narodov in da obenem prične sovražno delovanje pro ti Rusiji. Jasno jo. da Rusija ne more mir« no gledati take diplomatske akcije. Posla« nik je končal razgovor s trditvijo, da Rusi« ja in Italija nista preveč navdušeni za Zvo zo narodov. Amerika in oomorska razorožitev Pariz, 17. avgusta, s. «Ne-wyork Herald* poroča iz Washingtona, da se v oficijclnih krogih proučuje nov načrt za razorožitev na morju, ki bi obstojal v tem. da se pre» pove gradnja novih križark. Za lahke kri« žarke bi se določil maksimum 10 tisoč ton. Spor med Italijo in Afganistanom London, 17. avgusta, a. «Sunday Times* doznava, da se bodo diplomatski odnošaji med Italijo in Afganistanom v najkrajšem času docela prekinili m da bo italijanski po« oblaSčerri minister zapustil Kabul. Spor med imenovanima državama je kakor znano na« stal radi umora italijanskega inženjerja Pi« perna. Anglija in druge države so skušale intervenirati, da bi Italija dobila od afga« nistanske vlade zadoščenje. Izgledalo je, da bo ta intervencija imela uspeh. V zad« njsra času pa so si tozadevna pogajanja prekinila. aSundav Times» pripominjajo, da se io s tem izjalovil poskus Italije, da bi v Azijo oddajala sveje inženjerje in de» lavce speeijalistc Slavist prof. Vondr^k u*rrl Praga, 16. avgusta. 1. V Brnu je umrl profesor slavistike na tamošnji univerzi dr. V. Vondrdk v 66. letu svoje starosti. Profesor Vondrdk je bii svetovno znana kapaciteta v vprašanjih cerkvene slovenščine ter je zaslužen tudi po svoji primerjajoči gramatiki slovanskih jezikov. Na brnski univerzi je ustanovil slovanski seminar, ki ga je vodil. Zagreb ie bil dosedaj mrtev za nas, na žalost pa razmeroma tudi zelo neproduktiven za Hrvate same. Niti v or-gamzatoričnem, niti v gospodarskem in tudi ne v kulturnem oziru navzlic ogromni masi svoje inteligence Zagreb hrvatskemu ljudstvu ne daie tega. kar daje in dela slovenska inteligenca za svoj del naroda in značilno je. da oni Zagreb, ki je vodil dosedaj separatistično politiko, ne zmore niti ene trdno zasidrane kulturne revije, da ni ustvaril za hrvatskega seljaka nobene zdrava šroke gospodarske organizacije. Morda je res. da so politična stranpota. ublia-nje hrvatske inteligance z državno-pravnimi fantomi, povzročili sterilnost, ki Zagrebu ni v čast in š? manj v korist našemu celokupnemu narodu. Morda je res. da se s oreori.ientacijo v realno smer orične tudi nova doba za Zagreb. za njegov vpl?v na zdrav --zvoj našsga naroda? Če so dogodki zadnjih dni kažipot v to smer. rHi smemo biti dvakrat in trikrat veselL Triumfalni sprejem kralja in kraljice v Zagrebu (Podrobno poročilo glej str. 5.) Ustanovitev Slovanskega sokolskega saveza Krasen potek primorskega zleta jugoslovenskega Sokolstva v Crikvenici. šina ruskega Sokola br. Maribin, nakar so se odsvirale himne. Med burnimi ovacijami kralju, državi in jugoslovenski narodni mi« sli sc je vrnil sprevod nazaj na zletišče. Ob 2. sc je vršil v Terapiji slavnostni obed, pri katerem so se zbrali delegati vseh žup JSS z načelnikom JSS br. Miroslavom Ambrožieem, zastopniki oblasti in vojske. Prisostvovala jc tudi soproga predsednika Narodno skupščine gospa Trifkovideva Med banketom je svirala fanfara s Sušaka. Govo« rili so starejšine beograjske, zagrebške, re« ške. splitske in banatske župe. Z burnim odobravanjem je bil sprejet govor ge. Trif« kovičeve, ki j« pozdravila jugoslovenske So kole kot edino prave zastopnike sokolske misli. Na koncu je pozdravil Sokole tudi domači crikveniiki župan Tedesko. Ob 4. popoldne se je vršila javna telo« vadba, ki ji je prisostvovalo na tisoče gle« dalcev. Navdušenje množice je bik) velikan sko, nastop Sokolstva in izvedba telovadne* ga programa pa sta bila tehnično dovršena. Z izrednim navdušenjem so bili pozdravijo« ni nastopi vojaštva. Z zletom v Crikvenici je jugoslovensko Sokolstvo slavilo triumf svojega dela. discipline ter tehnike, pravi narodni in sokolski uspeh na obalah Jadran« skega morja. Varšava, 16. avgusta 1. Povodom krasno uspelega zleta poljskega sokolstva so se zbrali na povabilo staroste Poljskega sokolskega Saveza grofa Zamovskega v Varšavi delegati poljskega, češkoslovaškega, jugoslovenskega sokolstva in v emigraciji se nahajajočega ruskega sokolstva, da se končajo priprave za ustanovitev slovanskega sokolskega saveza. Ti delegati tvorijo odbor, ki je bil izvoljen lini ob priliki zagrebškega sokolskega zleta z nalogo, da zbere predloge in gradivo za obnovitev slovanske sokolske zveze, ki je obstojala že pred vojno a so jo vojne neprilike razbile. V temeljitih posvetovanjih, ki so trajala 13., 14. in 15. avgusta je KI dosežen popolen sporazum ter so bila sestavljena pravila novega Slovanskega Sokolskega Saveza. ki le s teci ustanovljen. Pravila bodo predložena posameznim nacionalnim Savezom v rsiillkacljo. Ustanovitev Slovanske sokolske zveze bo objavljena s posebnim mani-iestom, ki je bil sestavljen po predlogih poljskih in jugoslovenskih delegatov. Obnovitev zveza slovanskega sokolstva, ki po-menja za razvoj sokolstva iti njegovih idej ogromno mnogo, je bila v poljski javnosti pozdravljena z velikanskim navdušenjem Delegati sokolskih savezov so povsodi predmet iskrenih ovacij ter izkazirje poljska javnost posebno zanimanje zastopnikom jugoslovenskega sokolstva. Jugoslovenski Sokolski Savez je pri konferencah zastopan po svojem starosti E. G a n g I u in podstarosti Parunkoviču. češkoslovaško Obec sokolsko zastopajo starosta dr. Scheiner, podstarosta Štžpanek ter člana starejšinstva Heler in Liška. Crikvenica, 17. avgusta, r. V soboto in nedeljo se jc Crikvenica pretvorila v tabor jugoslovenskih Sokolov, ki so prihiteli v Hrvatsko Primorje od vseh strani države. S Sokoli je došlo na tisoče prijateljev in so> mišljenikov jugoslovenske nacijonalne mi« sli. Tekom sobote in nedelje je došlo s par« niki, motornimi ladjami in čolni na tisoče Sokolov, ki so med sviranjem mnogoštevil. nih godb oživeli Crikvenico. Nasprotniki jugoslovenskega Sokolstva so sicer skušali vplivati na prebivalstvo, da bi se ne od« zvalo zletu, hodili so od hiše do hiše ter pretili vsakemu, da bodo po zletu obraču« nali ž njim, ako bi razobesil zastavo ali pa sprejel kakega jugoslovenskega Sokola pod streho. Pretili so z nečuvenimi sredstvi, kar je mnoge meščane tako preplašilo, da so v zadnjem trenutku odpovedali oddana sta« novanja. Kljub temu terorju pa se je Cri« kvenica za zlet svečanostno okrasila. Oko« liško ljudstvo je z največjim navdušenjem sprejelo Sokole. Ganljiv je bil prizor, ko so štirje psrniki s Sušaka pripeljali Sokole, ki so došli s posebnim vlakom iz Zagreba. Par niki so v kratki razdalji pripluli drug za drugim v luko. Z ladij so se razlegale fan« fare. plapolale zastave, a z obale so sc raz« legali gromki klici množice: Zdravo! Zrveli! Sledili so kratki pozdravni govori, potem pa so zopet zaorili iz tisočglave množice klici navdušenja in pozdravov jugoslovenskemu Sokolstvu. V soboto popoldne se je vršila na zletišču hazena tekma med članicami zagrebškega Sokola I. ter hazen; o za filmske posnetke sokols-kega zleta. Njegova aretacija se je izvršila na zahtevo dunajske policije, ki je izdala za n-jim tiralico. Ledič se v Zagrebu sploh tri prifavfl ta ga zato poH-cija nI mogla tesfedfti. Danes se je sami vjel v past. Ko je prišel na policijo rad< nekega opravka in povedal svoje ime, mu je poficija takoj napovedala aretacijo in sa oddala v zapor. Resen položaj v Siriji Nasprotujoče si vesti. Pariz. 17. avgusta r. »MaSn« (»javlja po-rrčilo lz angleškega vira, po katerem Je položaj v Siriji zelo resen. Senegalske četo so se pri prihodu v Beirut baje uprle in obstoja nevarnost, da se upro vsa tamkaftnja plemena. Francosko ministrsko predsedni-štvo desedaj še ni prejelo nobene vesti, ki bi potrjevala to informacijo. Lon valstva vkljub temu, da vreme ni bilo sta« novitno in da je včasih malo ponagajal Ju« piter Pluvius. Iz Ljubljane je prispela kor« porativno strokovna delavska organizacija Unija s svojim tamburaškim in dramatič« nim odsekom pod vodstvom gg. A. Zalarja in V. Papeža ter deputacija Zidarskega in tesarskega društva v kroju s predsednikom g. Merlakom, ki je vzbudila občo pozornost domačinov in gostov. Popoldanski vlaki so pripeljali godbo in tclovadcc Sokola I., So« kole iz Dol. Logatca, planine, Rakeka in Unca. Po prihodu gostov se je vršil pro« menadni koncert, ob pol 17. j>a javna telo« vadba, ki je prav dobro uspela. Nastopilo je 39 ženske in moške dece s skupnimi va« jami, ki so jih izvedli dokaj skladno in le« po. Nato je 14 članic izvajalo prav lepo vse štiri župne vaje, najlepše pač četrto vajo. Ženskega naraščaja je nastopilo 8, ki je za« dovoljivo izvajal 4 sestave prostih vaj s pa. lico. Nato je 20 članov dokaj dobro in sklad no izvedlo 4 župne proste vaje. Za člani je nastopil gor. logaški Sokol z okrožnimi skupnimi prostimi vajami 11 Sanic in 10 članov, ld io na ftstje inedH prav dobn dve sestavi vaj. 2eli so viharno odobrava« nje. Pri orodni telovadbi je nastopilo 5 vrst in sicer: ženski naraščaj na konju, članice in člani na bradlji, ženska deca «kok v da« ljino in vrsta Sokola I. v skoku ob palici Orodna telovadba je pokazala prav poare« čene vaje in so vsi oddelki, posebno pa So« kol I. želi burno pohvalo navzočega občin« stva. Vzorna vrsta Sokola I. na bradlji pod vodstvom br. St. Derganea, ki je s svojimi vrhunskimi vajami očarala vse navzoče je zaključila program. Ploskanje in glasno odobravanje jc spremljalo vsakega pcsa» meznika. Vse telovadne točke je prav do« bro spremljala godba Sokola I. pod vod« stvom br. Švajgerja. Po javni telovadbi je zbrane Sokole in občinstvo z navdušenimi besedami pozdra« vil notar brat Tauzes, izvajajoč: Sokolski dom pač že stoji pred nami, toda še napol dovršen. Treba bo še precej trvda, predno bo ta lepa stavba popolnoma dogotovljena Zahvalil se je v imenu odbora vsem bra< tom in sestram in ostalim podpornikom, posebno mecenu bratu K. Gostiši, kajti brez njegove pomoči ne bi gor. logaški So« kol nikdar ne imel svojega doma. Pa ne sa« mo domačini, tudi naši rojaki v daljni Ame« riki so nam priskočili r.a pomoč in nam na« klonili znatno denarno podporo. Prosil je še enkrat vse navzoče, naj podpirajo to ak« cijo, da bo ponosna stavba čimpreje dogra« jena. Nato je pozdravil br. Tauzes še za« stopnika »Društva za zgradbo društvenih domov« g. rav. Juga, zastopnike Sokolstva, Zidarskega in tesarskega društva in izobra* ževalni odsek strokovne delavske napredne organizacije Unije. Končno je v imenu Unije pozdravil vse navzoče br. Albin Za* lar, naglašajoč naj bo novi Sokolski dom žarišče prave jugoslovenske nacijonalne vzgoje, ki naj vzgaja mladino v ljubezni, svobodi, bratstvu in enakosti. Njegovim iz« vajanjem je sledilo burno pritrjevanje. Po javni telovadbi se je ob zvokih sokol« ske godbe in tamburaškega zbora Unije razvila prijetna in neprisiljena zabava. Ško« da, da je večerna nevihta prekrižala raču« ne in sc napovedana telovadna akademija žalibog r>i mogla Izvršiti Uptmo, da je gor. logaški Sokol vkljub temu zaznamoval do« ber gmoten, kakor tudi moralen uspeh. Pri« pomniti je treba, da sta telovadbo vodila prav spretno načelnica ses. Malči Punču« hova in načelnik br. Miha Kune. Zdravo! Scomenica zagrebškega zleta ta II. sokolskega sabora 1. 1924. Pred kratkim je v Zagrebu izšla krasna knjiga »Sokolski zlet i sabor u Zagrebu«, ki jo je napisal znani sokolski pisatelj In starosta zagrebške sokolske župe br. Ame Brozovič. Ta spomenica lanskega zagrebškega zleta je izšla ravno o pravem času, ob zletu separatističnega hrv. Sokola in obletnici onih žalostnih dogodkov, s katerimi se je separatistično Sokol-stvo ob zletu tako ponašalo. Spomenica je okusno opremljena in nam v 31 poglavjih z nad 150 krn6nimi slikami opisuje itočno zgodovino postanka zagreb. zleta, vse ma-hinacije separatističnih elementov, veličino in uspeh samega zleta, do onega trenotka, ko je plamen objel tribune na sokolskem telovadfšču. Piscu se je izredno posrečilo točno kronološko opisovanje vseh priprav in vse protiakcije. Z logičnimi dokazili kaže nizkotnost in zahrbtoost onih, ki se še danes bore preti jugoslovenskemu Sokolstvu. Spomenica je pisana v znamenju samozavesti in samodločnosti v obrambo pravice. V knjigi je tudi značilen dokument (faksimi-le) zagrebškega separatističnega Sokola, iz katerega se ravno sedaj vidi, da so separatisti povzročili vse one lanske žalostne dogodke, ki so bili v sramoto Zagrebu. Pisatelj je dalje priobčil v spomenici razne časopisne članke, nakloniene m nenaklonjene jugoslovenskemu Sokolstvu ter napravil iz-borno paralelo, med obema taborama v Zagrebu, kulturnim in nekulturnim. Z eno besedo, spomenica ni samo dragocen prispevek h zgodovini Jugoslov. Sokolstva, ampak je obenem tudi donesek h naši nad-jonalni borbi, kjer vsebuje dragoceno vsebino za spoznavanje razvoja jugoslovenske misli. Ker je cena spomenici (Din 30) tako malenkostna, mislimo, da ne sme manjkati v nobeni sokolski oz. nadjonalir! hiši. Posebno pa jo priporočamo onim bratom in sestram, ki so se lansko leto udeležili za-greškega zleta, da se bodo spominjali pod kakimi razmerami se je vrši! zlet in sabor. Spomenica se naroča lahko naravnost pri br. A Brozoviču, Zagreb, Nova ves 23. Prosvetno delo Sokola na Viču Sokolski gledališki oder na Viču prehaja letos v peto redno gledališko sezono. Oder re bH slovesno otvorjen 5. decembra 1. 1920 _ narodno igro »Naša kri« rn od takrat naprej so se vršile redro vsako sezono predstave ob nedeljah in praznflrih. Letošnja sezona bo kot peta nosila slavnostno Kce ter se bo vršila v novembru slavnostna predstava na čast 5!etne«a režiserskega in gralskega delovanja braia Pavla Boršt-•'ka, v decembru pa se vrši proslava 51et-ice gledališkega odra. Odboru sc je posrečilo pridobiti nekaj no-■ ih igralk in igralcev ter ie ansambl, ki ga kodo vodili bratje Rc-ms. Borštnik P., Petre in Belič Fr. precej številen, da bo lahko zmagoval sestavljeni repertoar. Z novo sezono dobi oder novo moderno električno razsvetljavo, nabavile so se nove kulise in bodo scenične težkoče, ki so se pojavljale prejšnje sezone, s tem odpravljene. Sezona sc otvorl v nedeljo 4. oktobra t. 1. z narodno igro »Rokovnjačl«. V nadalini repertoar pa so se prevzele še naslednja nela: I. Cankar: Hlapci, Jurč*č-Govekar: Deseti brat, Finžgar: Divji lovec, Jalem: Srenja, Jurčič-Česnik: Domen, Sje-verny: Spavaj moja deklica. Strindberg: Oče. Grillparzer: Prababica. Michaelis: Revolocijska svatba, dalje burke: VeKka repatica, Veleturis«, Zmešnjava nad zmešnjavo, Cigani in Vražja misel. Poleg navedenih del sc bo ponovilo še nekaj bolj-4ih iger iz preteklih sezon. Sokolske slavnosti t Sin ju Preteklo nedeljo »e je vršila v Sin ju t Dalmaciji vel&a sokolska manifestacija i prav lepim uspehom. Sokol v Sinju je praznoval svojo 25 letnico tn razvitje novega sokolskega prapora, združeno z zletom sokolske župe v Splitu. Sodelovali sta še žu-pi v šibeniku »n Mostarju ter mnogoštevilne sokolske deputacije iz bližnjih žup. V Sinju se je zbralo ta dan do 5000 pripadnikov jugoslovenske sokolske misli. V soboto zvečer se je vršila bakljada, v nedeljo dopoldne pa razvitje in blagoslov prapora ter impozantma povorka Po mestu s sodelovanjem petih godb in dveh lanfar. Povor-ko je navzoče občinstvo viharno i>ozdrav-ljalo to obsipalo s cvetjem. Popoldne se je vršila na telovadlšču [zborno uspela telovad ba, kateri je prisostvovalo več tisoč gledalcev. Nastopili so člani, članice, naraščaj, deca tn vojaštvo, ki so vsi želi burno odobravanje za svoie telovadne točke, posebno pa naša narodna v sokolskem duhu vzgojena vojska. Siavnostim sta prisostvovala župan dr. Perovič rn divizijski general Cadje-vič z oficirskim zborom. Zvečer so se vršile razne telovadne akademije in konoerti. Z velikim navdušenjem vseh navzočih je bila poslana udanostna brzojavka NJ. Vel. kralju Aleksandru na Bled. Pooto v noč so se gosti začeli vračati domov ob splošnem navdušenju prebivalstva s trdno vero v srcu, da je Sokolstvo najboljši in največji propagator bratstva, edin stva to Slovan-stva. .....t 99 iS (Iz niža« razkošnega življenja) pride v kino „Dvor" Trbovelj t— Vlom v trgovino ge. Trbovčeve. Pre» tekle dni je bilo vlomljeno v trgovino ge. Trbovčeve na Vodah, pri čemer Jo bilo od« nešeno različno blago. Vse okoliščine kaže« jo, da gre za nenavadno prebrisan viom. kajti ključi so sistema Wertheim in obojna vrata so zaprta s tremi različnimi ključi. Vlom je tembolj skrivnosten, ker stanuje nad trgovino mag. phar. g. Franc Peharc, ki ima lovskega psa, katerega zbudi vsak najmanjši šum. Lastnica trgovine »e je ii> razila že pred več tedni, da se boji vloma, kajti bila je napadena na cesti od nekega neznanca, ki je zahteval, naj ga sprejme k sebi, ker je preganjan od komunistov, poleg tega pa je slišala isto noč ium tu dvorišču in videla svetiti okoli hiše * električno hič» jo. V trgovini so Jo moral muditi vlomilec več ur, tako j« vsaj sklepati po sledovih. Pri isti lastnici je že bilo enkrat vlomljeno, in to J. 1918. s ponarejenimi ključi. t— Dvoje aretacij na poztv sodISČa V okolici Sv. Planine jo bfla aretirana že dol« do časa zasJedovana Justina Skodava. »tara komaj 20 let, ki je zagrešila več goljufij, tat vin in še drugih prestopkov. Skrivala so je pred oblastjo pod napačnim imenom. — Včeraj pa je bfl aretiran fotograf Mtr» ko Cokan, ker je govoril v nespodobnem to« nu proti državi, ln odveden prav tako v sodne zapore v L« ško. t— Med Volkerjem in Bergerjem se bodo polagale cevi v svrho boljše kanalizacije, rt« di česar * opozarjajo ljudje, kako jo rav« nati z odpadki, ker se bodo prestopki gtro« go kaznovali. t— Na Polaju je bfla ukradena nekemu rudarju ob priliki plačilnega dneva krava, katero pa so zjutraj, ko se je zdanilo, »re6 no našli, ker je tat najbrže ni mogel odgnati tako hitro in brez nevarnosti, kakor si je želeL Iz Primorja • Zaplenjena ^Edinost*. Organi tržaške policije so zaplenili »Edinost* od prošlega četrtka ne da bi odgovornemu uredniku do« stavili dekret o zaplembi Baje je list za» padel cenzorjevemu svinčniku radi nekega članka o vprašanju državnih upokojencev, katerim oblasti zadržujejo jx>kojnino, ki so jim jo odtrgali od plače v zlati valuti • Zaključna predstm'a Dramatičnega drui itva lz Gorice na kmetih. Goriško Drama, tično društvo gostuje danes v Kojskem (Brda), kjer nastopi zadnjič na svoji tur« neji z Bevkovo »Smrtno potezo* m Cehovo enodejanko «Snubač». • Nove lo\-ske določbe. Furlanska pokra« jinska komisija za lov divjačine in ribolov je izdala nove določbe, ki zabranjujejo lov: na fazane«samce do 31. decembra 1928.; na divje kozle samce in samice vsako leto od 1. januarja do 31. julija; na srnjake od 1. ja nuarja do 31. maja, na srne pa od 1. januar« ja do 15. septembra. Pri lovu na divje ko« zle, srnjake in sme je prepovedana uporaba šiber in slednih psov vseh velikosti. • Neurje na Goriškem. V Furianiji in na Goriškem je divjalo prošli četrtek hudo nc urje, ki je napravilo občutno škodo na polj« skih pridelkih in sadju. Strela je na neka« terih mestih treščila v poslopja in povzročila požar. i • Življenje st je hotela končati v Trstu 181ctna dijakinja Frančiška Matkovič iz Mil na v Dalmaciji. Izpila jc dozo kar bolne ki« sline. Dobri ljudje so jo izročili zdravniški oskrbi in upati je, da bo okrevala. Obleke najboljše, najce"ejie Ima v največji izberi i. Maček Ljubljana Aleksandroma ?2. in ljudje Sličice s Triglava V soboto in nedeljo se je Triglav ši-bil. Tako so govorili tisti nedeljski turisti, ki se jim rade šibe noge. Turistov je bilo res mnogo, baje okrog 500. Šteti jih nismo, zato nam nihče ne more zameriti, če število ni točno. Koče so bile polne, jedilnice in hodnfki tudi, oba triglavska vrha sta bila v soboto dopoldne pravo mravljišče turistov obeh spolov i-i vseh starosti. Popoldne sta se jih malo otresla, ker ie nihal med neprestanim dež'»m močan veter, a šibila se nista. Pa naj iu zlobni jeziki še tako ob-rekujejo. Miti v petek zjutrai iima ni prišlo na misel, da bi se ustrašila tolikih okovanih čev1iM' jn golih kolen, dasi so priredili Italijani pri Aljaževem stolpu koncert. Igral ie italijanski orkester in ljudje so pravili, da se je italijanska muzika Prav priletno razlegala no naših planinah. Ce hoče.b brezplačno muzicirati. naj le hodijo na Triglav, če imajo na kake druge namene, se jih bo naš očak pravočasno otrese!. Toliko v splošnem. Zdaj na še nar prizorov iz turistovskega življenja. V soboto oonočj se je ustanovil «K1ub tekačev*. To je nova podružnica SPD, ki uradno še ni registrirana, vendar na npamo. da se to v kratkem zgodi. Zasluge moraio biti primemo ocenjene in priznane. Do ustanovitve nvega kluba, ki bo delal Skalašem veliko konkurenco. je prišlo tako - le: Skupina turistov io je mahnila v petek zvečer iz Mojstrana čez Kot na Sta-ničevo kočo. Šli so in šli. dokler se niso upehali. Ko so se Pa upehali, so rjavili v dolini pri studencu taborišče, kjer so jedli in pili tako navdušeno, da bi iim zavidal ta rzborni tek celo volk. ki že tri dni ni videl nobene mrhovine. Po obilni večerif se .te k^ževa not čez Kot. Spočetka je šlo vse dobro. Tri-ie so svetili, trlie hodili za niimi, vseh šest ie pa plezalo s hi+r^'0 2 Vm na 9 ur. Potem so se začela enemu šibiti kolena. Siromak ie postavil desno nogo na kamen, po+em je pora-vna) z levo roko koleno, nakar je sledila ista operacija z levo nogo in desno roko. Turisti že vedo. kaj to pomeni. Stopal je čedalje bolj počasi, srvpihal in godrnjal v znanem doleniskem narečju, da so take ture samo za suhe ljudi in da človek pri hoii na Triglav ne sme biti preveč obtežen. Ce ie obtežen v trebuhu in okrog njega, že še gre. samo da ni prevelike teže na hrbtu. In potil se je. da je bilo joj. Pot mu ie lil curkoma z obraza. Nič ni pomagalo. Hoja bi se bila zavlekla kdovč kako dolgo, da ga niso tovariši razbremenili. Ko ie čutil na hrbtu olajšavo, je postal dobre volje in na grebenu je celo zavriskal. Drugemu je nagajalo srce. Utripalo je in utripalo, malo menda tudi zato. keT .ie ves čas kramlja! s tovarišico. ki ga je tolažila, da .ie vsega kriv planinski zrak. Sled-nfič mu je začelo tako močno utripati, da so se morali plezalci ustaviti in mu pomagati s konjakom, malinovcem. limonado in drugimi turistovskimi dobrotami. Malo je pomagala pijača, malo turistovski ponos, naiveč pa bodrilne besede iz njenih ust. Tako ni omagal rn vsa družba ie v soboto zjutraj srečno oriromala na Staničevo kočo. V hitri hoji na Triglav je bil dosežen rekord tn na Staničevi koči v kuhinji so udeleženci te ekspedicije skleniti, da ustanove «Klub tekačev«. Novemu klubu želimo obilo uspeha. * i 1 Na Kredarici so se zaredile boThe. Ta prrklicana golazen dela hude preglavice turistom, zlasti onim. ki doma ne nosijo hlač. če nimajo slučajno preveč pohlevnih mož. Bolh kar mrgoli po sobah in hodnikih. TaVo se le pritoževala ne- ka dama, ki ji že moramo verjeti. Icct je bila njena zunanjost od pete do glave moška. Samo glas jo je izdajal, da ie turist ženskega spola. Kako so prišle bolhe na Triglav, to je uganka. Vsa pota vodijo po klinih in naravoslovci do bro vedo. da bolha ne more tako visoko skočiti. V bodoče bo treba vsa pota preskrbeti z jarki in napel iati vanje vodo, da ti skakovci ne bodo mogli v planine. Da. Kredarica je sploh turistovski paradiž. Tu se zbiraio plezalci od vseh vetrov Kakor vodilo vsa pita v nižavah v Rim. tako vodijo v višavah na Kredarico. V soboto se jih je zbralo toliko, da ie bilo prenočevanje prav zanimivo. Po hodnikih so s? stiskali in tresli kakor šiba na vodi Zunaj je namreč nihalo, na so v lesenih stenah špra-nie in tako ie pihalo tudi znotraj. Kdo bi torej zameri! turistom, onim v ožjih in tistim v zelo širokih hlačah, če so se močno stiskali? V kočah vlada svoboda. bon ton in druga taka ropotija ostane v dolini, gori pa gredo vsi v hlačah in zato se lahko vsi stiskajo. Če pa zunai za nameček še piha, bi bilo krivično videti v tem stiskanju kaj posebnega. Vsi smo ljudje in vse nas rado zebe. Ponoči ie nihalo in deževalo, zjutraj se je valiia iz Mojstrane siru podobna megla, ki ie izbrisala vse sledove na trdih turistovskih ležiščih, le ostanki limon. hrušk in iabolk so še pričali, da pravi turist nikoli ne r>r':!e v zadrego. Nevihta za nevihto Ljubljana, 17. avgusta. Solnce, dež, vihar, točo, vročino in hlad. vse te dobro4® smo okusili _ za praznike. Ubogi izletniki, ki so pohiteli na tisoče in tisoče v okolico, na gore in planine, da oreŽfve praziikev blaženi naravi. Žrtvovali so čas in drag denar. Narava zunai ie zdiviala in zato so se morali večinoma že v soboio zvečer vrniti med zidove LjubHnne. V soboto je bil krasen dan. Okoli 6. zvečer pa so se krog in krog Ljubljane nenadoma zgrnili silno temni in gosti oblaki, nakar je čez pol ure udarilo na zemljo dežja, da je kar odskakovalo od tal. Lilo ie kakor iz škafa, vmes pa je diviah strašni vihar. Izletniki ki so pohiteli samo za uro daleč iz mesta, so se vračali premočeni ko miš. Vmes je neprestano udarial grom. na več krajih ie tudi treščilo. Sicer v Ljubljani sami neurje ni trajalo dolgo in tudi ni nanravilo posebne škode. Hujše je bilo na deželi. Na Bledu ie divjala v soboto zvečer strašna nevihta. da take l.iudie ne pomnijo že desetletja. Toča je bila debela kot m ila jajca in je oklestila drevje, ooustošila nasade ter pobila več šip. Na jezeru so bili skoro vsi čolni prevmjeni Jelovica je bila na posameznih krajih tako na debelo pokrita s točo. da je izgledalo, kakor da bi zapadel svež sneg. Za časa nevihte se je vršila javna telovadba blejskega Sokola, kateri je priso.rtvo valo okoli tisoč ljudi. Čim je izbruhnila nevihta, so zbežali ljudje na vse strani. Mnogi so se zatekli na tribune, kier je bila godba, kajti tam je bilo edino zatočišče. Vsled silnega bremena pa so se tribune podrle in je občinstvo padlo na tla. K sreči tribune niso bile visoke in zato ni bilo žrtev. Le neki Sokol je bil lažje ranjen. Tekom pol ure so bilo bližnje planine pokrite s snegom in temneratura ie znatno nadla. V Linnifi pri Podnartu se je med hudo uro zgodil sledeči zanimivi slučai: Štiriletni sinček nekega tovarniškega delavca iz Krope, ki je bil sam doma. je med treska njem skočil sktozi okno drugega nadstropja, da bi stekel k svojemu očetu. Padel je 10 metrov globoko na tla. vendar na se mi rrd^žno ni zgfKiilo ni- ELITNE KINO IVSafSca Telefon 124. Predstave ob: 1/25., V28. in 9. Prvovrstni umetniški ali ©D i L ^m Mubazen med Razkošna salonska družabna igra v 6. dejanjih. — V plsvnih vlogah : Znana krasotica Grete Holmann in lepi Heinz Rolf«H!Qnz. Dvolna vloga temperamentne kabare ne dive — Ljubosumnost orkester svira pri črnolase Jcanette — Zmaga nesebične ljubezni — Krasna vsebina predstavah. — Izvrstna igra'— Lepi igralci — Fina režija. i«H'ia za Baško in ie bilo splošno mnenje domačinov in gostov, da mesto še ni doživelo tako lepega večera. Tenorist gosp. Banovec je z ^ Janka iz »Prodane neveste» narav-fasciniral občinstvo in postal takoj l;u i.ienec večera. Niegov leno izšolani in zvonki glas je s krasnim prednašaniem in iasno vokal;zaciio na mah osvojil poslušalce. Ar«:o vojvode iz «Rigo1eto» je moral ponoviti: prejc-l je v priznanje len šonek cvetja ter je občinstvo neprestano zahtevalo, da še kaj doda. Žal, da nam hoče Zagreb vzeti tudi tega odličnega pevca. ka*t! številni odlični Zagrebčani so izjavili, da bodo storili vse korake, da nrld^be tudi gosp. Banovca Imenovali so ga našega drugega Riiavca. Brezkončno anlavdira-nie ie sledilo duetu Marinke in Janka iz »Prodane neveste*, v katerem je p^la Marinko ga. Novotnv iz Moravske Ostrave. Duet sta morala ponoviti. V drtigfm delu je nastopil bivši član !inbli*ns>--p or-ere. seda; član zagrebškega gledališča, baritonist gosr>. inženier Cveiič z Napravnikovo «Serenado». Tudi gosp Cveiič je s svojim lenim baritonom zadivii razigrano občinstvo. Ariji Valentina iz «Fausta» je sledilo gromovito aolavdiranie. ter ie mora! g. Cveiič še dodati. Na koncertu sta sodelovali s klavirskimi točkami gdč. Neustadt in gdč. Proza':č iz Zagreba, gg pevca pa je spremljal na klavirju prof. Feller iz Zagreba. Brezkončne ovacije našima pevcema dolgo niso ponehale niti po končanem koncertu. Čisti dohodek v znesku 4000 Dtn je bil ooVonjen mestni občini baški za siromašno deco. za kar se je sodelujočim umetnikom baški župan iavno zahvalil. K. M. Dim* nepreklicno zftdnjl dan Pat in Patachon v smehapolni burki »Poletje, solnce in dijakinje" Izven programa: »Zajčja pečenka", burka ln Pathe .Journal". LJUBLJANSKI DVOR i n o Telefon 730. Predstave: ob delavnikih ob 4., H 6., H in 9. — Ob nedeljah ob H 11, 3, H 5, Vt 8. in 9 uri Popisi KRANJ. (Poštne razmere.) Poštna zveza z Ljubljano je prav nepovoljna. Dvakrat na dan se odpravljajo pisma, in sicer ob treh popoldne in ob sedmih zvečer. Ako zamudi kdo zadnji rok, roma pismo iz Kranja v LjtibMano kar dva dni, predno je dobi naslov. Če oddam p^tno zveJer, recimo ob četrt na 8., leži na pošti do drueeja dne popoldne. V Llub!)»no dospe potem nekaJco ob petih. Ker ljubljanska pošta Isti dan ne dostavlja več, ca ima naslov šele tretji dan. Včasth smo imeli zvezo z vsemi vlaki, zeta) pa le dve fn še tako neprimerni. Tudi dve bi nam zadostovali, le v drugI razvrstitvi Zskai ne odpravljajo pisem zjutra] kot nekdaj, nam nI umlitvo? Ako je trikratna odpra va predraza, naj se zamenja popoldanska z zjutrajno ali vsaj dopoldansko in s tem bo treovlnl kakor privatnikom zelo ustTeieno. Na noee, merodujnt faktor]!! Prepričsni smo, da bo poštna uprava radevolje ustregla tel upravičeni želji. LOŠKI POTOK. Apeliramo na poštno upravo, da nam Izboljša poštno zvezo. Vsaka vas ima boljio zvezo kot naša velika občina, ki šteje nad 3000 prebivalcev ln ima v celem okraju najbolj razvito lesno industrijo. Do leta 1919. smo Imeli vozno zvezo dvakrat na dan in sfceT v Sodražico in na Rakek, sedaj pa le trikrat na teden in samo na Sodražico. Vprašamo direkcijo, al! ve, da rabi v soboto po odhodu pošte oddano pismo 5 dni, predno dospe naslovniku v Ljubljano? Ni čuda, da se naši industrijalci, trgovci tn Imovltejši krogi sploh ne poslužujejo več potoške pošte, ampak oddajajo svoio poŠto potnikom, ki potuje- nie. Serija je dobila sklep z oddelkom »Scenes de la vie de campagne«. V serije je vključil Balzac vsa svoja prej napisana dela. Posebno mesto zavzemajo v tem ciklu »Contes dmlatiques», novele v slogu 16. stoletja. Balzac se je poskušal tudi kot dramatik. Srečo je imel sam® z «Mercadetom», portretom ig trgovskega življenja, dočim sta njegovi drami «Vautrin» in «La maratre* propadli. Balzac je eden največjih pisateljev svetovnega formata v niegovih romanjih najdemo pravilno sliko družbe, ki se žene samo za denarjem in užitki. Snovi na liubo je zanemaril slog. dasi ie svoje spise skrbno pilil: dolgovi so bili naiveč krivi, da ie ostalo niegovo delo mnogokje površno, kajti Balzac je moral pisati často »na debelo*, da je moirel kriti velike izdntke za življenje. Literarna zgodovina ga pozna kot enega največtfh zapTavljiVcev fn v slovanskih literaturah se da v tem pogledu primerjati z Balzacom samo Rus Dostojevski]. Načrt ljubljanske opere In drame za sezono 1925-26. Uprava Nar. gledališča v Ljubljani nam ie poslala repertoarnt načrt obeh zavodov za sezono 1925-26. Ker smo smernice nagega gledališča v »Jutru« že obelodanil v obtfkf razgovora z ftuendan-tom g. M. Hubadom omenjamo samo nekatera važnejša mesta: Drama bo gorila klasična, moderna tn antična dela. Slednja bo zastopal Sofokles s tragedijo «Kraij Edip«. Shakespeare bo na vrsti z 'Zimsko pravljico« , z »Macbethom« in s komedijo »Mnogo hrupa za nač« Molifcre se nam predstavi s »Skopuhom«, Goethe i »Ifigenijo«, Schitter s »Tnrandotko«, Grillparzer z »Ljubezni in morja valovi«, OstrovsMJ Pa z »Nevihto«. V slovenskem sporedu bo predvsem na vrsM Cankar. V račetku sezije (druga premijera) bo komedija »Za narodov blagor«. Pozneje bodo sledfll »Hlapci« in če bo le mogoie. tudi »Lepa Vtda«. Pr. S. PinžgaT Je predelal »Naio kri«, igralec Danilo, kj bo letos prarnovsl odersko 50 lernioo, si je fibra« za to priloMost vlogo Doifa v Oovikarjevem »Desetem bratu«. Cvetko Oolar Je firočtl upravi novo dramo »ZapeWvka«. Poleg slovenskega se bo go-JH rudi srbo-hrvauki repertoar. Pripravljajo se: Jože Ivalada »Mojstrica Ruža«, Petrovičev »Vozel«, Begov&ev »Božji fllovek«, Krležov »Vučjak« NuSičev »Svet« In Petrovičev »Mrak«. Cehe bodo zastopati: ZeyeT i mladinsko pravljico »Raduz In Mahuiena« HMbert, VVoilmann tn Langer; PoUakt bo- jo po opravkih v Ljubljano. V začetku tega meseca se je zopet vršila dražba poštne vožnje Loški potok - Sodražica. Sedanji podjetnik Je imel od vsake vožnje 80 Din a sedaj se je vožnja izdražila na 30 Din, torej za 50 Din ceneje. Z vso gotovostjo smo pričakovali, da nam sedaj pošta upostavl obljubljeno 6-krat tedensko vožnjo. Pri tem bi imela poštna uprava manjše stroške kot do sedaj, poštni promet bi vidno narastel in dohodki bi se zvišali... Mi pa bi priSli vsaj deloma do poštene zveze, kar bi bilo ' vsem v korist, poštni upravi pa tudi v ugled. Prosimo poštno direkcijo, da našo skromno in upravičeno zahtevo upošteva, ter nam uvede v najkrajšem času 6-kratno tedensko vozno zvezo (dnevno razen nedelj.) , ž GORENJI LOGATEC. Na Veliki Šmaren se Je vršil pri nas uspeli sestanek strokovne delavske organizacije Unije, ki so se ga udeležili v velikem številu tudi naš! ljubljanski tovariši. Velika soba gostilne g. Go-stiše je bila polna navdušene mladine ln delavcev. Sestanek je otvorfl poverjenik ta-mošnje «Unije» g. Baje, ki Je pozdravil vse navzoče, posebno predsednika g. Merlaka in podpredsednika g. GraSiča. Po pozdravu g. Bajca se je oglasil k besedi g. Gra«it5» ki je v navdušenih besedtrh razložil pomen in smisel organizacije ter v Jedrnatih besedah razkrinkal laži - socijalizem in komunizem, kar so vsi navzoči sprejeli z velikim odobravanjem. Ne internacijonalizem, ampak jugoslovenski nncijonalizem, ta nai preveva srca naših delavcev ln Imeli bodo več korist! in dobička kot pa oni, ki mislilo, da Je rešitev delavskega vprašanja edino v komunizmu In boljševtškl Rusiji. Govornik je drvi je omenil klerikalno skrb za delavce in jih spominja! na žalostne dogod« ke leta 1920. na Zaloški cesti. Pozval Je delavstvo, naj se trdno oklene Unije, k! Jim bo šla vedno in v vsakem oziru na roko. Njegov govor so navzoči sprejeli z največjim zadovoljstvom. Končno Je g. Horvat iz LJubljane predlagal, naj se odpošlje brzojavni pozdrav prvoboritelju g. dr. Žerjavu na Bled, kar je vzbudilo pri navzočih splošno navdušenje in odobravanje. Po kratiti, nato sledeči debati je g. Baje zaključil dobro uspeli sestanek z željo, da bi Unija Ii LJubljane priredila še več takih sestankov KOČEVJE. 2e nad 2 leti Je preteklo, odkar se ie izselil iz Kočevja zobozdravnik. Vedno bolj se širijo zahteve po zobozdravniku in totfbe, da se mora ljudstvo voziti za vsako malenkost k zobozdravniku v LJubljano, kar stan« veliko izgubo časa te nrno-go denarja, t»ko da si revnejši sloji zobozdravnika sploh ne morejo privolčltl. Tudi rudnilka bratovska skladnica mora pošiljati svoje člane v Ljubljano. Priporočljivo bi bilo, da bi se kateri gospodov zobozdrav nikov zanimal za to mesto, ker bi našel trotovo več kot dovolj kliientov, samo če bo dober in izkušen zdravnik. RAJHENSURG. Sokolsko društvo se iskreno zahvaljuje vsem, k! so pripomogli s svojimi žTtvami k dostojni proslavi otvoritve Sokolskega doma povodom društvene 15-!etnice. Posebno zahvalo Izreka br. sokolskim fanfaram iz Zagreba In Krškega ter domači gasilski godbi, rudniškemu ravnateljstvu, g. Neudauerju, gg. zastopnikoma CMD in ZKD In vsem narodnim damam za njih požrtvovalni trud. — Odbor. KOKARJE. Prostovoljno gasilno druStvo Gorica ob Dreti je priredilo dne 9. avgusti povsdcm blagoslovljenja svoje nova brizgalne vrtno veselico. Na predvečer so priredili gMilci kumici gospej Ceciliji Je-žovnikovl podoknico. Brlzgalno Je blagoslovil domači župnik g. Požar, ki Je hnel po blagoslorvlienju prfmeren nagovor. Za nJim Je govorila ga. kumka, nakar se je povelj« nik gasilnega društva g. Pjlko zahvalfl obema za prfjazno sodelovanje, navzočim sosednim gasilnim društvom in vsem dobrotnikom pe za obilni poset te prispevke, ki so pripomogli k znatnemu denarnemu prebitku. Za kratkočasje Je skrbela izvrstna godba iz Gornjega grada. Vsem dobrotnikom prisrčna hvala! do na vrsti z Wyspljanskega »Varšavfjan-ko«, Rusi s Tolstega sliko »On je vsega krtv« tn eno dramo posatelja Andrejeva. Francoze bo reprezentiral Anatcte France s satiro »Cramquebf11e«. V načrtu sta še VH-drac in Lemormand, od Angležev pa poleg Shakeapeareja Bernard Shaw s »Sveto Iva-neo« In Manners. Italijani so r projektu t Pirandelkrvtm »Henrikom IV.« ter Nicode-mijevim »Scampotom«, Ibsen pa z »Bork« manom«. Dramska sezona se otvorf s Sha-kespea-rejevo »Zimsko pravljico« v režiji g. Šesta, ki bo režiral tudi Langerjevo »Periferijo«, dočim je poverjena režija Cankarja in Mannersove »Pegice« g. Skrbinšku, »Ifi-genfje« ge Mariji veri in »Vozla« g. Osipo-vtču. Izvirna dramska dela umetniSke vrednosti ki se Izroče upravi v uprizoritev u bodo upoitevala. — Opera namerava npri-iotM: Gorblčev »Nabor«, Hatiejev »Povratek« Poersterievo »Evo«, Janačkovo »Lisi. to Zvitorepko«, Rožyckega delo »Eros io Psyche«, Moča rtov o »Figarovo rvatbo«, VVagnerjevega »Taimhžuserja« R. Straus. sovo »Salomo« D' Albertove »Mrtve oči«, Massenetovo »Manon«, Samt-Saen6ovega »Samsona te DaJHo«, Catalanijevo »Waily« in Woll-FerrarIjeve »Zvedave ženske«. Po možnosti pa pridejo na spored še druga dela. Opere, ki so se v prejšnjih sezonah o6> nesle, te bodo tudi letos ponavljal«. a Domače vesti * Jubilej starega mariborskega narodnega delavca. Dne 15 .t. m. je v Kamniku v krogu svojcev praznoval 40 letnico svoje poroke in obenem 40 letnico svojega narodnega dela v Mariborn g. Ivan Poseb, železniški poduradnik v Mariboru, z ženo Terezijo. Redki so med nami še možje, ki bi kot g. Poseb, ki je rojen I. 1860. v Celju, skozi 10 let stali neomajno v vrsti vztrajnih narodnih delavcev. Ko je prišel g. Poseb 1. 1885. v Maribor, je bil takoj med soustanovitelji Bralnega in pevskega društva, ld je bilo predvsem namenjeno delavskim slo-jem. Od tega časa je sodeloval pri vseh narodnih in naprednih društvih. Radi svoie narodne značajnosti je bil jubilant leta 1914. tudi preganjan, vendar ni omagal, temveč je še s tem večjo silo in vztrajnostjo pomagal pri velikem nacijonalnem in kulturnem delu. Še danes je znan kot sokolski in napredni delavec. Slavljenčeva hčerka Marica, ki je tudi znana z naših narodnih nastopov v zadnjih dveh desetletjih, je istočas.*) slavila v soboto desetletnico svoje poroke z vrlim narodnjakom z. Medvedom, posta-jenačelnikom v Kamniku. Vrlima narodnima redbinama kličemo tudi mi: Na mnogaja leta! * Iz diplomatske službe. Dosedanji konzul v Diisseldorfu dr. Slavko Barle je imenovan za tajnika v ministrstvu za vnanje zadeve. * Spomenik v vojni padlim vojakom. V Kamni gorici bodo prihodnjo nedeljo na svečan način odkrili spomenik v vojni padlim domačinom. Na mramorn! plošči bodo vklesana imena 35 vojakov, ki so dali življenje za domovino * Francoski konzularni agent v Mariboru. Ministrstvo broširanih del je sporočilo naši Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, da je g. Alesander Hanhart, francoski državljan postavljen za francoskega konzularnega agenta v Mariboru. * Z beograjske univerze. V poletnem semestru ie bilo na beograjski univerzi vpisanih 5645 slušateljev, med temi 1345 ženskih. Posamezne fakultete so imele slušateljev: pravna fakulteta 1602, filozofska 14S1, tehniška 1465, medicinska 828, poljedelska 198 in teološka 71. * Izpremembe v državni službi. Imenovani so: svetnik pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani Fran Pernuš za svetnika pri oddelku B stola sedmorice v Zagrebu; dT. Friderik Fabijani za okrajnega sodnika tn predstojnika okrajnega sodišča v Črnomlju; dr. Edvard V račko za sodnika v Brežicah; dr. Karel Tschinkel za sodnika v Mokronogu; dr. Rudolf Adamič za sodnika pri okrožnem sodišču v Mariboru; Fr. Junhart za sodnika pri okrožnem sodišču v Mariboru; Valentin Bidovec za sodnika v Murski Soboti; dr. Fran Karlin za sodnika v Gornji Radgoni; dr. Julij Felacher za sodnd-ka-poedinca v področju višjega deželnega sodišča ljubljanskega; višji Pisarniški ofici-jal Ivan Podboj za vodjo zemljiške knjige pri deželnem sodišču v Ljubljani. Premeščeni so: višji pisarniški oficijal okrajnega sodišča v Mokronogu Anton Keržan na mesto višjega pisarniškega oficijala k deželnemu sodišču v Ljubljani; sodnik Viktor Dur!-ni iz Mokronoga k okrožnemu sodišču v Novem mestu; sodnik Ivan Tratnik iz Ljutomera v Laško in sodnik Mirko Detrček Iz Brežic k okrožnemu sodišču v Celje. Za arhivska uradnika v področju delegacije ministrstva financ v Ljubljani sta imenovana Fran Simčič in Franc Šetina. Franjo Tau-zes, računski ravnatelj v Ljubljani, je trajno upokojen. * Himen. Dne 15. t. m. se je poročil g. Ivan R a b i č, poštni upravnik v škof ji Loki z gospodično Lino Hladnikovo, poštno uradnico. Bilo srečno! * Zaroka. V Veliki Kikindi se je zaročil v nedeljo, dne 16. t. m. g. RihaTd Engels-b e r g e r, veletrgovec iz Klskega z gospodično Anuško Schenk, edino hčerko ta-mošnjega uglednega tovarnarja tn veleposestnika g. I. Schenka. 1661 * Smrtna kosa. V nedeljo je umrla v Ljubljani v 70 letu starosti Farni B i b e r, roj. Gusl, vdova po carinskem nadzorniku. Pckojnica je bila skrbna mati in blagega značaja. Pogreb bo danes ob pol 5. pop. Iz Janez Trdinove ulice št. 2. na pokopališče k Sv. Križu. — V Žirovnici je umrl v nedeljo po daljšem boVehanju širom Slovenije dobro znanj posestnik fn gostilničar g. Anton Kržišnik. Ni ga menda Slovenca, ki mu ne bi bil znan »stric Trebušnik«, ki ga je ovekovečil Janko Mlakar v »Planinskem Vestniku«. Pokojnik je bil stara gorenjska korenina, silno dovtipen in velika dobričina. Kot navdušen naprednjak je svo-ječasno kandidiral na naprednem programu za državni zbor. Zapustil je 11 otrok. Pogreb bo danes dopoldne na pokopališče na Brezniti. — V Ljubljani je preminula ga. Terezija Košir, soproga zemljeknjižnega ravnatelja. Pogreb se bo vrSil danes ob pol 3. popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu. — Med nebeške krilatce se je preselila včeraj Marinčica Kralj, hčerkica okr. sodnika g. Kralja v Ljubljani. Pogreb bo v sredo, ob pol 15. uri. — Včeraj je preminula v Ljubljani gospa Emilija A v s e n e k roj. Burkart, soproga ravnatelja čekovnega urada. Pogreb bo v sredo, ob 3. popoldne iz Zatiške uWce št. 1. — Na VrhntkJ je inrrrl včeraj g. Vinko Levstik, nadučitelj v pokoju. Dosegel je visoko starost 82 let. Pogreb bo v sredo, ob 15. uri. Blag jim spomin, žalujočim naše odkrito sožalje! * Na I. drž. gimnaziji v LJubljani se pri-Čno razredni izpiti 24. avgusta, vpisovanje se bo izvršilo 1„ 2., 3„ septembra. K vpisu mora prinestf vsak učenec lansko letno izpričevalo. Sprejemni Izpiti za I. razred bodo 5. septembra. Natančni podatki so razvidna z razglasa t* črni deski. * Mednarodni profesorski kongres, kj se vrši koncem t. m. v Beograd-u, pose« kot zastopnik francoskega mtotstrstva prosvete g. Paul Roger, profesor na ttceju Henrika IV. v Parizu. Pozdrav« bo v imenu irau- ooske vlade naše profesorsko društvo tn izjavil, da išče Francija pri intelektualnem zbližan Ju profesorjev vseh narodov možnost, priti po duševni poti do svetovnega miru. Večina inozemskih udeležencev kongresa se pelje 24. L m. zjutraj z brzovlakom skozi Ljubljano. Na meji jih sprejmeta dva poslanca ljubljanske sekcije profesorskega društva, ki jih spremljata naprej. * Uspeh našega mladega socijalno-blgl-jenskega Instituta. Šef belgijske državne zdravstvene službe dr. Holemans, ki je skj-paj z drugimi zdravniki raznih držav Lige narodov v zadnjih mesecih študiral našo državno higijensko službo ter je začetkom julija posetil tudi Ljubljano, je pisal sedaj inšpektorju dr. Katičiču In ga prosil, da mu pošlje seznam predmetov, razstavljenih v zabojih, ki jih je videl v Zavodu za socijal-no-higijensko zaščito dece v Ljubi iartl. Pravi dobesedno: »Govorim o potujoči razstavi, o kateri ste mi povedali toliko dobrega. Dovoljujem si Vas prositi, da mi kaka sestra sestavi popolen seznam razstavljenih predmetov, in sicer po zabojih. Spominjam se mize za previjanje, posteljic, povitih punčk (pravilno in nepravilno) cucljev, obuval, posteljnine. Rad bi posnemal Vaš vzgled v moji deželi rn ustvaril slično potujočo razstavo, ker sem prepričan, da je to najboljše sredstvo, s katerim se more vplivati na matere po deželi.« . Dr. Holemans misli v svojem pismu mobilno razstavo s katero prireja potujoča učiteljica Zavoda za socijalno-higiensko zaščito dece v Ljubljani po deželi tečaje o higijeni dojenčkov in tnale deklice. Razstavo je dr. Holematms videl v omenjenem zavodu kjer je bila izdelana. Naloga, ki jo je zavod dobi! iz Belgije služi njemu in Sloveniji v čast. * IL drž. realna gimnazija v Ljubljani na Poljanah. Ponavljaini Izpiti, ki se začnejo za IV. in VIII. razred 24. avgusta, za druge razrede pa 28. avgusta ob 8. uri. so dovoljeni vsem, ki so zanje prosili. Vpisovanje učencev, ki delajo sprejemni Izpit za I. razred je 31. avgusta od 8. do 9. ure, na to se vrši izpit od 9. —12. ure. Vpisovanje učencev z drugih zavodov je 2. septembra od 11.—12. ure v direktorjevi pisarni, zavodo-vih učencev pa 3. septembra ob 9. uri v razredih Nižji tečajni iz-pit se začne 25. av-gi.sta. Druge podatke vsebuje direktorjev razglas na deski v zavodovi veži. — Ravnateljstvo. * Mestna ženska realna gimnazija v LJubljani. Gimnazija: Ponavljaini (razredni) in dodatni izpiti 27. in 28 avgusta ob 8. In po tabeli. Nižji tečajni izpiti 29. avgusta do 3. septembra po razporedu rra deski. Vpisovanje novih gojenk za I. — VII. razred gimnazije 3. sept. od 15.—18. Sprejemni izpiti za te goienke 4. septembra ob 8. Vpisovanje gojenk, ki so bile že na zavodu 5. sept. ob 9,—11. Otvoritvena služba božja 6. septembra ob 9. v nunski cerkvi. Pouk se prične 7. septembra ob 8. Trgovski tečaj: Vpisovanje 14. sept. od 9.—11.; sprejemni izpit 15. septembra ob 8. Pričetek pouka 16. sept. ob 8. Gospdinjska šoja: Vpisovanje 1. oktobra od 10.—12. Pričetek pouka 2. oktobra ob 8. * Iz sodnopisarniške službe. Imenovana sta po potrebi službe: pristav pomožnih uradov v 2. grupi IIL kategorije stola sedmorice oddelek B v Zagrebu Viljem H r o-vat za pisarniškega oficijala v Isti grupi In kategoriji pri okrajnem sodišču v Mokronogu in pisarniški oficijal v grupi II. okrožnega sodišča v Novem mestu Ivan J a r c za pristava pomožnih uradov stola sedmorice, oddelek B. v Zagrebu v isti grupi In kategoriji. * Sprejem v poštno in brzojavno šolo. Po odloku g. ministra za pošto ta brzojav od 5. avgusta zadošča za sprejem v stalno poštno in brzojavno šolo v Beogradu dovrši-tev šestih razredov gimnazije ali realke ali pa tudi drugačna enakovredna šolska izobrazba, n. pr. štirje razredi gimnazije ali realke in dva razreda trgovske akademije aH kakega drugega enakovrednega zavoda, (do sedaj je bilo predpisanih šest razredov gimnazije ali realke, druge šole se niso upoštevale). Rok za vpisovanje v poštno in brzojavno šolo je podaljšan do 25. avgusta. Sprejeti kandidati se morajo javiti dne 1. septembra ob 8. uri pri upravniku šole, kjer bomačinom se je posrečilo ogenj takoj pogasiti, a škoda Je vendar znatna, ker je bila streha krita z lepim dragim okriljem. Ljudem, ki so se bili zatekli v cerkev vedrit, se ni ničesar pripetilo. 1664 Izjava Podpisani prcklicujem in obžalujem psov. ke, ki sem jih rabil proti Mariji Cerne dne 10. junija v Kladezni ulici. Ljubljana, 11. avgusta 1925. Jerina Anton Izjavljamo, da nismo plačniki z» doIgo» ve, naprav'' rv po komurkoli na ime rod« bine Izlakarjeve Rožna dolina Najugodnejši n - kup VVOBLEKE Vam nudi iosio Roiina. Liubliana. ivljenja in sveta Velika nesreča beograjskega brzovlaka v Avstriji V noči od preteklega četrtka na petek. 14. t. m. se je zaletel direktni beograjski brzi vlak, ki odhaja z Dunaja kot D-vlak 189 ob 21.15 la prihaja v Zagreba kot brzi vlak št. 9 od 6.50 in v Beograd ob 21.25, na postaji St. Ma-rein - St. Lorenzen v dolini Murice v zadnje vagone tovornega vlaka št. 679, ki se mu je tu izognil na stranski tir, da bi ga pustil dalje. Nesreča se je pripetila tako - le: Tovorni vlak ima po voznem redu pustiti brzi vlak dalje na postaji Bruck ob Muri V četrtek ponoči pa je imel zamudo. Zato so se zadnji hip odločili, da se izogne v isti smeri vozečemu beograjskemu brzemu vlaku že na eni prejšnjih stanic. v St. Marein - St. Lorenzen. Ta vlak pa je bil izredno dolg in stranski tir zanj prekratek, na kar službujoči uradnik ni pomislil. Vlak bi bili morali deliti in postaviti vozove na dva tira. Tovorni vlak je baš vozil na stranski tir in je bilo na glavnem tiru še nekaj voz. ko je pridrvel za njim D-vlak s polno hitrostjo. Ker po voznem redu nima brzi vlak postanka na tej stanici, zato vozi skozi njo s skoraj nezmanjšano brzino. Omenjenega dne je drvel D-vlak skozi postajo s hitrostjo 80 kilometrov, kakor se je takoj dognalo. Vsekakor je morala biti tudi ta hitrost prevelika in gotovo ni bila predpisana. Strojevodja je pač zapazil v zadnjem trenotku, da je na glavnem tiru nekaj voz tovornega vlaka, ki se mu Je skušal hitro izogniti na stranski tir, ni pa imel več časa, da bi vlak ustavil. Z vso silo je zavri kolesa in dal protiparo, tako da se je hitrost znatno znižala, vendar ni mogel več preprečiti katastrofe. Sunek je bil strahovit. Zadnji vozovi tovornega vlaka so bili takoj popolnoma zdrobljeni in so se nakopičili na veliki stroj brzega vlaka. Službeni voz D-vlaka se je na mah zdrobil, kot bi stopil na prazno škatljico za vžigalice. Prihodnji voz, poštna ambulanca, je bil močno pokvarjen. Tretji vagon, spalnik je sicer tudi skočil iz tira in se postavil počez preko njega, vendar je bil le malo poškodovan, ker je močno zgrajen. Ostali vozovi brzega vlaka so bili tudi pokvarjeni, vendar ne preveč. Zato so bili tem huje prizadeti vozovi tovornega vlaka. Zadnji vagoni so bili, kot omenjeno, popolnoma zdrobljeni. Sunek je bil tako silovit, da je skočila cela vrsta voz tega skoraj 80 vagonov dolgega vlaka iz tira in so se nekateri precej pokvarili. Zelo poškodovani so Pa prvi vagoni, ker jih je sunek potisnil ob težki tovorni stroj na drugem koncu dolge postaje. Pri vsej katastrofi je naravnost čudež, da ni prišel nihče ob življenje. Neizogibni smrti je ušel sklepni sprevodnik tovornega vlaka, ki sedi na poslednjem vozu. v katerega se je zaletel brzi vlak. V zadnjem trenotku je skočil z voza in tako ostal pri življenju. Pri skoku se je precej ranil in so ga prepeljali v bolnišnico. V popolnoma zdrobljenem službenem vozu D-vlaka sta se nahajala dva železničarja, od katerih je, kar je naravnost čudež, samo eden dobil neznatne praske. V poštni ambulanci so delali štirje možje, ki ravno tako skoraj niso prav nič ranjeni .dasi je bil njihov voz precej razbit. Vsega skupaj je nad 30 lahko ranjenih, razen sklepnega sprevodnika tovornega vlaka, in sicer 15 potnikov in 15 železniških in poštnih uslužbencev. Vsi so bili bolj prestrašeni, kot pa ranjeni. Raznesla se je govorica, da je bil ranjen tudi generalni komisar Avstrije. pa se je kasneje izkazalo kot neresnično, ker dr. Zimmermanna sploh ni bilo v D-vlaku. Prvo pomoč so delili ranjencem železničarji in požarna bramba iz St. Ma-reina. ki je bila takoj na mestu. Kmalu je prišel pomožni vlak iz Miirzzu-scblaga. ki je odpeljal vozove brzega vlaka, kolikor so še stali na tiru, v Bruck. Takoj so začeli čistiti progo, ki je vsa polna ruševin razbitih voz in razmetanega blaga. Po par urah napornega dela so dosegli delavci, da je bil okrog 7. ure zjutraj en tir prost in so mogli voziti vlaki dalje. Zato so imeli tudi vsi vlaki tekom petka velike zamude. Prvi je vozil skozi za silo prosto postaio zagrebški brzi vlak št. 9. oziroma D-vlak 190 pnoti Dunaju. Seveda bo še par dni trajalo, da bodo vse razbitine odstranjene in tiri popravljeni in da bodo mogli vlaki voziti normalno. Kar se tiče vzroka katastrofe, ni še Preiskava zaključena. Kriv je precej tudi strojevodja D-vlaka ki ie prevozil signal, čeprav je le - ta stal na «Stoj». Nekoliko ga opravičuje dejstvo, da je bil šele pred kratkim prestavljen na to progo in je bila četrtkova vožnja šele njegova tretja. Zato še ni pozna! dobro Proge. Drugi glavni vznok je v tem. da je bil tovorni vlak predolg za stranski tir postaje St. Marein - St. Lorenzen in zato tudi ni bilo časa za delitev vagonov. Preiskava se še vedno nadaljuje in bo v krakem zaikliučena Potem se bo dalo šele videti kaj vse je zakrivilo katastrofo, ki k sreči ni zahtevala človeških žrtev._ Nesreča D-vlaka Monakovo Berlin Prejšnjo nedeljo, 9. t m. okrog polnoči se je pripetila pri postaji Weiden na Bavarskem velika železniška nesreča. V soboto zvečer ob M 8. je odpeljal iz Monakovega D-vlak Lipsko in Berlin in se je zaletel 18 kilometrov pred Weidenom v tovorni vlak. Več voz tovornega vlaka je bilo popolnoma razbitih. vagoni brzega vlaka pa so bili manj pokvarjeni, ker so bili težki in močni. Razen tega ie skočilo iz tira nad 20 voz, večinoma Pri tovornem vlaku. Kakor vedno pri takih nesrečah, je tudi tu začelo goreti, ker so se razpočile posode s plinom, ki sveti v vozovih. En osebni vagon je popolnoma zgorel in so potniki zadobili hude opekline. Pri nesreči je bil en železničar ubit. en potnik pa se .ie tako prestrašil, da ga je na mestu zadela kap ln je v par hipih izdihnil. Ranjenih je bilo 13 potnikov. večinoma hudo. Nesreča se je pripetila vsled tega. ker se Je ustavil tovorni vlak zaradi defekta pri stroju na odprti progi in so sku- šali popraviti napako. Ker ta vlak ni bil zadostno zavarovan, je zavozil D-vlak vanj s hitrostjo 70 km na uro. Seveda je bilo prepozno, ko je strojevodja zapazil v temi vlak pred seboj. Zavrl je sicer z vso močjo ali nesreče ni mogel več preprečiti. Še ena nesreča na nemških železnicah. Isti dan kot pri Weidenu. v nedeljo 9. t. m., se je pripetila železniška nesreča na oostaii Rabishau na progi Oorlice - Hirschberg v Šleziji. Tu sta zadela drug ob drugega dva tovorna vlaka. Vsled sunka se je več voz postavilo pokoncu. se prevrnilo in razbilo. Na postaji je vse oolno raztresenega blaga, ki se ie usulo tz zdmb-ljenih vagonov. Stvarna škoda je zelo velika. Pri nesreči sta bila dva železničarja ubita dva na hudo ranjena. Nesrečo je povzroči! strojevodja vlaka. ki ie vozil v postaio. ker vsled izredno goste megle ni vide! signala. Plavači preko Rokavskega preliva Le* si je vbila Američanka Harri-son v glavo, da mora preplavati Rok i preliv med Francijo in Anglijo. Pred par tedni ie nastopila pot. pa Triumfalni sprejem kralja in kraljice v Zagrebu Ob proslavi tisočletnice prvega hrvatskega kralja Tomislava modne hlače in suknjiči, slovijo kod najboljši izdelek tvrdke Drago Schwab - Ljubljana Zagreb, 17. avgusta. Domorodni Zagrebčani menda ne pamtijo nečuvenega malerja, kakršen jim je bil od nebeškega vremenarja dodeljen za milenijsko proslavo hrvatskega kraljestva in z njo zvezani zlet njihovega hrvatskega Sokolstva. Res je. tudi ob prvem posetu regenta Aleksandra v Zagrebu pred tremi leti je naliv onemogočil obsežno pripravljeno ljudsko prireditev v Maksimiru ter povzročil škodo, toda tu ni bila izdaleka tako občutna kakor tokrat, ko je silovita nevihta kratkomalo raztepla in do kraja onemogočila veliko jubilejno slavnost, spremenivši jo v tragikomedijo, ki mora za prav vzbuditi sožalje — tem bolj, ker sta priprava in začetek pokazala nekaj prav lepili momentov, obetajočih nadvse pomembno manifestacijo za kralja in domovino. Tako dopoldne ob povorki skozi mesto in popoldne ob sprejemu kraljevskega para. Velike priprave. Zagreb, oni za stari hrvatski ponos in za novo slogo navdušeni Zagreb, je za to proslavo dal vse. ker je zmogel. Vse tedne so se vršile velikanske priprave. Obsežno igrališče Oradjanske-ga (ob Savski cesti) se je z zgraditvijo visokih tribun in treh slavolokov preuredilo za dostojno zletno telovadišče. Mesto je od prihoda ameriških Sokolov bilo v praznični opravi številnih troboj-nic, preprog in okusno urejenih izložbenih oken — a za iluminacijo vseh glavnih slavnostnih večerov je bilo na palačah in preko vseh glavnih ulic nanizanih na tisoče električnih žarnic. Iz bližnje in daljnje okolice so se deloma peš, deloma s posebnimi vlaki sjatile v Zagreb množice hrvatskih ljudi; meščanov, seljakov sokolašev; bi rekel, do 20 tisoč je Zagreb sprejel slavnostnih gostov pod okrilje. In iz Beograda so dospeli gospodje ministri in z vso napetostjo je bil pričakovan prihod kralja in kraljice. Sobotna slavnostna povorka. V petek v predvečer je Zagreb zaža-rel v mnogih lučeh. Ljudstvo je vso noč vrvelo po ulicah. Sobotno jutro je obetalo lep dan. Na trotoarjih so se zbirale množice, pričakujoč sokolsko po-vorko. Ko so se po glavnih ulicah približali zvoki vsako.iakih koračnic, je vse zrastlo v navdušenju, vsi pozdravljajo in štejejo: 32 praporov (amerik. med njimi in 6 skavtskih), 25 fanfar (kakor v Zagrebu vsesplošno pravijo korakajočim muzikam), 3629 moških Sokolov. 1384 Sokolic in ob zaključku 331 konjenikov. Skupno torej 5344 udeležencev v sprevodu, med njimi polovica seljakov v narodnih nošah, s sokolski-mi peresi za klobučki in deloma z ličnimi torbami ob pasu. Vsekakor enostavno pomnoževanje čet hrvatskega Sokola. dasiravno so baš seljaški oddelki dali povorki bu.ineišo pestrost, kajti posamezne vrste Sokolašev (kakor se imenujejo sami) v navadnih telovadnih dresih in copatah so nasprotovale estetskemu okusu. Sviralo se je marljivo, pa se je tako tudi zgodilo, da je ena izmed marljivih fanfar poleg navade stare in v očitnem pomanjkanju domačih koračnic vrezala tam skozi Mihano-vičevo ulico avstrijski generalmarš, druga pa preko Trga I. staroslavni Ka-vallerie . . . Vsa povorka se je končno zgostila na Jelačičevem trgu. kjer je savezni starešina z dolgim milenijskim govorom naslovil mestnega župana, ta pa je slavnostno odgovoril in pevski zbor je odpel »Lepo našo . . .» Radič, Ninčič, Maksimovič kot ljudski govorniki. Po končani povorki so množice pohitele na Zrinjevac, pred Hrvatski seljač-ki dom. Zjutraj so bili prispeli ministri j in so zdaj zbrani v Prpičevi palači, gg. 1 Ninčič, Maksimovič. P. Radič, Nikič, Kraiač in Šuperina. Stjepan Radič se gromko aklamiran pojavlja z ministri na balkonu. In govori: «Ko so Cehi pred 24 leti imeli Sokolski zlet. so nemške novine pisale: evo zarote proti Avstriji! Tudi danes, če bi ne bilo sporazuma. bi se pisalo tako. Ker pa je došlo do sporazuma, moramo reči: evo obrambe! Kadar pride opasnost. moramo vsi braniti domovino. Toda tega hvala bogu ne bo. Zdaj moramo lečiti povojne rane. Za našo srečo potrebujemo svobodo, in to zdaj gradimo. A to gre vrlo polagoma, to se ne da izvleči iz žepa. To niso bonboni iz čokolade. V par urah pozdravimo svojega človeka. ki s prestola prihaja, ne radi parade, marveč da sodeluje z narodom!* Navdušenje. Živio Radič. Drugi se z balkona javlja minister dr. Ninčič. Pozna se mu. prvič govori pred zagrebško množico, zato posebno rahlo in izglaieno. O slobodni domovini, o njenem bogastvu, o zunanjih prežalcih, o čvrstem objemu Srbov in Hrvatov. Živio tudi minister Ninčič. nosebno ker se vnovič javlja Stjepan Radič in dodatno komentira lepe njegovi besede. In tretji govori notranji minister Boža Maksimovič. Stvar je tudi osebno malo delikatna. Zato g. Maksimovič kratko in umestno poudarja, da dandanes ni čas za besede in fraze, marveč za delo in ponos vsakogar, ki je državljan kraljevine SHS. »Jugoslavija!* pade vzklik neznanca iz množice. »Nema Jugoslaviie!* ga zavrača množica. »Jugoslavija je mrtva! To je oriunska stvar . . .!» Minister Maksimovič je medtem konča!. In zopet se javlja Stjepan Radič. Smeh: «On uvijek — svakako . . .!» Toda on samo dvigne desnico in prične sam s čudnim tenorjem: Le—pa naša .. . Klobuke dol. vs' po.io. Sokoli salutirajo. stražarji tudi. Konec, poldan, svet se razhaia. ministri odjurijo z avti nekam preko Zrinjevca, na banket v gradski podrum. Razhod In kosilo. Mahoma sa do zadnje stolice natrpane vse zagrebške gostilne. Vsekakor pa je na.izanimive.ie v podzemlju Hrvatskega seljaškega doma. k'er so etab-lizmani nekdanjega »elitnega* Maskot-bara preurejeni v vseobčo ljudsko pivnico. Seljaki se tod očividno počutijo že precej doma. zapored okupiralo mize. pijo sveže jubilejno Tomislavovo pivo in lomijo pogače in kosti ocvrtih piščancev, s katerimi so si za Zagreb založili culice. A tam v poslednji sobi sedijo sami košati veljaki z dežele, tudi gospod Puceli so med njimi in ra?go-varaju onak lepo horvacki . . . Tudi zgoraj na prostornem dvorišču je vse oolno seljakov in seljank. nekateri so nolegli v senco, drugi se umivajo pri fontani, tretji ogledujejo trakte in ugotavljajo, da je Prpičeva palača med brati bogme vredna 13 milijonov, četudi še ni plačana . . . Prihod kralja in kraljice. Okrog tretje ure popoldne se je pred državnim kolodvorom zbrala ogromna množica k napovedanemu prihodu dvornega vlaka. Stražarji peš in na konjih so jedva očistili trg in razporedili maso po širokih trotoarjih vse do Jelačičevega trga. Na peronu je bila postavljena častna četa izbranih mladih vojakov s čeladami, godbo in polkov-nim praporom. Nadalje, razume se, vsi ministri, dostojanstveniki, reprezentan-fi, senatorji, novinarji. In dva seljaška pevska zbora («Podeorac». »Orač*). Točno ob pol 3. je v lahnem tempu dospel dvorni vlak. Živahno pozdravljanje. V naglem koraku se je kralj takoj podal h častni četi, sprejel raport in po- jo je morala kmalu izpustiti. V ponde-Uek je poskus ponovila. Tokrat se ji je posrečilo. Malo je manjkalo, da ni pri tem utonila. Med plavanjem se je pojavila silna nevihta z grmenjem in tre-skanjem. kar je drzno plavalko še bolj izmučilo. Ko je prišla na angleško obalo, se je onesvestila in so jo potegnili z veliko težavo iz vode. Šele čez pol ure se ie zavedla. To ni prvi slučaj, da so ljudje preplavali Kanal. Skoraj vsako leto skuša eden ali drugi športnik preplavati morsko ožino med Francijo in Anglijo. Toda poskus se je Ie nekaterim posrečil. Dne 24. aprila 1875 je angleški kape-tan kot prvi preplaval Rokavski preliv med Dovrom in Calaisom. in sicer v 21 urah in 45 minutah. Razdalja znaša 40 kilometrov. Za njim je bil šele leta 1911. Anglež Burgess tako srečen, da je mogel ponoviti ta res veliki športni čin. Iz Deala ie prišel do rtiča Griz Nez v 23 urah 40 minutah. Leta 1923. je prišel Američan Harry Sulivan iz Dovra v Calais v 27 urah 23 minutah. Rekord na tej progi ima vsekakor Italijan Tiraboschi, ki je istega leta preplaval Kanal v obratni smeri kot Burgess v 16 urah in 23 minutah. Mesec kasneje je prišel temu rekordu Američan Toth zelo blizu, ker je rabil za pm-go 16 ur in 54 minut. To so menda vsi. ki so srečno preplavali Kanal. Vmes je bik) mnogo poskusov, ki pa so se. kakor smo že rekli vsi ponesrečili. Večina je morala odnehati med potjo vsled utruirnosti. Seve- zdravil: »Pomozi Bog. junaci!* »Bog Ti pomogao!* je sledil gromek odgovor. Z lepo zasnovanim vdanostnim nagovorom ie nato mestni župan Heinzel nagovoril kralja, izražujoč neizmerno veselje Zagreba nad prihodom vladarske dvojice. Kralj je odgovoril: »Gospod načelnik! Kraljica in jaz se vam zahvaljujeva za pozdrav. Radu.ieva se, da provedeva par ur tukaj v Zagrebu v času, ko se vsako hrvatsko srce s ponosom spominja svoje slavne tisočletne proš!osti. Želel sem osebno dospeti, da skupno s prebivalci Vašega mesta delim njihovo radost kot njihov kralj. Prosim Vas, gospod načelnik, bodite tolmač našega najtoplejšega čustvovanja.* Mučen incident. Jako neprijetna in mučna nezgoda se je pripetila s tem, da je županova so- I proga gospa Heinzlova v imenu hrvatskih dam pozdravila kraljico v — nemškem jeziku, izročivši ji velik šopek cvetia in pozdrave »der kroatisehen Hauptstadt Agram . . .» Navzoči so bili konsternirani. S finim taktom je kraljica naglo končala incident spre-jemši šopek in zahvalivši se z beesdo »Merci . . .!» Po sprejemu se je kraljevski par za nekaj minut podal proti dvorni čakalnici. kjer je hčerkica ministra Pavla Radiča deklamirala slavnostno pesem, ki jo je zložil Stjepan Radič. Triumfalna vožnja skozi mesto. Ko sta se kralj in kraljica pojavila ob izhodu kolodvora in ko sta vstopala v avto, je zaorilo silno vzklikanje. Kordo-ni stražnikov so z muko zadrževali naval množic, ki so za vsako ceno hotele v silno razgretem navdušenju v neposredno bližino avtomobilov. Za kraljevskim vozom so se peljali ministri in tudi Stjepan Radič se je naglo uvrstil v sprevod. Kakor povodenj je vse valovilo za vozovi do telovadišča. kjer so tribune in stojišča bile že davno prenapolnjene. Do 40.000 je baje bilo razprodanih vstopnic. Zal številni reditelj-ski odbor nikakor ni dorasel svoji nalogi. Množice so se morale skozi en sam vhod prerivati z vsemi križi in , težavami, ter iskati svoja mesta. Ne-i red je vzbujal splošno nezadovoljstvo, ki bi bilo nedvomno našlo izredno oster izraz, da ni skozi drugi vhod v diru prihitela sokolska konjenica, naiavlja-joča prihod kraljevske dvojice. Čim se je pojavil dvorni avto je na vsem telovadišču izbruhnil orkan navdušenja: »Živio hrvatski kralj! Živela kraljica!* Ko sta se ob živahnem odzdravlianju povzpela v ložo sredi glavne tribune, je svet z ostalih tribun vdrl preko telovadišča. ki se ie napolnilo kakor pisano mravljišče. Trajalo je precej časa, da je rediteljski zbor, pomnožen s skavti in pendreki, zopet očistil telovadišče ter ljudstvo spravil nazaj na tribune in na stojišča. Prolom oblakov . . . Preko Slemena in mesta so se med- j tem bližali težki črni oblaki, najavljajoč : hudo nevihto. In res. Jedva se je mo-ško članstvo (840 telovadcev) po dokaj srečno provedenem rajalnem nastopu razvrstilo k prostim vaiam, so bliski začeli parati oblake in veter je privlekel oster piš. kateremu je takoj sledil silovit naliv. Nastala je panika. Telovadci so sredi druge vežbe pobegnili s telovadišča — eden sam je ostal na mestu voljno, dokler ga niso tovariši do kosti prepranega odtirali seboj. Na nepokritih tribunah in stojiščih vik in krik. Vse je drlo do izhoda in zbegano navzkriž, iščoč zavetja pred neusmiljenim nalivom. Marsikatera dragocena toaleta je bila namah uničena, marsikateri čeveljček je ostal v ogromni močvirnati brozgi, ki je preplavila telovadišče, dočim je na šetališču pred glavno (pokrito) tribuno naraste! pravcati potok, ki so ga tisoči (tisočere!) morali prebroditi do gležnja. Edino so-kolskim kon.ianikom se je nudila lepa prilika, da so korajžno preizkušali bla-godat svojih nepremočljivih lakastih škornjev . . . Bila je zares sreča v nesreči, da panika razen nekaterih omed- da spremlja vsakega plačava parnik ali motorni čoln. da bi mu bil vedno pri roki ako ga potrebuje. Razen tega dajejo plavalcu v rednih presledkih natančno odmerjeno porcijo jedil in pijače. da ne opeša. Ko bi kdo ves čas enakomerno plaval, kar pa naravno ni mogoče. bi prišel preko Kanala v par urah. Toda treba je počivati na vodi. Rokavski preliv ni nevaren plavalcem samo zaradi svoje razdalje, ampak tudi zaradi svojega toka. Ker se med Severnim morjem in Atlantskim oceanom zveza stisne na komaj 40 km, je naravno, da je tu tok tako močan, da večkrat zanese celo parnik. kaj šele človeka, ki se giblje naprej le z rokami in nogami. Kanal je v tem pogledu precej podoben gugalnici. Plavalca neprestano dvigajo valovi in ga zopet spuščajo v dolino. Tajnost uspeha obstoja v tem, da zna športnik izrabiti to guganje in tako varčevati svoje sile, ker bi sicer moral vsak še tako izurjeni plavalec kmalu opešati. Dostikrat se valovi tako hitro gibljejo, da jim plavalec ne more slediti. Poznati je treba tudi čas. kdaj nastopi plima in oseka in upoštevati, da ne nastopata istočasno ob obeh obalah. Med Anglijo in Francijo je razlika ena ceia ura. Uspeh je poleg drugih okolnosti zajamčen le onemu, ki natančno pozna vse okoliščine in posebno tok vode in jih zna spretno izrabiti. Zato tudi vidimo. da je doslej le par ljudi preplavalo Rokavski preliv. i levic ni zahtevala težkih žrtev. Pač pa je strela, ki je opetovano udarila v bližino telovadišča. ubila neko žensko. Na srečo je ostal žalosten dogodek v množici skoraj neopažen. O nadaljevanju nastopa seveda ni več moglo biti govora. Navzočnost kralja in kraljice, kl sta se tudi morala umakniti v ozadje lože, je v veliki meri uravnavala koli-kortoliko ravnodušje premočene množice, ki je po prejenjanju glavnega naliva zopet pohitela pred kraljevsko ložo ter navdušeno manifestirala, posebno še, ko se je kralj začel pogovarjati s Stjepanom Radičem. ki je po starem običaju fantovsko pomaknil svoj črni klobuk na kraj. a se mu je na licu razbirala precejšnja pobitost radi katastrofalnega neurja. Ko je dež končno vendar znatno pojenjal, se je tik pred kraljevsko ložo raztrgal oster blisk, ki je prešinil vso množico. Vodeni grom. Treščil je neposredno za telovadiščem v zemljo. Navzlic strašnemu prašku pa je množica takoj zopet vzklikala: »Živel hrvatski kralj . . .!» Zakuska v mestni palači In odhod Nj. Veličanstev. Medtem so dospeli avtomobili in se je kraljevska dvojica z vsem spremstvom odpeljala v mesto v mestno palačo. kjer je bila prirejena sijajna zakuska. Kralj se je pri tej priliki ljubeznivo razgovarjal z mnogimi navzočimi. Ob 6. je bil tudi že dvorni vlak v pripravi in kraljevski par se je med ovacijami ljudstva, ki je napolnilo vse ulice do kolodvora, odpeljal iz Zagreba nazaj na Bled. Večerna iluminacija. V večernih urah ie deževanje pre-jcnjalo. Zagrebške ulice so ob svečani iluminaciji nudile prelestne slike. Posebno na Ilici, ki je bila vsa prepletena z girlandami električnih žarnic, na razkošno razsvetljenem Jelačičevem trgu in na Zrinjevcu, kjer je z mogočnim hrvatskim grbom sijal Seljaški dom, je valovilo mnoštvo ljudstva, neprestano komentirajoč vremensko nezgodo in navzočnost kraljevske dvojice: »Je, strašna je škoda. A jes' videl kruliš, s »Videl, bogme. Feš ie, al' je puno ozbiljan.* »Je, ima on teške brige! A kraljica je lepa . . .!» Zvečer bi se bila morala v veleseim-skih prostorih vršiti velikanska ljudska veselica. Toda radi deževja, ki je zopet nastopilo in trajalo vso noč. se je zbralo le par sto ljudi. Čelo Vlaška ulica, ki je sicer še v pasivni resistenci, a vseeno «lojalna«, se je povlekla v mir in tišino . . . Deževna nedelja. Včerajšnja nedelja — drugi dan proslave — je bila zopet vsa deževna. Sokoli in seljaki so sicer ponesli številne vrečice hrvatske zemlje iz vseh krajev za sokolsko gomilo v Maksimiru. toda mesto gomile je narastla Ie blatna kopica. Popoldanski nastop pa je seveda bil zopet nemogoč. Večina Sokolov in gostov je že tekom dopoldne zapustila Zagreb. Nedvomno s prav čudnimi utisi. Tolike priprave, tako vesele zamisli, dober začetek, ovacije kraljevski dvojici — a nato neurje, nered, katastrofa. To zasluži sočustvovanje. Jaz sem imel ta občutek ob odhodu iz Zagreba prav posebno zato. ker so Zagrebčani napram novinarjem silno ku-lantni in te pripustijo, kamor te je volja. »Vijencl . . . Slovenci . . .» In še nekaj me je navdajalo z obžalovanjem. Proslava je bila s kraja zamišljena kot separatistična demonstracija in je zato razumljivo, da niso vabili ne Srbov ne Slovencev. Ko je pod silo spremenjenih prilik spremenila svoj značaj, se prav nič ni storilo, da se ta pogreška popravi in tudi sicer so zlasti razni govorniki prehajali preko Slovencev — na dnevni red. Le Stjepan Radič se jih je spomnil v prigodni pesmici »piesme se poiu, pletu se vijenci. Složni Hrvati. Srbi. Slovenci.* Prišli smo torej v pesem bolj radi — rime , . . arstvo Izredna glavna skupščina Hmeljarskega društva v Žalcu Važna opozorila hmeljarjem. Na veliki šmaren popoldne se je vršila izredna glavna skupščina Hmeljarskega društva za Slovenijo v obširni Roblekovi dvorani, ki je bila nabito polna hmeljarjev iz Savinjske doline. Otvorii je skupščino predsednik gospod Roblek. Uvodoma je poslovodja g. Pe-triček javil, da šteje letos Hmeljarsko društvo že nad 500 članov in da je vsak član prejel na ime se glasečo vabilo, katero naj obenem velja tudi kot potrdilo za vplačano letnino. Da ie število društvenikov tako naraslo, je predvsem zasluga gg. poverjenikov. Privlačno moč imajo tudi legitimacije za hmeljske obiralce za polovično voznino na železnicah. Dosedaj je dvignilo 149 članov 399 legitimacij. Z vsako legitimacijo se lahko pelje poljubno število obiralcev ene skupine. Mezda za obiranje enega škafa svežega hmelja se ie določila na 1 in pol dinarja poleg običajne hrane in stanovanja. Mezda brez hrane se določa po dogovoru. Prav živahno razpravljanje je povzročila predprodaja hmelja, ki je v desetih primerih v korist kupcev in le enkrat v korist prodajalcev. S predpro-daio si ne škodujejo dotični hmeljarji le samim sebi. nego tudi vsem dragim. Če se izvršuje predprodaja vsaj pol leta pred obiranjem hmelja, potem ri-ziko ni tako velik. Vse drugače je pa, če se vrši neposredno pred sezijo, ko so kupci že orijentirani o svetovni letini hmelja. Razumljivo je, če mali hmeljar, ki tiči morda še v dolgovih, proda nekaj svojega pridelka naprej, toda nepojmljivo je, če io stori hmeljar, ki ima obilo naloženega denarja. Če je že kak hmeljar prisiljen nekaj svojega pridelka naprej prodati, potem naj tega ne obeša na veliki zvon in tudi kupec naj molči. Omenilo se je nadalje, da dobivajo hmeljarji, ki so v gmotnih stiskah. pomoč v posojilnicah in bankah, vendar so ta pota za navadnega hmeljarja pretežavna. Sklenilo se je, da se bodo prihodnja leta objavljala v časopisu imena vseh tistih hmeljarjev, ki prodajajo svoj hmelj brez tehtnega vzroka. Zakonitim potom se baje predprodaja kakega blaga ne more zabraniti. Razpravljanja o tej zadevi so se udeležili gg. Roblek. Pikl,_ Kukec, Cizej, Plavc, Bošnak. Ajdič, Četina, Terglav in drugi. Poslovodja je potem opozori! navzoče hmeljarje, naj skrbe vsi v največji meri za lepo obiranje, pravilno sušenje ne pravočasno basanje. Posebno se poudarja tudi poštenost pri prodaji hmelja. Najvažnejša točka, to je določitev časa za prodajo hmelja, se pa prepusti vsakemu hmeljarju samemu, kajti vsakdo je svoje sreče kovač. Ni ga tudi «mati rodila», ki bi z vso sigurnostjo mogel določiti čas prodaje. Glede tržnih poročil se je enako vnela živahna razprava poleg tržnera položaja v Niimbergu in Žatcu tudi onega iz Žalca in drugih večjih središč našega okoliša. Da se tej želji more ustreči, pa mora društvo dobivati tudi potrebne informacije iz celega okoliša. G. Terglav je predlagal, naj se sporazumno s poverjeniki določi za vsak kraj v okolišu poseben zaupnik, ki bi društvenemu vodstvu poročal o vsakokratnem tržnem položaju dotičnega kraja. Ta poročila bi morala obsegati predvsem množino prodanega hmelja in ceno. Tem potom bi se dobivali tudi statistični podatki za ves okoliš. Predlog g. Terglava je bil soglasno sprejet. Razprave so se udeleževali gg. Roblek, Steiner, Piki in Praznik. Končn oje poslovodja govoril o škodljivcih. ki so se letos prikazali v naših nasadih, in sicer: bolhačiskržati, stenice, uši in peronospora, ki nam je lani uničila pozni hmelj in nam tudi letos žuga. V proučenje te nove bolezni je bi! poklican vseučiliščni profesor doktor Vladimir Skorič iz Zagreba, ki je dne 11. t. m. ogledal okužne hmeljnike. O uspehih tega preiskavama bo gospod profesor poročal društvenemu vodstvu. Ker je bil dnevni red izčrpan, je zaključil g. Roblek lepo uspelo skupščino, nakar so si hmeljarji še ogledali posebno hmeljsko zanimivost, katero nam je prinesel g. Ivan Drcv iz Slatin pri Rečici ob Paki. Posestniku in hmeljarju g. Ivanu Bizjaku v Paški vasi je namreč letos toča pobila hmelj. Neka od toče pobita rastlina je potem pognala dva vrha. od katerega je eden dobil ženski, drugi pa moški cvet. Stanje hmeliskih nasadov Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu Dam je poslalo naslednje poročilo: Niirnbsrg (Bavarska — Nemčija), 16. avgusta. Prodalo se je 20 bal novega hmelja po 350 — 390 drža-,nih mark (v naši vrednosti ekrog 90 — J00 Din kg), lanskega lepo zelenega po 230 — 250 državnih mark (v naši vrednosti okrog 60 — 65 Din 1 kg) za 50 kg. Žatec, (Češkoslovaška) 13. avgusta. Minuli teden se je pri živahnem povpraševanju prodalo 300 bal po rastočih cenah do 2000 Kč za 50 kg. Hmeljarji pričakujejo še boljših cen, ker se je upanje na dobro letino zadnje dni poslabšalo. Rdeči pajek se je zelo pomnožil in so nekateri pričeli z obiranjem, ker se boje, da jtm bo žkodlltvec uničil kobule. Uspehi obiranja so vobče manjši, kakor so bili pričakovani. Občno obiranje se bo pričelo šele prihodnji teden. Bačka (Jugoslavija). Ena tretjina nasadov je prav debra, dve tretjini sta dobri do srednji. Na 1800 ha se bo pridelalo približno 20 do 25.000 stotov. Tu se najdejo tudi po peronospori uničeno cvetje in kobule. Cenili so letošnjo množico na 40.000 stotov. Spalt (Bavarska — Nemčija), 8. avgusta. V stranskih legah zaradi črne rose zelo slabo, v glavnih legah stanje različno — često tudi slabo. Holledau (Bavarska — Nemčija), 10. avgusta. Zelo različno stanje — deloma prav dobro do dobro. Nasadi so trpeli po črni rosi. Pričakuje se srednja do srednje dobra letina. Tettnang (Virtemberškd — Nemčija), 10. avgusta. Rani hmelj se obira, srednjerani in pozni hmelj prideta šele v 3 tednih na vrsto. Na rastlini je deloma pajek, deloma peronospora. Hersbruck (Bavarska — Nemčija), 7. avgusta. Tu je le pozni hmelj, ki je pa slab. O uspehih šele v treh tednih. Narodna banka SHS Stanje 8. avgusta 1925. (V milijonih Din: v oklepajih spremembe napram 31. juliju.) Aktiva: Kovinska podloga 495.0 (-i- 7.5): posojila na menice in vred. papir je 1132.5 (—1.2); račun za odkup kron. novčanic 11 S6.3; račun začas. izmenjave 366.7; državni dolg 2966.3; vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic 2I3S.3; saldo raznih računov 978.9 (+ 204.6). Skupno 9264.4. Pasiva: Vplačani del glavnice 27.9; rezervni fond 6.2; novčanice v obtoku 5781.7 (-f 1209): državni račun začasne izmenjave 366.7; državne terjatve po raznih računih 16.7 (— 20.3); razne obveznosti 852.1 (-f 110.3); državna terjatev za zabžene domene 2138.3; tiadavek za nakupovanje zlata za glavnico in fonde 74.3. Skupno 9264.4. _ Tržna poročil,- Novosadska blagovna borza (17. t. m.) Pšenica: baška, avgust, glavna proga 2S0; ladja T?sa 2S2.5; sremska 265; promet 41 vagonov. Oves: baški, 1 vagon 170. Turščica: baška, posušena za oktober, pariteta Novi Snd 158: za oktober, Jesenice, ocarinjena 205; baška 185: sremska 190; baška, kanal 192; promet 70 vagonov. M o-ka: baška. baza «0» 450: za september ■457.5; za oktober 465; za november 472.5; baza <:0ss», banatska 440: baška «2» 400; «5» 350; «6» 310; promet 20 vagonnrv. Otro b i: 2 vagona sremski 150. Tendenca mlačna. — Naknadna prijava depoja vrednostnih papirjev naših državljanov prj Poštni hranilnici na Dunaju. Ob priliki prenosa depoja vrednostnih papirjev naših državljanov iz Poštne hranilnice na Dunaju se je ugotovilo, da preko 20.000 deponentov ni prijavilo svojih depojev, odnosno ni pooblastilo Poštno hranilnico v Sarajevu, da izvrši pre-rerst istih. Glede na deistvo, da se med de-poji nahaja za približno 6,000.000 nomin. kron predvojnih rent, za katere mora naša država po mirovni pogodbi izdati druge naše obveznice, in preko 3,000.000 nomin. kron ostalih vrednostih papirjev — ne vpošteva-joč vojna posojila — se pozivajo vsi lastniki šs neprijavljenih depojev, da prijavijo svoje depoje naknadno, in sicer neposredno pismeno podružnici Poštne hrantatce (Po-štanske štedlcmice) v Sarajevu ter da isto pooblaste za prenos depojev z Dunaja. Prijavi mora vsak lastnik depoja priložiti: 1.) rentno knjižico, odnosno dokument o depo-ju (Depotschein); v primeru izgube teh dokumentov mora lastnik depoja pismeno izjaviti, da j3mči za vso škodo, ki bi nastala z oddajo depoja; 2.) dokaz o državljanstvu kraljevine SHS: državljanstvo se dokazuje: z domovnico ali s potrdSom občtne, da je prosilec pristojen v katerokoli občino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, aH z odlokom, da mu je priznano državljanstvo naše kraljevine, ali z dekretom, da je imenovan za državnega uradnika: 3.) dokaz, da prosilec od 16. julija 1920. dalje nima nobenega domicila, odnosno sedeža v avstrijski republiki. Kot dokaz domicila izven meja avstrijske republike služi: potrdilo policije ali občine, da prosilec nc stanuje na avstrijskem ozemlju afi da ima stalno prebivališče v r.aši kraljevini. — Poštna hranilnica, podružnica Ljubljana. Bor5?e 17. avgusta: LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kup-čijski zaključki). Vrednote: investicijsko posojilo 75.5—0, zastavni listi Kranjske dež. banke 25—0. kom. zadolžnice Kranjske dež. banke 25—0, Celjska posojilnica 201—201, (201), Ljubljanska kreditna 225—265, Mer-kantilna 100—105, Praštediona 843—0. K:e-ditni zavod 175—185, Strojne 110—122, Trbovlje 0—342.50, Vevče 1 lO-O, Stavbna 165 —180. — Blago: les: črni bor — bordo-nali, 3—8 m dolž., od 30-30—90-50, fob Oruž 0—650; hrastovi hlod!, I. in II. vrsta od 30 cm prem., rtapr., fob Gruž 0—790; deske monte, 25, 30, 40, 50 mm, fco meja trans 500—515; hrastova drva, 1 m dolž, suha fco nakl. post, 15 vagonov 17.50—17.80 (17.50); poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 275—0; turščica slav., fco Postojna trans. 233—240: otrobi pšenič-ni. poldebeli, fco Postojna trar.s., 1 vagon 194—194 (194); otrobi pšemčrri, drobni, fco Postojna trans. 2 in pol vagona 195—196 (195—196); lan eno seme. foo Ljubljana. 1 vagon 495—495, (495); tHSol mandaJon, s roko zbran, fco Postojna trans., b/n dobava september 40ft—0. ZAGREB. Od bančnih papirjev je bila danes deležna večjega zanimanja Praštediona ki se je trgovala po 850—860. Hipo je poskočila od 63.5 na 65. Od industrijskih papirjev je zabeležila nekaj večji promet Slavonija, ki je porasla od 46 na 48. Vojna škoda se je v začetku trgovala po 282, a proti koncu se je okrepila r.a 285. Za september se je ponujalo blago po 290. — Dinar je zjutraj zabeležil v Curihu povprečni tečaj 9.21 in pol. V Zagrebu so tečaji deviz ostali napram petku nespremenjeni. Le proti koncu, ko se je pojavilo blago v večjth količinah, so v začetku tečaji popustili. Skupni promet v devizah je znašal okrog 4.2 milijona Din. Notirale so devize: Amsterdam 2250—2270, Dunaj 782—792, Berlin 1325— 1335, Italija izplačilo 200.56—202.98, London izplačilo 271—273, ček 270.5—2725, Newyork ček 55.55 in pol—56.15 in pol, Praga 164.74—166.74, Švica 1082.5—1090.5; valute: dolar 54.32—55.42: efekti-bančni: Eskomptna 113—114, Hipo 64.5—66, Jugo 98—100, Ljubljanska kreditna 225—0, Praštediona 858—865, Slavenska 65—66, Narodna 3300—0; industrijski: Eksploatacija 55—59, Dubrovačka 530—540. Šečerana 495—505. Isis 57—60, Gutmann 375—377.5, Slavonija 47—48, Trbovlje 0—345, Union 368—400, Vevče 110—0; državni: investicij- sko posojilo 77.5, Vojna škoda 386—267. BEOGRAD. Vse devize so bile spočetka čvrste.rše kakor v soboto. Proti koncu pa je bilo opažati popuščanje zaradi večjih ponudb, dospelih iz Zagreba. Povpraševanje vse pokrito. Narodna bar.ka ni intervenirala. Poslovanje na bazi 9.20. Promet majhen. Notirale so devize: Amsterdam 2355— 2265, Dunaj 777.5—778, Berlin 1332—1334, Bruselj 0—253, Bukarešta 28.5—28.9, Italija 201.25—201.75, Lctidon 271.75—272, Ne\v-york 55.85—55.9, Pariz 261—261.5, Praga 165.5—165.85. Švica 1086.5—1087 CURIH. Beograd 9.20, Berlin 1.2260, New york 515.50, London 25.035, Pariz 24, Milan 18.55, Praga 15.25, Budimpešta 0.007250. Bu karešta 2.65, Varšava 92.50, Dunaj 72.475. TRST. V prostem prometu so notirali: Asslcurazlcne Generali 8550, dinarji 49.50 do 49.75, franc. franki 129.50 — 129.75, angleški funti 134.85 — 135, dolarji 27.60 do 27.86. DUNAJ. Beograd 12.69 — 12.73, Berlin 168.73 — 169.33, Budimpešta 99.63 — 100.03 Bukarešta 3.665 — 3.6S5, London 34.47 do 34.57. Milan 25.50 — 25 62 Ne\vyork 709.05 do 711.55, Pariz 33.01 — 33.17, Praga 21.015 — 21.095, Sofija 5.11 — 5.15, Varšava 124.84 — 125.35, Curih 137.59 — 138.09. PRAGA. Beograd 60.45, Curih 658.125, London 163.95. Milan 121.J75, Newyork 33.75. BERLIN. Beograd 7.51, London 20.382, Newyork 4.195, Milan 15.105, Curih 81.40, Dunaj 59.06. LONDON (Ob 12.) Beograd 272, Newyork 485.81, Švica 25.04. Šport I. kolo tekem za kraljev pokal Zagreb : Ljubljana 3 :1 (0 : 0) Zaslužena zmaga favorita. V nedeljo je bilo po Jugoslaviji odigrano prvo kolo nogometnih tekem za pokal Nj. Vel. kralja Aleksandra. Žreb je določil, da je reprezentanca LNP. dobila za nasprot« nika v prvem kolu moštvo ZNP. Tekma se jo ob dokaj ugodnem vremenu vršila na igrišču Ilirije in privabila rekordno število do 1600 gledalcev. Moštvi sta točno ob 17. nastopili v sle* dečih postavah: ZNP.: Mihelčič, Vrbančič=Dasovič, Hi trec«Premrl«Remec, Mlinaric, Plazzeriano, Babič, Buble, Pavelič. LNP: Miklavčič, Pogačar«Beltram. Zem tjak, Zupančič IL Zupančič III., Zupančič I, Oman. Pleš, Doberlct, Jamnik. Moštvi sta bili sestavljeni iz 4 moštev, in sicer so za« stopali Zagreb 5 igralcev Gradjanskega, 3 Haška, 2 Concerdije in 1 Železničarjev, Ljubljano pa 8 igralcev Ilirije ter po eden od Hermesa, Jadrana in Primorja. Teža moštev je ležala v krilskih vrstah in vratar« jih. Napad je bil na obeh straneh raztrgan in ni ustrezal v nobenem oziru. Napadalna vrsta Ljubljane je do neke mere delala na desni, dočim je leva vidno zaostajala. Jam« nik na krilu je dobro streljal pred gol venda je le težko prišel do žoge. Tudi Pleš in Do« berlet sta nekako visela v zraku: menda je bil prvi novinec za drugega. Najboljša sta bila Oman in bora se vr$ v sredo 19. VITI. ob 20. v Na« rodnem domu. Gg. odborniki p. o. »o: St Sila. Boštjančič, Buljevič, Bednjanič, Bari, Deržaj, Dorčec. — Tajnik II. Službeno Lr LLAP. Seja tehničnega od« bora se vrši jutri v sredo ob 20. v kavami Emona. Prosi se polnostevSnc udeležbe. — ; Tajnik II. Službene obft-ve LLAP. (Iz seje teh. od« bora z dne 13. VIII. 1925.) Čita se za A. S. K. Primorje De Reggi Alojz, k: pa to pr!« javo pismeno preklicu je. Za S. K. Ilrrija so čitajo: De Reggi Alojz, Vrhovec Josip, Vr« hovec Alojz, Kslčič Rudolf, dr. France Dr« bevec, Zupan Vlado, Jenko Boris, Jeglič Franc, Pele Zvonimir. Lindtner Viktor, Mi« hclj Franc, Gregorig Roman, Senčar Leo« pold. Rcžek Ivan, Jermol Milena, Cerkve« nik Anica, Ozebek Silva. — Tajnik II. Dam.tka sekcija S. K. Ilirija. Danes oh 18. trening za lahkoatlctiko in hazeno. Po> zivam vse članice, da se treninga sigurno in točno udeleže. — Načelnik. A. S. K. Primorje, krt. sekcij,; vabi vse svoje člane na sestanek, ki sc vrši nocoj ob 20. v restavraciji Zvezda radi ncddjsk'1 dirk. Udeležba dolžnost! — Načelnik. Turnir old boys moštev' se otvori pri« hodnjo nedeljo s tekmama Ilirija : Herrr.c« fn Železničarji : O. B. Trnovo. Razpi« ia podrobnosti še priobčimo. S. K. Ilirije old boys. Danes ob 18. u?l trening za nedeljsko tekmo s Hcrmcsom. — Odbor. Vremensko poročUo Llubljana, 17. »vgusta 1925. Ljubljana, 306 m nad morjui Kraj opazovanja Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagieb . • Beograd . Dunaj . . Praga . . Inomost . ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 7691 766*1 7661 766 6 7661 765-3 Zračna temperatur* Veter 99 22 3 194 21-0 140 140 sev. vzh. ■ vzhod jug- "P zap. Oblačno 0—10 P3dav ne mm megla jas. obL 6-2 12-0 Solnce vzhaja ob 4 59. zahaja ob 19'9, luna vzhaja ob 0 28, zahaja ob 15 46. Barometer nestanevit. temperatura nizka. Dunajska vremenska napoved za torek: Spremeljivo. deloma oblačno brel posebnih padavin razmeroma hladno. V. kongres Ferijalnega saveza V nedeljo in včeraj se Je vrSl v Ljubljani V. kongres Ferijalnega saveza, na katerega je poslalo naše dijaštvo svoje zastopnike iz vseh krajev naše države. Kongres se je vršil v veliki vseučiliški zborovalci, ki je bila za to priliko primerno okrašena. Glavno in otvoritveno zborovanje se je vršilo v nedeljo dopoldne. Kongres je otvoril predsednik Nikolič (Beograd), ki je uvodoma pozdravil navzočega gerenta g. Likozarja, zastopnika učiteljstva Mravljeta, zastopnika »Jadrana« Doležaia in zastopnika »Preporoda« Lipovška. Kongres so pozdravili pismeno mnogi prijatelji našega dijaštva, med njimi bivši minister in direktor »Jutra« dr. Kramer. V svojem govoru se je predsednik Nikolič predvsem spominjal zasužnje-njih bratov v Istri, Goriški in Koroški, ki jim kongres Ferijalnega saveza pošilja svoj pozdrav. Nadalje je naglašal, da zavzema pokret F. S. vedno večji obseg med našo šolsko mladino, kar je velike važnosti za konsolidacijo našega narodnega življenja. Gojitev ljubezni do domovine s spoznavanjem njenih lepot je najsigurnejša pot k duševnemu edinstvu. Spoznavanje medsebojnih odnošajev in potreb vodi do sloge ter gospodarskega in nacijonalnega zbli-žanja, ki je neobhodno potrebno z ozirom na velike naloge, ki čakajo Jugoslavijo kot vodilno silo v slovanskem svetu. Jugoslavija mora postati zaščit-nica vsem bratom v tujini. Ferijalni savez sodeluje z vso vnemo pri pripravljanju duhov za narodno osvobo-jenje, ki Je bilo njegovim osnovateljem vedno glavni cilj vsega stremljenja. Bratje se morajo spoznavati, spoštovati in ljubiti, vsakdo naj bo povsod kakor doma in naj se povsod počuti kakor doma. Treba je izbrisati vse meje, ki jih je ustvarila po nesreči zgodovina med Srbi, Hrvati in Slovenci, da postanemo pravi bratje, s čemer moramo največ doprinesti za dobrobit države, naroda In vsega slovanstva. Mladina, združena v Ferijalnem save-zu, je ostala zvesta načelom njegovih ustanoviteljev, zavedajoč se Prešernovega reka, da »Manj strašna noč je v črne zemlje krili kot so pod svitlim solncem sužni dnovi«. Govoru predsednika je sledilo živahno odobravanje in so navzoči stoje odpeli »Hej Slovani«. Zborovalce je nato pozdravil v Imenu mestne občine ljubljanske gerent g. Likozar, ki je želel kongresu obilega uspeha in izrazil svoje veselje, da si je jugoslovenska mladina izbrala letos za svoj kongres Ljubljano in da si hoče ogledati Slovenijo. Želel je, da bi Ferijalni savez združil v svojih vrstah čim več mladine, ki bi s posečanjem naše lepe domovine pridobila čim več ljubezni do nje. G. Mravlje je pozdravil kongres v imenu onega učiteljstva, ki je izšlo iz vrst Ferijalnega saveza in ki je ž njim vedno visoko dvigalo narodno idejo. Nato Je predaval o zgodovini dijaškega ferijalnega pokreta predsednik oblastne organizacije Viktor Maček. Po-četki Ferijalnega saveza segajo v predvojne čase, ko se je združilo dijaštvo v »Počitniški zvezi« in ko je narodno-radikalna omladina pričela delati za ljudsko prosveto na podlagi gesla «lz naroda za narod«. «Preporodaši so počitniška potovanja uporabili kot revolucionarno orodje jugoslovenstva. Preganjala jih je policija, toda vsejano seme je vzklilo in rodilo sad. Bili so v stikih z dijaštvom vseh jugoslovenskih pokrajin in pripravljali teren za zedi-njenje. V Jugoslaviji je Ferijalni savez dobil sankcijo od prosvetne oblasti in njegov delokrog se vedno bolj širi. Leta 1923. je Ferijalni savez manifestiral za edinstvo jugoslovenskega dijaštva ln naroda v Beogradu, lani v Skoplju, peti kongres pa se vrši v Ljubljani, ki je zibelka in žarišče ferijalne misli in je ob tej priliki proslavil svojo petletnico, odnosno dvajsetletnico, ker je letos mi-mulo 20 let. odkar je izšel prvi almanah Počitniške zveze. Nato je govoril zastopnik beograjske vseučiliške mladine Dobrovič, ki je izražal svojo radost, da se kongres vrši ravno v Ljubljani, odkoder je izšel Ferijalni savez. V Sloveniji se je v srednjem veku s Primožem Trubarjem pojavil prvi jugoslovenski pokret; ilirstvo, ki je po svojem bistvu isto, je rodilo celo vrsto pesnikov, ki so ga zagovarjali. Zemlja, ki je vedno dajala heroje misli jugoslovenstva, je bila vedno draga jugoslovenski mladini. Medicinec Jože Kregar je pozdravil kongres v imenu starih ferijalcev, ki Jim je v zadoščenje, da Je F. S. močan in da zadobiva njegova misel edlnstva vedno več tal. Na predlog predsednika je nato kongres med splošnim odobravanjem izbral starejšine, da osnujejo starešinjsko zvezo, kl naj bi gojila stike s Ferijalnim savezom. Ti starejšine, ki jim je izrekel kongres posebno zahvalo za zasluge v prid Ferijalnemu savezn, so: Dr. Stojan Bajič, Ciča Jovo. Edvard Fišer. Darinka Gruič, Dolfe Schauer, Janko Pfeifer, Josip Kankelj, prvi predsednik F. S. Leon Kavčnik, Jože Kregar, Pero La-zarevič, častni član Žika Lazič, Viktor Maček, Stevo Markovič, dr. Janže Novak, direktor drž. železnic Bora Popo-vič, Mirko Popovič in dr. Janko Pretnar. Končno je bila soglasno med slava-klici prečitana pozdravna brzojavka kralju. Brzojavni pozdrav je bil odposlan tudi prometnemu ministru. Ostala zborovanja kongresa so bila posvečena podrobnemu organizacijskemu delu. Včeraj v pondeljek so se obravnavala na kongresu poročil* o letošnjem delu Ferija.1« nega saveza. Med najvažnejšimi ukrepi je bila odobritev statutov starejšinske organi* zarije F. S. Omladine! so namreč z žalostjo opazili, kako se nekdanji pobom iki ferijal« ne ideje in najagilnejSi delavci oddaljujejo od organizacije, ki so ji posvetili toliko sil. Zato Je V. kongres upeljal starejSmstvo kot najprimernejšo podlago za sodelovanje ata» rejših fcrijalcev z mlajšimi. Debate na kongresu so bile zelo živahne. Iz poročil uprave je posneti, da se ji je le« tos posrečilo urediti finančno stanje F. S. z velikopotezno nabiralno akcijo po obči* nah. medtem ko je F. S. dobival moralno podporo in pomoč od nasvetovalnega od» bora centrale, ki ga je ustvaril v Beograd* iz raznih uglednih beograjskih oseb. Važno vprašanje voznih olajšav je bilo ugodno rešeno, ker jc prometno ministrstvo dovolilo fcrijalcem na podlagi legitimacij« F. S. znižanje železniških voznih cen na če* trtino za skupine najmanj 3 oseb. Neprijct* no zmedo je v tem pogledu povzročila uki» nitev vseh voznih olajšav, vendar pa so bi« le na posredovanje pri prometnem ministru vzpostavljene prejšnje ugodnosti, tako da so sedaj zopet v polni veljavi ferijalne le« gitimacije. Vidno je napredovalo v idejnem in gmot« nem oziru glasilo »Naša Straža*. Nov uspeh tekočega leta pa ie v prilično dobro uspe« lih petih društvenih kolonijah na našem Pri morju, v katerih je letovalo 2fiO članov. Od vseh vpisanih 5446 članov jih je le« tos potovalo 3S00, kar so omogočila po vseh mestih dobro urejena prenočišča F. S. Iz računa dobička in zgube je razvidno da je država letos prispevala društvu lepo vsoto 34.000 Din. Razprave o poročilih uprave so trajalo včeraj šc pozno v noč. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja FRAN JEZERSEK. Izd. ja za Konzorcij «Jutra* ADOLF RIBNIKAR. Urejuje dr. ALBERT KRAMER. Za inseratni del jc odgo\'oren ALOJZU NOVAK. Vsi v Ljubljani. Mali oglasi, kl služijo r posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—s Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—, Najmanjši snesek Din 10*—* Pozor!!! Lesni struearjl, mlrarfl hi kolarjl! Kadi preselitve prodam popolnoma novo, kompletno deiavnioo za vm tri obrti za 10.000 Din — na željo tudi posametne predmete. Zelo ugodna prilika. — Ponadbe na naslov: Fran Kovač, 9t. Bnpert, Dolenjsko. 20112 ^ra&eš Knjigovodjo zmožnega, z večletno prak-50. se sprejme v večje podjetje v Sloveniji. Naslov pove nprava »Jutra«. 20044 Dobrega prlrezača zmožnega pripravljanja Ig. delov in veščega vseh ostalih čevljarskih del sprejme Martin Kolšak, čevljarski mojster t Celja. Plafa po dogovoru. Pismene ali uet-ne ponndbe do 20. t. m. 20119 Kuharskega vajenca poštenega, se sprejme v E-vovrstno restavracijo v Jnbljanl. — Naslov pove nprava «Jntra*. 50099 Učenca ta Špecerijsko trgovino, s potrebno Šolsko izobrazbo, ee sprejme v Ljubljani. — Naslov pove nprava »Jutra* 20033 Učenca te trgovino se sprejme. — XasIov povo uprava »Jutra* 19977 Likarico popolnoma Izvežbano, kl bi hoilila 2—3 dni v tednu na dom likat, se spejme. — Ponudbe na npravo »Jutra* pod »Izvežbana*. 19274 Kontoristlnjo perfektno stenotipistinjo z tnanjem slovenskega. STbo-b.rvatskepa in nemlkega jezika, vajeno vseh pisarniških del, ee iS5e za takojšnji nastop pri večjem in-(iustr. podjetju ni Gorenjskem. Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava — rla?* po dogovoru ln sposobnosti. Le res prvovrstne moči naj naslove svoje ponudbe pod značko •Gorenjska* na upr. •Jutra*. 19252 Dober zaslužek 100—200 Din dnevno nudi podjetje agilnemu razproda jaleu. V poštev pridejo oni. ki imajo lastno kolo. Ponudbe na upravu •Jutra* pod šifro »Dober »'lužek 9748». 2017! Potnika dobro vpeljanega in agll-ne?a za prodajo mlevsfcih kdelkov, se išče. Ponudbe z navedbo zahtev po-1 šifro «5!oka» na upr. .Jutra.. 20145 Avto! Kdo bi dal proti primerni odškodnini praktičen pouk v šoferstvn. Ponudbe t navedbo honorarja na upravo c Jutra* pod «Avto 9785», 20156 Gospodična išče učitelja za nemški jezik. Ponudbe na npravo •Jutra* pod snačko «La-Ilško*. 20147 Šofer ieli premeniti službo. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Renol». 20099 Absolventinja (odličnakinja) dvorazredne trgovske Bole ieli kot začetnica kakega primernega mesta. Naslov pove uprava «Jutra>. 20029 Službo čuvaja gozdnega ali lovskega. iščo kje na Gorenjskem mož v najboljših letih, ki je zmožen slovenščine, nemščine in angleščine. Ponudbe na npravo «Jutra» pod značko •Jalovec*. 19989 Dobra moč i&e mesto sluge ali skladiščnika v trgovini. Naslov v upravi «Jutra». 80100 Kmetski sin dosiužen vojak, vajen vsega dela na polju, pri živini in poljedelskih strojih, išče službe velikega hlapca ali oskrbnika. Ponudbe pod •Kmečki §in» na upravo •Jutra*. 20110 Mlinar izurjen v valjčnem in malem mlinn, ISče službe. — Vzame tudi majhen mlin v najem. Naslov pove uprava •Jutra*. 20137 Toxo-Bayer-Goerz Roll- in Packfilml v zalogi Foto-materiial Janko Pogačnik, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 4. 341 /V Naprodaj! Naprodaj! Čevljarski stroji! Čevljarska zadruga na Ljubnem ob Savinji (Slovenija) proda vsled razdružitve svoje stroje ln sicer: velik stroj za preSivanje podplatov. stroj za izdolbenje podplatov, stroj za cepljenje jermenov, stroj za obrezovanje, velik Singerjev Šivalni stroj, velik stroj za sekanje podplatov Jn druge — Ogleda se lahko v de- lavnici. 19979 Avto «Ford» se po nizki ceni proda. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod Ins. St. 19259. 19259 Špecerist vešč tudi delikatesne stroke. ISče namestitve proti hrani in stanovanju. Gre tudi kot skladiščnik. — Ponudbe na npravo •Jutra* v Mariboru pod šifro •Po-Sten 9364». 19239 Kot potnica želi službo gospa. Pismene ponudbe na upavo »Jutra* v Mariboru. 20166 Trgovski učenec s potrebno šolsko izobrazbo. se sprejme v delikatesno in Špecerijsko trgovino. Hrano in stanovanje mora •meti pri starših. Naslov v upravi »Jutra*. 20153 Oskrbnik Se samec, sprejme proti dobremu plačilu dekle, ki »a dobro kuhati. Nastopiti 1» s 1. septembrom. — Ponudbe na upravo .Jntra. pod «Po5tena ln varčna«, 20159 Fino šteparlco 'a specialna dela sprejme A. Stopar, Bled Stev. 19. Hrana ln stanovanje v hiši 20108 Instalater dobi mesto pri elektrarni v Kranju — Pavel Mayer Sc 20122 Potnik " sprejme za parfumerijo ja Hrvatsko in Srbijo. Oni, « »o v tej stroki te v p*. 'Jani. imajo prednost. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja ln referencami je nasloviti na: Caček Companj-, Ptuj. 20120 Trgovski pomočnik mlad, špecerist s trg. lolo. išče službe za takojšnji nastop. Ponudbe na upravo .Jutra* pod značko *Mar-ljiv 9693*. 20107 Izobražena gdč. izurjena v gospodinjstvu, želi mesta gospodinje pn Starejšem gospodu. — Gre tudi h gospodu i 1 aH 2 otrokoma. Ponudbe Da upr. •Jutra* pod Sifro •Dobrosrčna gospodična*. 20111 Službo nočnega čuvaja ali hilnika ISče 40!etnl krojač. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod «CuvaJ». 20130 Blagajničarka želi mesta v kavarni ali restavraciji — po možnosti v Ljubljani. Nastopi takoj. Naslov pove uprava .Jutra* 20128 Kmetsko dekle vajeno vsega domačega dela, ISče iluibe v LJubljani. Naalov pov« nprava »Jntra* 20127 Krojaški pomočnik zmožen šivanja civilnih oblek in uniform, Ieli službe, event. vzame tudi delo na dom. Naslov pore oprava •Jutra«. 80185 Gonilna jermena prvovrstne in neprekosljive trpežnosti ter »Prima* vosek za mazanje jermenov, nudi po najnižji konkurenčni ceni tvrdka Čadež A Brcar. Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 35. Zahtevajte cenik in vzorce! 192S7 Jagode vellkoplodne in mesečarke. lepo razvite nudimo franko Maribor, po Din —.50 komad. — . 80095 Črn žaket za močnejšega gospoda — dobro blago — H poceni Naslov pov« oprava proda. Naslt •Jutra*. 20145 Javorjevo spalnico novo, lepo masivno ln moderno s psiho, se po telo nizki ceni proda. Naslov pove uprava »Jutra«. 20144 Javorjevih desk SO mm debelih ln suhih, 2 do 3 vagone proda Stolarna v Sodražicl. 20124 Debelih hrastov večjo množino se proda za Jesensko ali zimsko sečnjo. Naslov pove uprava «Jutra» 20115 Deške obleke za dečke od 6.—10. leta, dobro ohranjene, se proda po zelo ugodni ceni. Naslov v npr. »Jutra*. 20098 Motorno kolo skoraj novo. 1.50 HP, novejše tipe z dvema prestavama, ee proda za 6000 Din Naslov pove nprava »Jutra* 20126 Novo garnituro mizo, 4 stolčke za turško črno kavo za 1000 Din in lep lestenc iz medi za tri žarnic«, se radi pomanjkanja prostora proda. — Naslov pove uprava »Jutra« 20129 Jugoslov. znamke žigosane, v vsaki množini kupuje Senkowsky, Pre-valje. V ponudbah Je navesti vrednost posameznih znamk. 367 Autogenaparat kompl. ali samo kotel, že rabljen, v dobrem stanju In nakovalo (ambos) 20 kg že rabljeno, se kopi. — Ponndbe na upravo »Jutra* pod «Ambos». 80106 Sadni mlin kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Jutra* pod •Mlin 9446*. 18855 Gostilno dobro idočo, če mogoče v bližini kolodvora, se vzame v najem. Naslov pri podružnici »Jutra*. Maribor. 19155 Gozdno posestvo se proda ali zamenja u biSo. Poizve se v trafiki na Resljev) cesti. 20148 Stanovanje i vso oskrbo dobita sredi mesta 2 dijaka aH dllakinji iz dobre rodbine. Dopise na upravo »Jutra* pod značko «900 na meesc*. !005o Opremljeno sobo išče mirna gospodična v bližini kolodvora aH v sredini mesta. — Ponndbe na upravo .Jutra* pod oglasno St. 20047. 90047 Opremljeno sobo i S č e v sredini mesta zakonski par. — Ponudb« na upravo »Jutra« pod tnačko •Lastno perilo*. 20045 Železno posteljo s« proda v Val. Zamikov! ulici 9, pritličje. 2013« Tovorni avto znamke »Bflssing*, 2tonskl, popolnoma prenovljen, se proda ali zamenja za lahek oeebni avto. Naslov pove uprava «Jutra». 20105 Razno pohištvo se radi selitve ceno proda. •Jutra* 20097 Naslov pove nprava Kolo moiko in žensko, prodam ali zamenjam ta manufakturno blago. Naslov pove nprava »Jutra*. 20093 Žito Zdrave letošnje pienice, ječmena za pivo in žitno kavo ter ovsa. proda več vagonov Jovo Jerlnld v Zemunu, Dobanovačka ul. br. 8. Na ieljo (e pošlje tudi vzorec. 20092 Trgovski lokal s stanovanjem, koncesijo itd. se odda na deželi za 250 Din mesečno. Naslov pove upr. »Jutra*. 20168 Novo, zidano hišo z vrtom, v bližini Ljublla-ne se proda za 60.000 Din. Stanovanje takoj na rai> polago. Polovico Je plačati takoj. — Naslov pove uprava »Jntra*. 20053 Ugodna prilika! Trgovci, podjetniki ln oni, ki se nameravajo vsled nove železnice naseliti v Splitu, se opozarjajo, da se proda radi preselitve iz Splita na periferiji mesta nova, lepa vila dve leti stara, moderno opremljena, s kopalaico In električno razsvetljavo, z vsem pohištvom in potrebščinami. Kupec lahko pride zjutraj z brzovlakom v Split, napravi kupno pogodbo, in lahko vsled stanovanjske krize prenoči v vili. Okoli vile J« vinograd in vrt, v obsegu ca. 2SC10 m*, pripraven ra manjša podjetja. Vs« informacije daje Ljubljanska kre. ditna banka. 19984 Acarol Jabolka kompot. proda večje množino Miki. Sv, pri Moškanjcih. Marjeta 20121 ssgjssa ■M«.1-'.1^ 111/IUHHI Bakreno žico za napeljavo elektrike, od 2—4 mm premera, manjSo in večjo množino, kakor tudi Izolatorje za zunanjo napeljavo, se k n p t. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod mačko »Baker*. 19981 škuret monte 200 m* 18 mm za takojlsjo dobavo, event. tudi drugo blago se kupi. Ponndbe t navedbo najnižje cene na tvrdko A. Kajfež, Kočev Točilno mizo obloženo § etnkovo p!o8evi-co in umivalnim koritom, za gostilno, se kupi. Pismene ponndbe na upravo • — «Pult». «Jutra» pod lifro 20158 Parcela z lepim sadnim vrtom, ©b zelo prometni cp«ti v Ljubljani, se proda Nje se drži §e ca. 40 m3 neparrelira-nega sveta, ki i* Jako pripraven ca stavbna ali tesarska ter lesnoindn?trijska podjetja. Svpt je jako bogat na gramozu. R#flek-tantje naj poSUejo dopise pod «Parcela 1000» na upr. «Jutra». 19057 Enodružinsko h»šico z vrtom in prostim stanovanjem, oddaljeno največ 95 miant od glavne po*t§. kupim ali vzamem v naf*ri Ponudbe z opisom in reno na upr. »od šifro •Plačljivo. 201K Ptuj _ Celie Stanovanje v Celju, obstoječe Iz 2 sob. kabineta, kuhinje in pritiklin, se t a-menja s prilično enakim v Ptuju. — Zamenjava se lahko irvrši takoj ali pozneje. Ponudbe pod lifro »rtuj-Celje* na upravništvo »Jutra«. 2 Dva dijaka iz dobro situiranc rodbine, sprejmem na stanovanje In hVano. Naslov pove nprava »Jutra«. 20028 Dva dijaka nižjih srednješolskih razredov sprejme profesorska rodbina na stanovanje ln hrano Klavir na ratpoltg« in pnmoč pri učenjn. — Ponudbe pod šifro »Dobra oskrba* na upravo .Jntra». kjer ie naslov na razpolaero 20004 M'rna gospodična i S č e za mesec september majhno prazno sobo v sredini mesta — lahko pod. strešna aH kletna. Ponudbe prosi na upravo da drž. nameščenca, starega od 40 let naprej. — Ponudbe na upravo «JutTa» pod tnačko »Zakon*. 20094 Izobražena gdč. 80 let stara, vešča gospodinjstva, brez dote, s« Ieli poročiti z akademično Izobraženim gospodom, starim do 50 1M. — Dopise pod »Biser v morja« na opravo »Jntrs*. 20108 Uradnica H. kategorije, srednjih let, s opremljenim stanovanjem, želi znanja z dobrosrčnim f'ospodom iste ali viSje tobratbe. — Le resne ponudbe s polnim naslovom na opravo »Jutra* pod šifro »Blag značaj*. 20170 Mlad trgovec Inteligenten, želi takojSnjo-ga ustnega dogovora, ozir. znanja s gospodično prijetne zunanjosti. — Pisma je oddati v upr. »Jntra* pod »r. B .Ki*. 19101 Znanja želim s simpatično Is premožno gospodično v svrfco takojšnjega sodelovanja v dobičkonosnem podjetju. Le resne dopise pod .Takojšnje sodelovanje« na np> »Jotra«. 20118 Gospodična dobro sitolrana, teli radi jomacjkanja znanja in ker e osamljena, znanja z tna- čajnlm gospodom s srednjo aH višjo izobrazbo, trgovcem ali siično, starim od 88—50 iet. — Le resne ponadbe s polnim naslovom Je poslati upravi »Jutra* pod lifro »Sretaa bodočnost*. 20169 Križevcl D« mi omogoči izpolnit! dano obljubo, naj sporoči čraolaeka večernega vlaka 10. avgusta naalov poo tnačko .!Hlrt« na upravo ti*. Tamburico kupim. Ponudbe t navedbo cene pod »Tamburica* na upravo »JutTa«. 20041 Harmonhim kupim. Ceno ln opis naznanite upravtfceljstvu So!« G r a d a c v Belokrajini. 20118 Crn klavir Jako dobro ohranjen, telo poceni naprodaj na Kar- lovski cesti 26. 20065 Izgubil se je foxterier .Tribli', ima znamko Gorn i grad 9 Prosimo od isti ga pri g Ouštinu, Selo 38. Ročna dela se sprejme v izdelavo. —-Poizve se pri g. IJkovM, Celovška cesta Itev. TEfl. 19285 Stenice! Obl. konc. zavod ta Dokončevanje mrčesa sporo«*, da je dospelo prrovrstao sredstvo preti stenicam. — «Pana», Ljubljana, Poljanska cesta 12. 19UT ■ M Paviljone na velesejmu sprejme V dekoracijo Rud. S e v « t, Gosposvetska 6 (v hiii m»-sarja Slamiča). 13081 Fotograličnl aparat 13 X 18. tatnenjam za m*-ško kolo. Istotam se prodajo 3 kanarčki vsi ta 290 Din. Naslov pove uprav* •Jutra*. MM Revna mati odda nmesečnega dečka ni svojega. Naslov v upravi »Jutra*. 30m Novorojenčka starega mesece, tdra- vega fantka, se odda v vestno oskrbo samo zanea-Jivi osebi proti dobremm honorarju. Cenj. ponudba pod »Vestna oskrba 9726« na npravo »Jutra« do 38. t. m. 90143 Zobni atelije P. Vrankar, Gledališka nL 1 zopet otvorjen. 2014S Kranjske klobase n a j b o 1 j I e. »• dob« v restavraciji na kolodvoru ' rosopljo. 825 V komisijo sprejmem razno mannfak. turno blago, kakor todl perilo, klobuke in čevlje. Ponndbe na upravo «Jutra» pod mačko »Najbolj!« 8«. 20109 Mama — mama, glej lo je pravo .GAZELA*-milo. ki te lako krasno peni. da snažno in belo perilo ler prihrani trud in dela Izdelovatelj «Kipobran» se prosi, da poSlje svoj nahUv na upravo »Jutra«, radi dogovora glavnega ta- stopstva. 20148 Joseph Denefli Petero čutov Roman. 7 Neprestano so dohajala pred muzej poslanstva suverenega naroda in proti kugi ustanovljena udruženja. Prišel je odposlanec maršala Focha in prinesel navodila za pomorsko potovanje. Veli« kanske manifestacije, ki jih je organiziralo «Udruženje bivših ▼ojakov», so defilirale v Buffonski ulici in na Hopitalskem buivaru. in daleč naokrog je odmeval hripav krik: «Dol s kugol» Drugi manifestanti so tulili domoljubne popevke, ki so se zgoščevale v trobojnih zastavah. Bolniki v cilindrih, ki jim je ras razjedal obraz, so kriče obtoževali Nemčijo. Zbor znanstvenikov, ki so ga tvorili v površnike ogimjeni suhci in belolasi starci, je v redu defiliral na terasi pred «Jardin des Plantes» ter je Eleonori predložil v odo« brenje spomenico z naslednjim dnevnim redom: «Podpisana Akademija visokih znanosti energično obsoja zahrbtne atentate [Velikega Bacila in predlaga, odklanjajoč vsako pogajanje s povzro« čitelji neredov, prehod na dnevni red.» Na Austerliškem mostu so se pojavih «Veterani Kolere® z velikimi lepaki, na katerih je blestel krvavOrdeč napis: «Dol z nalezljivimi boleznimi!« V gosjem redu korakajoči študentje s čepicami na ušesih in bodočimi diplo« mami na prsih so drveli po nabrežju Svetega Bernarda in pljuvali na medicinsko fakulteto in na vlado. Patrulja dragoncev se je za hip pokazala izza ogla. Linnejske ulice, nato pa je izginila v Seini. Na Orleanskem kolodvoru so vse zavoje nezakonskih mater, modnih mamzel in profesorjev botanike naslovili v «Jardin des PIantes». Kmalu so se cele trope brezhlačnih žensk postavile v vrsto pred muzej. Njim so se pridružili bookmakerji, pocestni dečak? v zelenih uniformah, slikarski modeli in vinski prekupče« valci. Malo pozneje je njih vTste povečala tisočica kolporterjev. Desettisočglava množica se je trla med cvetličnimi lonci in bego« nijami. Vse je vrelo in tulilo, in proti svodu so kipeli oblaki krikov iz okuženih prs. Živela Eleonora! Živel Ljenin! Živio papež! Živel tečaj! Polagoma so se med ljudi pomešali sumljivi elementi, ki so skušali pokvariti manifestacijo. Možje v ohlapnih kostanjevih površnikih so liki miši švigali med skupinami in motrili policijske agente in črno oblečene meščane. V množici je počelo vrenje kakor v pivu. V visoki električni napetosti so se tresli možje in drgetale žene. Smrt je plavala v ozračju. Naenkrat so se vsepovsod pojavili pocestni prodajalci v rdečih opankah. ki so jeli lepiti po zidovih in drevesih nenavadne lepake. Na njih je bilo tiskano: NAREDBA. Vse manifestacije, ki so v zvezi s kugo, so strogo zabranjene. Kdor se proti tej naredbi pregreši, bo kaznovan. Auguste, 1. r. policijski prefekt. Množica jo čitala in klicala Eleonoro. Na strehah in na ulicah so kričali mladci in starci: Naj živi Eleonora! Smrt mikrobam! V soju lampijonov se je vpitje nadaljevalo: Cepiva! Dajte nam cepiva! Cepiva! Cepiva!... Eleonora je odprla okno in stopila na balkon. Z rokama se je oprla na železno pregrado. Z visoko vzravnano glavo, zaostrenimi grudmi in obličastim trebuhom je čudovito nalikovala boginji Minervi. Urnebesen pozdrav se je dvignil iznad množice. Ljudie so kričali z rokami, ustmi, grli, pljuči in nogami. Potem je nastal molk. dolg kakor Seina. In tedaj je Eleonora na balkonu izpregorila: MEŠČANI IN SOMEŠČANI! V trenutku, ko cstavljcmo Pariz in se odpravljamo na Srscrni tečaj, premotrimo malo, kaj smo do sedaj storili. Povsod, kamor se ozrete, lahko vidite, da so v teku priprave za uspešno pobijanje zahrbtne epidemije. Pristojni organi izpolnjujejo svojo dolžnost uprav čudovito. V rokah imamo že dragocene podaike. Najboljši naši učenjaki so odkrili sredstva, ki jim je uspeh zagotovljen. Laboratoriji delajo s polno paro, da ohranijo narodu njegovo zdravje, ir. naiven g*ava jo ;rhoda iz opasnega položaja. Tečaj nas zove. Ne bo več dolgo, in kuga bo živela med nami le še kot spomin. Hvalo pa bomo dolžni ledu in previdnim ukrepom, ki jih je pogodil naš znanstveni svet. In zato vas, meščani, pozivam, k soglasnemu vzkliku: ŽIVEL TEČAJ! ŽIVELA FRANCIJA! Bravo! Bravo! Bravo! Bravo! Bravo! Braw! itd.. Bravo! itd. « Bravo! Bravo! Bravo! Bravo! V. Gospod župan. Medtem je francosko brodovje pljulo ob norveškh oblaah in se usmerilo proti Severnemu rtiču. Mednotoma je srečavalo tovorne čolne, nabasane s Španci, troveslače polne Rimljanov, džonke, gondole, monitorje z Malte, na tisoče bark in enojambornic in obilico trojambornic. Vmes so biii čolni, otovorjeni s Kafri, jadrnice, natrpane s Hrvati, Čehos'ovaki, Alžirci, Afganistanci, Kitajci in Kanadci. Poštne ladje Cunard linije, žoltostasne jahte, carigraiske feluke so se bok ob boku ribale po skandinavsko=zeleni morski G'adini. Velike latinske iadrnice in četverodimnjače so nudile slikovit potjled na nordijskem obzorju. Zdaj pa zdaj je zasopihala kaka oklopnica brez topov, ki so ji mostič izpremenili v naselbino lesenih koč. Ali pa kaka marsiliska tartana. obložena s sardinami in dišeča po aska^nskem luku. Cel svet je na vseh svojih ladjah krmilil proti Severnemu tečaju. Življenje na krovu sc je pokazalo v vsej svoji odurnosti in goloti. Dobro je, da človek včasih naleti na take neodoljive oko!i= ščine. Takrat ga kar čez noč mine moda, in na vrat na nos pozabi na šege, običaje in na vzgojna načela, ki uk'epajo v svoje mreže vse človeštvo. Vsakdo se nakrat začuti svobodnega in golega kakor Adam. Revolucija je ključ, ki odpira vratca do možganov. Človek je navezan le nase in na svoj raium, vse drugo ni nič. Naposled mu je vendar enkrat dovoljeno živeti po svoje. Svoboden je! In človek široko izrablja največji dar boga: svobodno voljo. i Trgovsko pcsrednlftvo Harf. Pav. Bergla, Split se stavlja na razpoloženje goso. trgovcem pri nakupu in ekspediciji dalmatinskih pridelkov, kakor: rtjna, žganja, olja, mandeljnov, smokev, višeni. slanih rib, buhaia I. t. d. — Pojasnila o vrsti, količini in ceni nudi brezpogojno z obratno pošto. 436--a grozdja, mošta ln vina v tekoči trgatvi se stavila na raznolcženfc za nakuo in ekspe-picijo ter dale hitra in točna ooiasnlla TRSOVSKO.OBBTNO POSREDNIŠTVO MAST. DAV. BENZIA, SPLIT. 9w Nudimo naš prvovrstni PORTLflND CEMENT nilllllllilHIlllllllllllllllllilillillllllNIIIIIIUIIM svetovne znamke un« iz naše tvornice v Solinu po izjemno nizki dnevni ceni »» SPLIT" d. d. za cement Portiand, ===== podružnica Ljubljana. ===== . /\_A____i Brea posebnega obvestila. Mestni pogrebni earod r Ljubljani. f Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš Iskreno ljubljeni oče, stari oče, tast itd., gospod VINKO LEVSTIK nadučitelj v pokoju danes, dne 17. avgusta 1925 ob 13. uri previden z sv. zakramenti za umirajoče po daljši bolezni v 82. letu v Gospodu zaspal. Pogreo bo v sredo, dne 19. avgusta 1925 ob 15. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Maše zadušnice se bodo brale v župnl cerkvi sv. Pavla. Bodi mu blag spomini Ma Vrhniki, dne 17. avgusta 1925. Žalujoča rodbina. PTOJOfl-JFS-.lllBFF- j»*ožfc in filir-?, <1'1t> nim^p, catrap. Ko- d.iVnan;rl-. vse fnto-nn. freb- ine In fotnorafčn. JD"-rate Em^tnan.Contesa.KedaV OSrtr ?e od 160 Din naprtim! sta'nn v ralo*l ii- Sifon Sant sinova LJiAIJans, Žldorski ulita Htl. I Zaht'»a'te cenik' nerfektan u zlatu (lijev) i kaučuk traži se od 1. septembra, samo ocTsta prvorazredne sile nek šalju ponude sa prepisima svjedodžbl i platež-n'm zahtievima na B?. 0 JfillineVt, Zajreb Ilica 11 iHroioiorjs I Mam?, j žarnica .Garam*, Juncsram'. .Phlilps', električno naaelfavo (najboljši proizvodi, I lestenca, svetilka in ariaotare, elMitričae ; žtevce (šv carski proizvod), električna likal-! aika ia posode, telefone, zvonce in ele 1 tr.ar.-e, vs3 dragi električni materije! HUP.T2 naicene|e pri elekirotvrdkl K a r o I Flopjančič, Celje. Postrežba točna. 3904» L Edy Škopek iirar tn »reovec Tonči Škopek r0|. Fatur poročena Liubliana, 15. avgusta 1925. , ur, 'u« v, m'?d. samsk'. a7i!en. t'ezen rrikimlilv, se sprejme kot potnlV»začefnik za vso forenisko. Ti kraji mu morajo biti znani. — R*flekt!ia se na prvr.vrstno moč z dobrimi refe-rencami. — Ponndbe na nnravo .Jutra* pod „»ot»ik 73". Javno- etjercllska /j 15. Liubljana, 17. aveusia 1925. V globoki žalosti naznanjamo, da nam je naša srčno-ljubljena, debra soproga in mati, gospa Emilija Uussnek ro! Burkarf soproga ravnatelja Sek. urada v ponedeljek, dne 17. t. m., po dolgi in mučni bolezni, boguvdano preminila. Pogreb nepozabne nam pokoinice ho v sredo, dne 19. t. m. ob 3. popoldne iz hiše žalost!, Zatiska ul. 1., na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 17. avgusta 1925. Inan Avsensk, sepreg — Pavla Avsenek, hčerka. Ob težki izgnbi našega nepozabnega soproga, očeta, starega of!eta, strica in avaka, gospoda Aloisila Konika nam je došlo toliko odkritih izrazov sočutja in tolažbe, da nam je nemogoče se vsakemu posebej dostoino za hvaliti Zato si dovoljujemo tem potom izreči najtoplejšo zahvalo vsem, ki so blagega pokojnika tolažili v njegovi bolezni in vsem, ki so ga tako Častno in v velikem številu spremili k večnemu počitku. Posebno zahvala izrekamo gg. hišnim posestnikom, orožniški komandi, gg. vrtnarjem in vgem drugim, ki so poklonili prekraaue vence iu šopke na njegovo krsto. V Ljubljani, dne 18. avgusta 1925. Za!n]o£a soproga in ostali sorodnik!. Sv. maša zadušnica se bere v sredo dne 19. t. m. ob 7. uri zjutraj v Frančiškanski eerkri. ■c ci Din 193 naprej kakor vsa ostala oblačila za gospode in dečk» kuaite najseneje in nsjboije . splošno znani detajlni trgov ni na Erjcvlevl cesti štev. 2 (nasproti dramskega gled.ilišča) konfekcijske tovarne FRAN DE35NDA & Co., Ljubliana. mm L. Maktsš LJUBLJANA, Mestni trg 15 izdelovale)] dožuikov Na drobno I Ka debelo! Zaloga spreHajaSnili palic Stari tieinik! s« nenovo creobbčj.o. Dežne plašče pristne sn^ieike, tvorclšk^ zaloge, neprenoč* !jive, kupite naf-bolie pri J AH OB LAK, ?IA3?B0R. Slavni frg Z 328-an Ženini in neveste! Ne pozabite pri nabavi pohištva na tflMrno mnm UehoiiBF, CELJE katera Vam dobavi vso opremo cd navadne do najfinejše umetne izdelave, po najmodernejših vzorcih iz domačega in po želji inozemskega lesa. IzvršujejT se tudi trgovske in pisarniške opreme, kakor tud! portali in vsa stavbena dela. Cene brezkonkurenčne I Izvršitev na-roj-l točna, z.i solidno di-lo ftt jamči. Prodalo se bo dne 24. avgusta t I. ob 13. uri iz proste roke \ Kranju |Jelenova gostilna" mlika enonadstropna ob glavni I cesti ležeča hiša, ki ima več j stanovanj, veli** hleve, obširno dvorišče, vrt, kegljišče i. t. d. Proda se '.udi velik n?> Štajerskem imenovan ,,KU- i s^V* 9 imi «r Zobozdravnik i yi.mii Ljubljana BSikloAlčeva cesta zopet redna crdicira. za analiziranje in sestavljanje receptov. Ponudbe s sliko, popisom dosedanjega službovanja in zahtevo plače naj se pošlje r.a upravo lista pod ,,Anzl2za" Celje. liajBOieiia mM Brezkvarjenja blaga kemično sastente in vsakovrstno barvanje cblek ANTON B O C liubljana, Selentepa ol. 5 f. nadstr. GH&ce-Vič 46. RALTOV G022 aSBBBBBaBBl Priporočamo knjigo: StojanovlC A., aainks ti!b. Popis bitke in njen pomen z dvema zem jevi-doma. Knjiga velja s poštnino vred Din 31 — ter se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljabljani. Prešernova ulica 54 cszjbe •3«tBBSr:I Brez posebnega obvestila. Naša predobra mama, gospa Fani Biber »j. Gissl odoua po carinskem nadzorniku je v nedeljo, dne 16. t. m. ob osmih zvečer v 70. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršil v torek, dne 18. t m. ob pol petih popoldne it hiše žalosti, Janez Trdinova uiica 2 na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dr.e 17. avgesta 1925. Žalujoit otroci v imenu ostalega sorodstva. "rnifesni ©klic. V ponedel ek. dne 31. avgasta 1975, pa potrebi io tudi s'edeče dni, prtčeni*. c!) S. doioldso cc ttada vrtila na iica mesta v Higorcah, soda' okraj Brežice, prls laadraibazemliiiC: 1) vi. št. 62 d. o. R gonce, obstoječe iz velikega mlina na Sotli, ža^i 2 'jpod'rskih rosiopij, vna, njiv in travnikov. — Cenilna vrednost Dm 193 076--. izklicna cena Din 128.717 35 2) VI. št. 6 d. o. Rigonce, obstoječe iz hiše št. 6 v Rigoncah, v kateri se zvršuje gosiilni-ka obrt, guspodarskih poslopij, njiv in travnikov. — Cenilna vredno?t Din 98.502—, izklicna cena D n 65.668—. 3) VI. št 9 in 10 d o. f i gonce, obstoječe iz hiše št. 9 v Rigoncah, gospodarskih poslopij z vso pritiklir.o, njiv in travnikov. — Cc-n lna \reJn< st Din 129-333-—, izklicna cena Din 86 2*8-66. Nepremifnira vi. št. 62 d. o. Rigonce, m'm in žaga se odda le skupai kot cclota, ostala zcml išča se DoJo pa dfažbala najpieje po posameznih parccl"h oz. parcelnih skupinah, t. j. posebej njive in travniki iako, da se lahko da .be udeleže tJdi mteresentje, ki ne razpolagajo s tako v soMmi znes\i, da bi lahko zdra?Da!i celo zcm'jišče skup-> Podrobni nogoji dražbe so na vpoel»d pri oUrr nJni iOdisCa v Brežicah na nrsda deski pod E 172 25, aU u v p:surn> g dr. Josipa Zuolaeb, odcetnika v Biot cah 4360-a