St. 40.
V Trstu, v sredo S. oktobra 1881.
Tečaj VI.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
.;
>V edlnojti J« tnoi«
»EDINOST« uhajn v«ko «rad»; m«iv t\ vu loti je 4 ^1,1. 49 kr., za jnlu leta 2 rUI. 30 kr., 3-jtrt let i t uli. 20 kr. — Posnn .jjciij 4t »vi lk > pri upravniitvu in p> trafikah v Trstu a<> dobivajo po 8kr. — NaroP.une, roklami'ij) in iazorate prejema Upravniitvo »vit Zont> 5".
Vsi d,p m h, pomjaio Uradilitvu .wla 3. Latiar®. Tip. 11'ul«; Vi\k m in lil ti franklnm Rokopisi brez posslma vrednosti aiiw vračal>. - /»:«,• 'rv.m vrst« nmuulli in pulmleo) h. /. irađuiiijo no m/godbl -
prav ceno; pri krmili oglasih /. ilrobiiiini Srkiini »j plsJiijo za vsako b«oJo 2 kr
Poziv p. n. gg. naročnikom!
X denašnjo Šlevllko žačneano slednjR četrtletje 1.1. Torej uljudno prosimo, naj vMk, kdor Je đe kaj naročnine dolžen,
k malu plati,
da se nau pošiljanje lista
ne ustavi.
H krati vabimo druge rodoljube k naročbi na »Edinost*, katera itane ta '/«leta I gld* »O kr,
Opravništvo.
Svobodna delitev zemljišč.
Mej one napravo, s katerimi je nemško-ll-beralna stranka, ko je bila na krmilu, Avstrijo osrečila, spada postava, <la sine vsak posestnik kakor mu drago, svoja zemljišče razkosati in tako razprodati ali mej svoje dediče razdeliti. Ta postava se je — proti ugovoru večine kme-tiških poslancev — v državnem zboru sklenola leta 1868. Imamo torej 13 let skušnjo za seboj, — oj težke bridke skušnje I Kdo opiše osodo-polne nsstopke, kdo preceni škodo, katero je trpel po tej naredbi glavni steber države, kme-tiški stan ?
Na tisoče lepiti kmetij po vseh deželah se je pokončalo, kmalu da no vsaka vas ima dandanes za četrti ali tretji del kmetov manj, nego svoje dni.
Na njih mesto jo stopila množina kočarjev ali, «želarjev» s tremi, dvetna, enim oralom zemlje, če ne s polovico, — tretjino orala.
Ali pa nahajamo nekoliko bogatinov, kateri so nakupili toliko gruntov, da znašajo skupaj po tri ali Četiri kmetije.
In ako kmečki stan ide čedalje bolj rakovo pot, poglavitim uzrokom te Žalostne prikazni moramo prištevati — neomejeno razkosanje zemljišč.
Sto in sto prošenj občinskih zastopov in raznih društev vzlasti iz nemških dežel se je vsled tega slednja leta poslalo vladi in državnemu zboru, naj se omenjena postava spet odstrani aH vsaj prenaredl, in državniki, kterl sedč zdaj na ministerskih stolih, kmetu bolj
prijazni od nekedanjib, jeli so se ozbiljno s to zadevo pečati. Gospod minister poljedeljstvu je meseca januarja pisal c. k. namestništvom, naj nastopke postave od leta 1808 natančno preiskujejo, in potem o tej stvari na Dunaj poročajo. Namestništva so se v pozvedbo obrnola do okrajnih glavarstev, katerih uradniki živč v dotiki z ljudstvom; tu pa tam so še postavila v preiskovanje posebne odbore zvedenih mož.
—	Po rezultatih teh preiskav hoče baje vlada državuemu zboru svoje predloge storiti. —
—	Prav radi bi vedeli, kakov vspeh je Imelo poizvedovanje na Primorskem, kajti gotovo se je g. minister ohrnol tudi do mit si. deželne vlade. Kaj je odgovorila? Pa bodi si eno ali drugo, po naših skušnjah in po poročilih od strani mnogih županov, posestnikov in duhovnikov na deželi smemo izreči: Nujna potreba je, ono postavo brž ko mogoče — ako se ne da več popolnoma odpraviti, vsaj jedrno in bistveno prenarediti. —
Ne more se sicer tajiti, da se prosta delitev zemljišč da z nekteriini dobrimi razlogi zagovarjati. In te razloge liberalni Nemci vedno nosijo na jeziku. Prvi so glasi, da jo posestniku, kteri je imel poprej kmetijo z mnogimi raztresenimi parcelami, zdaj mogoče, oddaljena zemljišča prodati in si nakupiti bližjih, ter tako svojo kinetljo zložiti (arondiratij In si pri obdelovanju obilno časa in troškov prihraniti. — To pritrjujemo. — Drugi razlog je, da se nahajajo kmetije, ktere so preobširne, da bi se dale dobro obdelovati, torej se zanemarjajo in malo rodć; pogostoma pa se vidijo družine, ktere se na manjših posestvih tako dobro Živć, ko druge na velicih.
Bolje torej, da odda, kdoriina preveč zemlje, kos drugemu, kos tretjemu, da bosta zemljišča bolje porabila, nanjih dosti «<?pridel ila, kakor bi bil o». Tukaj pristavljamo: vse je odvisno od tega, bodisi na velikej bodisi na majlinej kmetiji, kakov je gospodar-, umen ali neumen in nevkreten, varčen ali zapravljiv, previden ali malomaren, delaven ali lenuh 1
Tretji razlog je, da se zdaj oni, ki je kmetijo z dolgovi prevzel, ali si po nesreči takih nakopal, te nadloge lehko kmalu s tem odkriža, da eno ali dve manj po-
Podlistek.
Delo sv, Cirila i Metoda.
V spomin 6. julija 1881.
Spiaal Jaromir Volkov,
II.
(Dalje.)
Predno preidemo k naslednjemu 1 zadnjemu poglavju, treba nam je reči Še nekoliko ozbiljnih besed o poznejšej mrklej dobi slovanske zgodovine.
Uže v začetku tega spisa smo omenili, da pišemo to delce tudi z ozirom na denalnje razmere, vpletajoč mej zgodovinske podatke nekoliko malih belježek, vzelih iz srede sedanjega časa; res časa laži i obrekovanja. Naj toraj dragi čitatelj še dalje potrpežljivo spremlja naše slovansko per6, da ostane zapisana beseda čitajočemu globoko v srcu nikdar ne pozabljena.
Kakor je delo sv. Cirila i Metoda za nas Slovane lepo i tudi na vse strani blagodejno, isto tako je delo naših sovražnikov na vse strani gnjusno i natn zelo Škodljivo, — jednako mrzlej slani potresenej čez mlado cvetoče polje. Kar rode dobri bogovi, to ima blaženo moč v sebi; zli duhovi rode oholost 1 črviv sad.
Vse, karkoli hočete, da vam ljudje store, tudi vi njim storite. Mat. 7, 12. Tega plemenitega načela pa se naši sovražniki še nikdar niso držali i se tudi v sedanjem času ne držć. Tega jim ne dopušča njihovega krivega liberalizma vera, ki se naslanja na načelo: »sam vse jedel, sam vse pil, drugemu pa
trobilih parcel proda; inače pa bi mu obresti j od dolgov podjodale kmetijo, kakor Črvi mlado | drevo. Istina — samo, da je zdaj tudi malopridnežem, kterl h jo obilno preveč, dana prilika in skušnjava, grunt za gruntom — po grlu pognati!
— Še eden razlog je ta, da je po scdanjej postavi marljivemu in Štedljivomu človeku, kterega bodi stanu, mogoče, z svojimi prihranili si nakupiti počasi toliko zemljišč, da postane samostalen gospodar, ali da si podedovano, pa premajhno posestvo z nakupi poveću in po takem eksistenco svoje družine zavaruje in utvrdi. Tudi proti temu razlogu so ne more dosti ugovarjati.
Ti in Še nekterl drugi, pa manj pomenljivi dokazi so orožje v roel onih, kteri se potegujejo za to, da bi neomejena delitev zemjlšČ tudi v prihodnje postavno dovoljena ostala. Toda, ako se primerjajo dobički na enej strani z Škodo, ktcra .se je na drugej strani kinetiškemu stanu po tej svobodi ali uže storila, ali mu preti, ne da se tajiti, da sedanji položaj ne sme in ne more dolgo več trpeti. Število prijateljev postave od leta 1808 se čedalje bolj krči, tudi v vrstah one liberalne gospodo, ktora jo jo svoje dni ustvarila ali kakor cvet modrosti hvalizalu.
Nastopki so marsikoga, ki še iina zdrave oči, zbrlhtall ali — streznoli. Iz taborja konservativne stranko, kleroj jo z.i blagost ljudstva res mar, pa se sliši so oglasno klicanje in zahtevanje : Pomoč in varsteo hitro kmetiške-mu stanu, da no bo prepozno!
Prihodnjič hočemo pojasnili najtehtnejšo razloge, kteri govore ioper neomejeno delitev zemljišč.	[Dalje prih.).
Deželni zbori.
Tržalki.
Drugo sejo je deželni glavar dr. Bazzoni odprl 29. t. m. po šestih zvečer. Vladin zastopnik je bil g. dvorni svetnik R. pl. Rinaldini.
Dr. Vidacovicb govori v dajjšem govoru o propadu Trsta, kateri povdarja tudi vladin list in je zarad tega toliko pomenljivši. Govornik toži, da vlada naš deželni zbor bolj prezira ter mu ne prisoja tiste veljave in važnosti, kakor deželnim zborom druzih dežel; naš deželni zbor,
pravi govornik, sklepa zakone, vlada pa jih ne potrjuje.
Vladni komisar odgovarja, da vlada ni odgovorna za neuredski del urednih listov, ker ona tega dela ne vreduje. On se zavaruje zoper očitanje, da vlada prisoja deželnemu zboru manj veljave in važnosti nego drugim l da ne potrjuje od njega sklenenih zakonov.
Dr. Vidacovich se s tem nekoliko potolaži.
Potem so se volili pregledovalci stenogra-fifinih zapisnikov deželnega zbora.
Od vlade predloženi načrt zakona zastran pogozdovanja Krasa se izroči v posvetovanje posebnoj komisiji.
Poročilo deželnega odbora o njegovem delovanju ol zadnjega zborovanja vzame se na znanje in soglasno se potrdijo odborovl predlogi zastran ustanovitve pravne italijanske akademije in zastran odškodeb po odpravljenej svobodnej Inki in prašanja šolskega zaloga. Potem so vzame na znanje poročilo o stanju deželnega šolskega zaloga za leto 1880. Prošnja dunajske dijaške družbe za preskrbovanje bolnikov za podporo izroči se mestnemu svetu,, da jo on reši.
Kranjski.
V prvej seji, dne 2A. septembra je bilo poslancem razdeljenih 17 predlog, ti so: glavni pregled gospodarjenja h premoženjem deželnega zaklada in njegovih podzakladov za 1880. leto; potem računski sklepi kranjskih ustanovnih zakladov, računski sklep deželno vino- in sadje-rejske šolo na Slapu, računski sklep zaklada kranjske zemljiške odveze, računski sklep gledališkega zaklada, računski sklep norlšno-stav-beuega zaklada, računski sklep normalno-šol-skega zaklada, vsi za 1880. leto; dalje proračun zaklada kranjske zemljiške odveze, proračun gledališkega zaklada, proračuni kranjskih ustanovnih zakladov, proračun deželnega zaklada iu njegovih podzakladov, proračun norišno-stavbe-nega zaklada in proračun kranjskega normalno-Šolskega zaklada, vsi za leto 1882; poročilo zaradi oskrbovalnih troškov za osobe, katere se oddajejo iz boiniČnega v hiralnično oskrbovanje pa ne morejo zase plačevati; dopis deželnega predsednika o volitvi 4 članov in 4 namestnikov za deželni reklainarijski komisijon glede zem-ljiŠČnega davka; poročilo zaradi dovoljenja mi-
nič ne dal.« V 9. stoletju so Nemci pisarili rimski m papežem dolga, obširna pisma, v katerih Slovane obrekujejo ter njihov jezik barba-ričnim imenujejo. Dandenašnji pa, ko žele narodi mir i spravo mej seboj, na temelju pravičnosti, osobito jeziko ve enakopravnosti, kdo se vsemu temu najbolj protivi? kdo zavoljo tega najbolj kriči i razsaja, da bi si skoraj razpral usta i se od jeze razčeperil na gladkej stezi? kdo dandenašnji zavoljo sporazumljenja narodov trosi največ laži po svojih umazanih časopisih mej lehkoverni svet? No, to vse počenjajo krivi liberalci, naši večni sovražniki, oziroma potomci onih preljubeznjivih omikancev (?!) iz dobe sv. Cirila i Metoda, o katerih očitno govori zgodovinsko pismo papeža Ivana VIII. priobčeno v tem spisu (str. 21—22.)
Ko je leta 900 namerjal knez Mojmir v svojej moravskej državi zopet ustanoviti slovansko cerkev, kakoršna je bila za Časa sv. Cirila i Metoda, kakor vrane vzdignejo se vsi Škofje solno-graške provincije proti kneževim težnjam, ter spišejo papežu Ivanu IX. obširno pismo, v katerem protestirajo zoper namere Mojmirove; pisanje pa sklenejo z originalnimi besedami, ki smo je postavili na čelu II. poglavja v tem spisu, i preložene v na-ščino značijo: »Slovanje, hočejo ali nočejo, biti morajo naši podaniki, ter upogniti vrat pod naš jarem.« Pa ne le to; tudi naš jezik so v 9. stoletji na vse mogoče načine proganjali ter svojega usiljevali. I to delajo še dandenašnji, akopram je naš jezik tudi za vsako uradno poslovanje mnogo sposobniši i lepši i bogatejši od švabskega, ki so uže stoletja trebi, pa je vendar še silno pomanjkljiv, ker se vlačijo vanj vsakovrstne besede skoraj iz vseh inostranih jezikov.
Kako Nemci Slovanu kažejo dobroto svojega jezika, i da brez njega ni za nas sreče na božjej zemlji, naj tu minogredo omenimo samo jeden izgled. Ncinšk poslanec je lansko leto v kranjskem dež. zboru s povdurlcom zatrjeval: «Bog nobenega K anjca ne zapusti, samo če malo nemški zna.*
t'Je primerjamo z narodnega stališča 9. stoletje z denašnjo dobo, Slovan pač lehko s tužnim glasom peva resnično pesem pod domačo lipo:
Hej Slovani! kdo so vaju mestu?
Hej Slovani I kdu so vašo mej«?
Hej Slovani! kdu so vtišu pravu?
I kde so vaše narodne šole od najnižje do najvišje po vzgledu inostranih narodov? V kakem jeziku se delć pravice, izvršuje sodba našemu ljudstvu? uEt sive velint, sive nolint, reguo nostro subacti eruntj« tako se nam glasi še dandenašnji iz ust krivih liberalcev na naše pravične Želje.
Kakor skrbna koklja vedno pazi i gleda na svoja piŠČeta ter je pred sovražnikom zvesto varuje, isto tako sta delala tudi sv. Ciril i Metod mej Slovani. Dokler sta ona mej narodom živela, nI Slovanom pretila še huda nesreča, ali po njiju smrti se je posebno na Moravskem, Panonskem i OcŠkem po vseh straneh na slabše obrnolo.
Pisanej kači jednako je sovražnik vedno prežal, kde i kako bi mogel Slovanu kaj škodovati. Tako je počenjal i delal v 9. i dela tudi v 19. stoletju.
Videli smo, kako so švabske lisico omahljivega Svatopluka naščuvale, da je svojega strica, odličnega Slovana Hastislava, dal zavratno zgrabiti, ter mu tako s krvno roko, posluživši se sovražnikovega orodja — staknol ne lolžne oči. Naganjali p i so tudi Svatopluka isti krivi prijatelji, naj Izpodmakne Metoda, da bi padel v nastavljeno mu past. Nemci so bili tisti odlični (?) kr-ščanini, ki so podpibali vetrnjaŠkega Svatopluka, daje k malu po smrti Metodovej zaukiz al z vojaško silo iztirati vlastne svoje rojake — slovanske duhovnike iz domovine, tji čez hladni Dunav v inostrani svet. Pa tudi nemški i latinski škofje, menihi i •erzpriestaiji. so v 9. stoletju zažgali i na grmadi uničili Slovanom prvotno njihovo božansko literaturo, ter tega duha i dela
EDINOST.
loščine vdovi Vukatičevej; poročilo o remune-lacijah prinuiiju in sekundariju medicinskega la blazničnega oddelka in asistent« porodiSkega oddelka; poročilo o tem, da se je prejšnji privatni most čez Kolpo pri Brodu v oskrbovanje hrvatskih in kranjskih cestnih organov prevzel in kako se bode v prihodnje vzdrževal; poročilo o stavbi mostu Čez Kolpo pri Vinici; poročilo o premembah organ izacijona in službenega in-strukcijona deželne blagajne.
Izvolili so se potem štirji stalni odseki, in sicer: v finančni II, v upravni 'J, za pregled letnega računa 7, in v peticijski odsek 5 udov.
Druga seja je bila 26. min. m. V tej seji je izročil g. deželni načelnik ministerski dopis, ki poživlja deželni zastop, naj ižreče svoje mnenje, kam spadata Žumberg in Marindol, pod Kranjsko ali Hrvatsko. Naznanil je potem deželni glavar 9 prošenj, le prošnje so: a) prošnja narodnega učitelja Mat. Ranta v Preinu zaradi vpeljave pouka o ženskih ročnih delih v narodne šole; b) prošnja istega učitelja zaradi pospeševanja vrbogoje in pletarstva v Trnovsko-Vremskej dolini (obd pet. ods.); c) prošnja postojnske občine, naj se naredi deželna postava zastran olajšanja pri ukvartlranjl vojakov o priliki večjih vojniških vaj (upravn. ods.); č) prošnja dunajsko-vseučiliškega asvlvoreina za podporo; d) prošnja deželnih uradnih slug za prosto stanovanje ali stanovnio; e) prošnja Martina Pilarja, da so siroti Antonij i Kraševčevej pusti miloščina; 7, prošnja Josipa Vesela, učenca dunajske umetnostne akademije, za podporo; g) prošnja podpornega društva rudarskih akademikov v Ljubnem (Leoben) za podporo; h) prošnja kamniškega mesta za podporo ob prelogu ceste na Klanci (poslednjih šest. fin. ods).
Potem ste se razdelili vladni predlogi o uredbi šolskega obiskovanja na rudniškej Šoli v Idriji in glede upravnih sprememb.
Nazadnje so poslanec Potočnik in tovariši izročili sainostalen nasvet zarad zidanja železnice Trst, Razdrto, Loka, Launsdorf.
V seji dne 1. Oktobra je g. deželni načelnik naznanil zboru, da je Njeg. ces. in kr. veličanstvo blagovolilo sprejeti odstop dozdanjega deželnemu glavarju namestnika, gosp. dr. Janeza Bleiweisa viteza Trsteniškega in b krati imenovati gosp. Petra Grassellija kranjskega deželnega glavarja namestnikom. — V tej seji je poslanec g. Potočnik izvrstno vtemeljeval svoj in tovarišev nasvet zarad zidanja železnice Trst—Loka, ki je bil soglasno sprejet. Ta nasvet se glasi tako le :
Visoki deielni zborI Z ozirom na g. 10. opravilnega reda in opiraje se na javno mnenje, potem z ozirom na razloŽbo, ki jo je imel tržaški deželni glavar v prvej seji letošnjega deželnega zbora tržaškega, predlagajo podpisani naslednji sa. mostalni nasvet:
Slavni deželni zbor naj sklene: a) naj se dela na to, da se kar najbrže naredi državna postava, po katerej se napravi Železnica iz Trsta skoz Razdrto na Loko, ker bi bila ta železnica jedina, ki bi držeč naravnost proti severu močno ustrezala tako splošnim državnim, kakor posebnim koristim kranjske dežele i
b)	da bi se pri tem gledalo na to, da do. tična postava naročito Izreče, naj bo črta Trst-Loka le prvi del za nadaljevanje Železnice od Loke proti Launs-dorfu;
c)	za petresanje tega nasveta naj se izvoli odbor 5 udov, ki naj svoje predloge o tej stvari stavi še v tem zasedanji.
V Ljubljani, dne 26. septembra 1881. Fr. Pototnih. L. Svetec. Pfeifer. Navratil. Oton Detela. M. Lavrenčič. Al. Koblar. Grasselli. Dr. Poklukar. Luka Robič. Dr. Vošnjak.
Dopisi.
V Hojami, 25. Sept. 1881.
(Turlki dolg i Valit; Zlato, lilija i tulpa).
Sedaj se je na zlatem rogu Izabrala ćlitćja denarstvene boginje, da razinota vozel o turškem dolgu zunanjim drŽavam. Poverjeuici držav podpisanih v dogovoru berolinskem so uže v stolnem mestu, da ukrenejo pravo, potolažjo neiiasitJjive upnike Turčije.
0	prihodu financijarnih poslancev, «Vakit» turški časopis razpravljajoč denarstvene zadeve, našteva vsoto, ki jo države naložć onim, ki so po berollnskej pogodbi količkaj sveta, ali ozemlja turškega dobile.
Ta vsota je otšteta od ogromne vsote turškega dolga zunanjim upnikom, ki sedaj se ima naložiti balkanskim državicam, da jo izplačajo primerno ozemlju, katero so v last zadobile: a to upnikom i ne Turčiji.
Pred berolinskim dogovorom evropska Turčija vzajetnmo se kneževinami je imela ozemlja za 528,000D kil. na kojih je bivalo preko 14,000,000 duš. Dogovor berolinski Še je direktno pod visoko Porto pustil do 200,000 kilom. □ i prebi v. 47» miljonov. Tako Evropa je otvzela Turčiji ozemlja za 328,000Q kil., i prebiv. do 9 in '/, miljonov; katerih največji del spada neodvisnim državicam.
To se znade, da v Berolinu bo države določile, da drŽavam neodvisnim i na novo ustanovljenim, naj se kesneje naloži en del zunanjega turšk. dolga; znašajoč okoli 5 ml-ljard, i po iVakltu» na ta le način.
Kneževina srbska bode plačala 130,000,000 frankov; kraljestvo Romans'jev tudi toliko; kneževina črnogorska, 132,000,000; kneževina bolgarska 720,000,000 fr., i kraljevina grška 200,000,000 fr. : vsota znaša 1 miljardo I 312,000, fr.
1	onemu, ki poseda Bosno i Hercegovino, bode trebalo esborsirati 800,000,000 fr.; toda omenjeni «Vakit» nadalje pravi, da o poslednjem se še ni ničesa ukrenolo.
Take jih zna rezati turški «Vakit> (čas). Da je Evropa nakazala nekaj dolga poplačati, to je gotovo. Ali nepravično bi bilo Ćrnejgorl naložiti dolg; ona se je junaško bojevala i svojimi trojanskimi zmagami je svet napolnila čudom i občudovanjem. Na dolgo i Široko sluj6 črnogorski sokoli I nenavadni junaci. Od tolikega ozemlja pridobljenega v premnogih bitkah, niti polovice niso prepustili Ornejgori.
Večji dolg naj se raje naloži Greciji, ona brezi prolltja krvi je posedla dokaj ozemlja ti A tudi za ono zemljo, ki jo je sedaj Grška dobila v last, je Slovan prolival predrago krv.
Ruski topovi so govorili za Tesalijo, kakor za Plevno I Tak davek bil bi pravičen.
Da se turški ogromni dolg poplača, najbolje je, da Evropa izroči Sultana v pest Kalifornijo; ali Avstralijo i to se vć, prvo, z dovoljenjem Amerike?? Zavezna država ob velikem oceanu imenom Kalifornija ima mnogo rudnikov zlata ; uže I. 1857 so ga izkopali iz raznih jam za 160 miljonov vrednosti. Sedaj ga še dobivajo za 60 miljonov dolarjev.
San Francisco glavno mesto zavezne države, ležeče ob ustju reke Rio Sacramento, ima naj-večo trgovino se zlatom. Kalifornija je bila preje mehikanska pokrajina, a 1.1848 so jo otsto-pili zed. državam.
Naj i tu še prilično omenjam, da Kalifornsko zlatć, je najflneje — I potem takem umevno najdraže.
Ali sedaj evropsko trgovino sd zlatom ne oskrbava več Kalifornija, ampak otdaljena Avstralija. Avstralska produkcija zlata je naj-zdatneja. PriČenši od 1, 1865 je skoro povsem spodrinola Kalifornsko. Glavni producent te preimenitne kovine je naselbina Viktorija. Ova meri do 229lQ mirijam., je takozvana Australia Felix; je razprostrta na juznovshodnem delu Nove Holandij«.
Do 1. 1851 je ustvarjala z Novim južnim Walesom jedno naselbino — a sedaj je zasebna naselbina.
Zlata je ta dežela jako bogata; na primer I. 1853 so ga izkopali 2,497,000 unč; 1. 1860, 2,156,000 unč; 1867 pa doBta manje.
V	organih govorečih o vrednosti produkcije zlata se člta, da množina se leto za letom manj-Šuje. Da je temu izjavljenju resnica — ti le statis. podadki očito dokazujd. Uvaženje zlata se je pričelo v velikej meri i je evropske blme-talistične trge naplavilo uŽe
1. 1852 v kojem so ga izkopali 1.974,975 unč. . 1853 .......... 2,497,723
•	1856 .......... 2,985,991
« 1860 .......... 2,156,660
« 1865 .......... 1,544,694
. 1871 .......... 1,290,844
. 1872 .......... 1,331,377
. 1873 .......... 1,170,397
. 1874 .......... 1,097,644
•	1875 ...............1,068,418
. 1876 .......... 963,760
. 1877 .......... 809,653
.1878 .......... 775,270
. 1879 .......... 715,091
. 1880 .......... 812,092
Še bolje se zapazi nazadek produkcije, ako se štev. poslednjih letnic seštejejo i vsota primerja z ono prvih letnic; razvidi se, da je poslednja manjša za blizu 2/3 od prve.
Če se pa ozremo na broj pridelavateljev zlate rude, vidimo, da njih štev. se je skrčilo v 1. 1880 na 38,000 glav; leta 1858 jih je bilo 147,358 glav., prava armada vojakov .zlatemu teletu, posvečena 1
Sedaj čemo spregovoriti nekaj besed o cveticah 1
V	vsakem vrtu, cel6 na oknih, oko zapazi, ali naleti na lilijo i tulpo. Naj si bo na kmetih, ali v mestu, povsodi take cvetice radi ne-gujo. Kakor je kamelija iz tujih dežel v naše
prenesena, takisto ste bile I lilije i tulpe. Poslednji dve je prinesel Augier de Busbeck. Ta se je narodil v Comines-u pri Lille-ju; 1. 1522. mož v 16 stoletju najvešćeji. On je bil diplomat, naravoslovec, dinaroslovee, starino-slovec.v vseh teh strekah vešč pisatelj. Bilje 7 let poslanec Ferdinanda I. na turškem dvoru pri sultanu Solimanu pridevkom »Veličastni«.
Naj omenjam i tu, da tisti čas Turčija, «la terreur d' Europe, imenovana, je marsikaterej državi delala preglavico. I njemu gre čast, da je s Porto sklenol mir, ugoden za Avstrijo, i tem zabranil turški poplav čez Evropo.
Njemu gre slava, da ko je bil poslanec v jutrovih deželah, I kakor vešč rastlinoslovec se je s tem mnogo pečal*), da je v ostalo Evropo razposlal Še nepoznani cvetici lilijo i tulpo.
Iz SmariJ na Vipavskem.
Iz Istre k vojaškim vajam odhajajoč, obe-čal sem Vam g. urednik, o vojaščini poročati. In res, bilo bi marsikaj prav zanimivega povedati, še bolj zanimalo pa bi .lučanje živih ljudi skoz okno!» — Vse to p.i prihranim za poznejše, ugodnejše čase ter preidem danes k razlaganju g, Povšć-tovim o snaženji vinskih posod in umnem izdelovanji mošta v Šmarjah, dne 25. sept. t. 1.
Kakor je bilo uže v slov. časnikih brati, podučuje g. Povšć, vodja slov. oddelka dež. kmetijske šole v Gorici, v raznih krajih Goriške o omenjenih in dotikajočih sc predmetih; in to ne brez vspeba, kar se je tudi v Šmarjah za-pazilo.
Gosp. vodjevo prepričevalno in kolikor mogoče nazorno in popularno poučevanje je zdra« milo poslušalce k premišljevanju o i steni tosti njegovih nasvetov.
Prlkimovali so večni resnici, da v zdravem telesu namreč biva zdrava, krepka duša — v zdravej posodi se ohrani zdravo vino. Prikimo-vali so nadalje poslušalci, mej katerimi so se nahajali tudi šmarenski starašine, da bi namreč veliko boljša, močnejša vina pridelovali, ako bi, če vremenske razmere pripuščajo, kasneje popolnoma dozorelo grozdje trgali. Poskušajte I Tudi v sistemu glede moštovega kuhanja v zaprtih posodah, osebito pri črnih vinih, znanimivalo je kmete.
Poslušali bo z največjo pazljivostjo ter ugibati začeli, da bi utegnolo res tako boljše biti. Nekateri večji posestniki so si tudi celo koj 18 vrelnih cevk naročili. Sploh g. vodja sme biti ponosen na svoj vspeh.
Umeje se pa tudi, da so nekateri tudi z ramami majali, inčeš: »kaj ta Škric vć*. Takih revčkov pa ni v poštev jemati, pač pa vendar spomniti, da, ako bi bili, kar se lahko pripeti, šmarenski, ali recimo, sploh vipavski kmetje
*) Dozdeva se mi, da prvo »o bili uže Saraceni v spod no Italijo l na Sicilijo zanetil. V «Salernl» je bila visoka Šola medlcincev, na kojo so pohajali 1 kristljanskl mladeniči se zdravilstva učit. Znano je, da Mahometan je poligamlst-ali njemu 15 Žen toliko ne atane na leto, kakor nam ena. One se zadovo\jć s prosto kavo 1 duhanom. Ali to slabost Imajo, da l|ubijo strastno diSeče vode, mila, prahove, kar mnogo moSkemu stane. Iz prva so napravljall neki beli izleSek, ki Ima to lastnost, da koii obvaruje beloto.	Pisat.
na .uničevanju* zvesto se držeč, ostali so vse dni do sedanjega
časa...
Osobito pa zapadni Slovani pišejo svoj književni jezik po vlastnej marljivosti, ne da bi se ga na višjem učlliŠču priučili; vsaj je isto Še s trdim zapahom zatvorjeno...
Raztrganje moravske drŽave so Nemci vedno pred očmi imeli; v dosego tega svojega namena zanetijo sovraštva ogenj inej Svatoplukove tri sinove; i res, pozneje vzdignejo vsi trije drug proti druzeinu krvavi meč, ter konečno zgube v bratov, sltej borbi i neslogi svojo i narodovo srečo i zlato svobodo.
Ko se je sovražnikom ta želja spolnila, zaženo se, z divjimi Madjari vred ko srdite hijene po nesrečnej moravskej ' panonskej državi ter mesta i sela strašno pustošijo, narod stiskajo ter na vse strani razganjajo. V tem času je zgubila Mo-ravsko-Panonska država samostalnost.
V	letu 908. (po druzih virih 1. 907) so se zagozdili kruti Madjari i Nemci v onih krajih v nesrečne Slovane.
Naš sovražnik ne miruje po nobenej strani. Narod i domovino pa mora braniti vsak po svojih zmožnostih, bodisi z besedo ali peresom; to je naše poslanstvo, to je Želja sv. Cirila i Metoda.
V	9. stoletju je sovražnik trgal slovansko sveto zemljo na severju, kaj pa hoče v 19. stoletju «irredenta» na iugu ob jadranskem morju?
Ozirajoč se na denašnje razmere, zdi se nam potrebno pri tej ugodnej priliki svoje nazore o prenapetej .irredentU navesti.
Stopimo doli na mejnik, kder pluskajo razdraženi suhi i mokri valovi v pretiranej domišljiji nekaterih Italijančičev, ter naj posluša naš govor, kdor hoče.
Slovan živi prav rad s vsakim sosednim narodom v miru, jedinosti i prijaznosti, le da ga tudi sosed v pokoju ne moti.
■Mir z vam 1» rekel je Krist večkrat svojim učencem. Mir tedaj mora biti res sladek i prijeten, ker ga naš spasitelj tako po-vdarja. Krotki i miroljubivi so bili tudi r.aši pradedje. Miroljubivosti sta nas učila tudi sv. brata Ciril 1 Metod. I res bi mi Slovani imeli na zemlji mir i veselje, ako ne bi ga nam zlobni tujec kalil. In kali ga. Ob jadranskem morju nas bes vznemiruje. Nekateri italijanski, pa tudi avstrijski podaniki, delajo demonstracije tudi s tem, da pišejo o zemlje — i narodopisu debele knjige, v katerih pomikajo Italijo do Kranjskih gor. Upajo, da bode to mogoče doseči, če se le ugodna prilika ponudi. Mi pa vemo, da se Slovencu roka od živega telesa ne d;l tako lehko odtrgati, kakor peruta od tolstega spečenega tiča. Prenapetnež naj si ne domišljava, da se slovenska zemlja tako lehko odrezava; naj si zapomni našo pesen:
Ko Ca ven ne dam se ganiti;
Svoj narod znam hrabro braniti: Zemlja slovenska je svetu 1 Lah naj se v njo ne zaleta!
Mi Slovenci smo trden steber milej nam Avstriji i naj-vernejši i pokornejši narod svojemu presvetlemu vladarju, zato nikdar ne bomo dopuščali trgati svoje slovenske zemlje. Opiramo se na te uzroke:
1.	zemlja slovenska je nedotakljiva dedovina avstrijske, oziroma habsburške krone.
2.	računati je treba na časovne razmere i svetovne prikazni. Kakor je v srednjem veku prevladala verska ideja, zavoljo katere so se bile krute borbe mej narodi, prav tako je zdaj na površji ideja narodnosti. Sila vzbujene narodnosti je močnejša, nego puška i meč. »Zakon narave ne da se zlomiti.. Z silo se ne dajo j se tudi več ne smejo narodi podjarmljevati. Kdor bi se nad našim narodom, ki je uže na precejšnji stopinji omiko
s takim nasilstvora pregrešil, hujši tiran bi bil od cesarja Nerona, in oskrunil bi vsa Ijudoljubna načela 19. stoletja mej evropskimi narodi.
3.	Ako bi se tudi posrečilo Italiji v ugodnih okoliščinah odtrgati Avstriji kos slovenske zemlje, vendar bi je ne mogla za dalj časa pridržati. Ona bi jej bila Ahilova peta, ker taka pridobitev bi bila nenaravna po zemlje-i narodopisnem značtgu; italijanske šege i navade se po duhu i jeziku z slovenskim elementom malo tgemajo. — In poleg tega imamo Slovenci dve mogočni sili na svojej strani: Avstrijo i Slovanstvo. V trenutku, ko bi prekoračile italijanske čete Sočo, ali kde drugej stopile na slovensko zemljo, nakopala bi si Italija večno sovraštvo vseh Slovanov... Kri ni voda. In Avstrija bi morala do zadnje kaplje krvi braniti vrata do morja, ker so jej tako potrebna, kakor čolnu veslo.
4.	Ako bi Italija prestopila mejo ter odtrgala Slovencem nekaj zemlje, sama sebi bi oporekala. Večno resničen je rek, ki pravi: '(Proklet bodi, kdor vero uči, pa je sam ne spolnujel« i dalje: «Kar nečeš, da ti drug stori, tega drugim ne delaj.» Ko je bila Italija Še raztrgana, takrat so Italijani jadikovali, srce se jim je v Žalosti topilo, postali so prvi apostoli narodne svobode v Evropi. Pred obličjem vse Evrope so prisezali, da hočejo do zadnje kaplje krvi narodno svobodo braniti. A zdaj bi tako naglo prelomili svojo prisego ter začeli delati popolnem nasproti temu, kar so učili! Italija je tedaj moralno zavezana ne se dotakniti slovenske zemlje. Res sicer stanuje nekoliko Italijanov na Primorskem, a tem so mnogo bolje godi, nego onim onkraj meje, i zato. ker se jim nobena krivica ne godi, tudi s' ne žele pod drugo krono. Rovanje uirredente. je tedaj zelo nespametno, ona dela italijanskemu ime m pred vso Evropo veliko nečast.
(Dalje prihodnjič.
EDINOST
prisiljeni svoja vina cčlo ali dve leti doma držati, misliti hi utegnoli celo sumi na sredstva, da bi ustavili pogubo svojih tako drago in krvavo zasluženih vinskih pridelkov. Prepričan sem leg a, kar sem tu izrekel, tembolj, ker me v tem, dragi vipavski kmetje, sami podpirate I
Ko nemate namreč potrebe v svojej družini zdravilske pomoči, takrat se ne menite ni za jednega ni drugega zdravnika. Ko pa Vas bolezen obišče, začnete tuhtati, kateri zdravnik Vas bi mogel najhitreje ozdraviti. In glejte I Koj se sami ali pa s pomočjo stare sosedinje domislite žene tam v Mirnem pri Gorici ali one v Slemnjih ter iščete pri njih drage pomoči ; daste jima tudi za par sv, maš. in zdravi ste !
Ne mislite pa, da hočem s tem reči, da znate oni zamakneni babi tudi vino tako spretno zdraviti. C) tega ne. V tem bi uže morali modre nauke skušenih strokovnjakov poslušati.
Pametnejše bi bilo pa, da bi sc uže zdaj, ko imate priložnost, na take neugodne slučaje pripravljali. Ne? Namenil sem se bil še kaj druzega poročati, a zašel sem uže v tem predaleč. će pridem, ko mine leto i dan, če nas Bog živi, zopet na Vipavsko, poskušal bodem Še kaj druzega, ne samo onih zdravniških bab priporočati. Do tedaj pa z Bogom I
Politični pregled.
Notranje dežele.
Pod sedanjim nalim ministerstvom so se državne finance jako zboljsale. Državnih papirjev vrednost je zelo poskočila, in minister Du-najevski je dobil zajem po tako nizkih odstotkih, kakor pred njim še nobeden ne, kar neo-vrŽljivo dokazuje, da naša vlada uživa zaupanje tudi v zunanjih državah. Francoski časnik «Figaro» hvali v članku »Les ilnances autri-chiennes* razumnost naše vlade ter pravi: •Ministra Taaffe in Dunajewski imata za avstrij. ske finance skoraj enake usluge, kakor Riche* lieu in Colbart za francoske.
V	tisočih vladinih krogih so zelo hudi na galiiki deželni sbor. Predložila mu je namreč vlada, kakor tudi drugim zborom, več vprašanj gledć preuredbe v upravi. Dotični odsek, kateremu se je ta vladin predlog v pretres izročil, naznanil jo deželnemu zboru ta le predlog: deželni zbor ne more vprašanja, ali je dualizem v upravi odpraviti, ali omejiti, razpravljati, dokler ne dobi pravice odločevati o uredbi upravnih organov. Tak sklep mora biti neprijeten vladi, ki sploh pri tem vprašanji v deželnih zborih nema sreče.
Na Koroškem je deielni glavar nek dr. Stleger-Ta mož se je v govoru, s katerim je odprl deželni zbor, tako spozabil, da je zaječal: «Na Koroškem Še ni konca narodnemu razporuN Da, na Koroškem so po njegovem mnenju Slovenci Še premalo zatrti I
Nekdanja ustavoverna stranka se je razcepila v dve stranki, v nemško-narodno in državno stranko, prvej je na čelu Herbst, drugej pa Pie-ner mlajši; tržaški ustavoverni poslanci so se izrekli za drugo. Prva stranka Škili na Nemško, druga bi rada na ministerske stole sedla.
V	Štajerskim zboru postopa nemška večina z slovensko manjšino tuli brezobzirno. Pri volitvi posameznih odsekov so volili edinega g. dr. Dominkuša v nepomenljivl policijski odsek-
Nemških nacijonalcev nesramnost presega uže vse meje; oni uče pravo Antikristovo vero, posebno po češkej deželi; hodijo od mesta do mesta ter oznanujejo, da sprava z Slovani ni mogoča, da morajo Nemci vladati Avstrijo, Slovani pa jim podložni biti, da sedanja vlada mora pasti i Nemci priti na krmilo; predrzno kažejo tudi čez meje na Nemško, kder pa k sreči zanje prav toliko marajo, kolikor pri nas, ker jih poznajo ter ved6, da v nesrečo pahnejo vsako državo, v katerej pridejo na čelo. Takemu veleizdajskemu počenjanju bi morala vlada z vso ostrostjo konec storiti.
Hrvatski deielni zbor, kakor smo uže zadnjič naznanili, odprl se je 27. septembra. Ban je prebral kraljevo pismo, v katerem se posebno poudarja združenje granice s Hrvatsko, volitev državnih poslancev v ogrski zbor. Ban zagotavlja tudi, da bo spoštoval njegove sklepe ter jih podpiral, — če p.i bode ban spoštoval tudi hrvatskega naroda želje, o tem — ni govoril.
V	čelkem deželnem zboru so se obe narodni stranki, staro in mladočeška združile. Z veseljem pozdravljamo to novico, do tega pa je tudi moralo priti, ker ste obe v bistvu bile ene mislil in sto se ločile le v sredstvih Te dve stranki sto tudi velik vpliv imele na Slovence, a tudi tu se je do mala uže vse združilo; zelo bi želeli, da se tudi na Hrvatskem to zgodi, Česar
se pa, Žalibog, ni se nadejali; čas pa tudi tam mora priti, ko si obe stranki podaste bratovsko roko, da se boste mogle toliko krepkejše upirati občnemu protivniku.
Cesar je 28. septembra odprl v Budapeštu ogerski državni zbov s prestolnim govorom, v katerem je kazal na važne zakonske predloge, ki čakajo rešitve iz zadnjega zborovanja: naznanil je, da se predloži več z Srbijo sklenenih pogodeb, potem načrt zakona zastran nekaterih olajšav mejne granice, ki je bila Hrvatekej vtelo-vljena. Državnopravne razmere in pristojnost mesta Heke se imajo pojasniti s pisinom cesarice Marije Terezije in soglasnimi starimi i novimi zakoni. Kazenski zakoni se imajo v redi ti i sila potrebno je, da se dovrši državljanski zakonik in zboljŠa finančna uprava. Soduištvo je nepogojno potreba vrediti i zboijšati, skrbeti za prospeb obrtnije in trgovine. Cesar se nadeja, da državni zbor važnosti teh nalog ne bode preziral i da se bo trudil napraviti enakotežje mej dohodki In troški. Tudi je naglašal cesar potrebo boljše odgoje in preuredbe gosposke zbornice. Prestolni govor se sklicuje na modrost, rodoljubje in gorečnost poslancev, katere jih bodo pri vseh delih vodile; omenja naposled prijateljstva z vsemi zunanjimi drŽavami z na-dejo, da bo mogoče v miru vso delalnost obračati na vredbo notranjih razmer v duševno In gmotno blagost. Toliko i tako važnega dela res potrebuje zbranih in izvrstnih moči, ali užc v drugej soji je vzbudil poslanec Rohonczy grozen škandal, pripovedoval je namreč, da je imel s poslancem Varadijem dvoboj i da je temu, ki ga ni zadel, vrgel samokres pod noge.
Na Ogerskem so začeli jude preganjati. Državni poslanec Istoczy jih najbolj sovraži; ker je mož sicer jako pošten i čislan, zato gotovo njegovo sovraštvo do judov ne Izvira iz osobnost), ampak iz morale. O tem v sedanjih liberalnih časih ne moremo i tudi ne smemo naravnost govoriti, le to bodi rečeno: Srečna dežela, ki nema judov 1
Vranje države.
Rushi car Aleksander III. je izdal zadnje dni zelo ljudomile ukaze. Upravne gosposke so namreč imele doslej neomejeno oblast, da so lahko vaacega človeka, ki jim je bil neljub, uničile, zaprle, ali v Sibirijo poslale. Ta oblast, katero so tolikokrat zlorabile, vzela se ji in je ter podredila mi nisterstvu. Garje dal tudi ukaze zastran državnega reda in miru, kateri so za Rusijo velepomembni in pripravljajo pot boljšej i gotovo tudi slavnej prihodnosti.
Na Ruskem so se nihilisti zopet oglasili. Izišla je namreč zopet »Narodnaja Volja«, ki nihlliste svari, naj bodo previdni, ker je novi policijski vodja zelo bistroumen.
Po vsej Albaniji hudo vre. Ljudstvo se povsod ohorožuje. V Tusiji je rod Hoti napadel turške vojake ter jih pomoril
Shod italijanskega kralja z nalim cesarjem, naj govorč časniki, kar koli hočejo, bil je uže pred dalj časom namenjen, potem odložen, zopet namenjen i zopet odložen i skoraj gotovo bi italijanski kralj bil uže na Dunaju, da se nista v Gdanskem sešla nemški in ruski car; to je preprečilo ta shod. Na Italijanskem ste dve glavni stranki: prva manjša je zmerna pa razumniša, ta si prizadeva zmedene notranje zadeve v Italiji vrediti in prijateljske razmere gojiti z Avstrijo, vzlasti, kar so Fraaco/je Italijanom v Afriki račun prekrižali; druga veliko večja stranka je «irrcdentarska>, katerej je glava v politlšklh zadevah neki nedavno v Trst prišedši, pa od naše policije odpravljeni italijanski državni poslanec. Tega so pri odhodu celo c. k. avstrijski uradniki spremljali ter mu na tržaškem kolodvoru kričali: «Evviva».
V Egiptu, tako kaž6 vsa znamenja, poči k malu splošna vstaja. Turška vlada tam ščuje na vse mogoče načine, podkupljeni so vojaškj poveljniki in skoraj vse višje oblastnije so orodje turške politike. Turško prašanje tedaj ni rešeno, ampak utegne se v Egiptu zopet začeti in v Armeniji in Siriji končati in tako se lahko zgodi, da pridejo Rusi iz Male Azije v Carigrad, kakor so prišli Turki.
Iz severne Amerike se pripoveduje o zaroti, katere namen je umoriti tudi novega načelnika republike.
domaČe stvari.
Cesarjev god se je včeraj, kakor vsako leto, slovesno obhajal tudi v Trstu.
Ob 10. uri je bila slovesna sv. maša pri sv. JuŠtu, katere so se vdeležili javni organi, zastopniki zunanjih držav ter mnogo pobožnega ljudstva; konzuli so razoberili svoje praporje in tako tudi ladije v pristanišču.
£astno občanstvo. Gosp. minister baron Pino je bil izvoljen zadnje dni v Rifen-bergu in Kanalu častnim občanom. Mi poznamo
gospoda ministra tako dobro, da malokdo tako, ker smo ž njim veliko občevali, i zelo ga čislamo zand njegove pravičnosti, bistrouma, vstrajnega dela, trdnega i neopogljivega značaja. Čislali smo ga ufe v Trstu, ko je bil svetovalcc pri deželnem namestništvu. I/ odstopivših beneških dežel prišedši, začel se je v Trstu takoj učiti slovenskega jezika, rekoč: »J,iz hočem z vsakim kmetom, ki po meni praša, sam v njegovem jeziku govoriti«. ,S hudim našim nasprotnikom, baronom Morlngom, imel je Pino, koje bil okrajni glavar v Gorici, zelo trd boj zastran šenpaskega taborja, ker Miirlng tabo rja ni hotel dovoliti, Pino pa je /anj na vago položil svojo-, last in službo i s tem pogojem tabor omogočil. Taborja v Šenpasu ne bi bilo, da nI bil Pino okr.ijui glavar v Gorici, i največji naš rodoljub, največji dobrotnik goriške dežele — zdaj tako pozabljeni! — ne bi mogel bil navdušeno vsklik-noti: To je najlepši dan mojega živenja. A danes so drugi časi. — LavriČ bi se v grobu obrnol, ako bi vedel, da se je mej zdravo n jegovo seme pomešala ljulika. Njegovo imć je zdaj na Goriškem skora j pozabljeno; njegov grob venča na vernih duš dan le ena zvesta duša še — a pride zopet čas — i to se k malu zgo li, ko ga bo venčalo vse slovensko pošteno ljudstvo na Goriškem. Minister Pino, če tudi ni Slovenec, vreden je do duše našega priznanja, zato naj se tudi druge občine ravnajo po izgledu rifenbrške in kanalske.
F. H. L. baron Hrhiinfeld je bil
imenovan za poveljnika sedmega krdelnega oddelka in vojaškega poveljnika v Trstu, na mesto v pokoj dejanega generala Šmigoca.
Nesreča na železnici. Predzadnji ponedeljek zvečer se je v Trstu dobro znani trgovec z lesom, g. Kanec se svojo hčerjo, peljal čez ŽelezniČnl tir blizu Postojne, ker za. graja ni bila zaprta. V tem hipu pa prisopiha vlak, zmečka oba konja in velika sreča jo, da sta Kanec i njegova hči s polomljenega voza odletela i se jima ni nič hudega zgodilo. Nesreče je kriv čuvaj, ki je zaspal in ograje n' zaprl.
Promembe v tržaiko-koprskej
$koQJI* Na mesto č. g. Krlžmana pride k sv. Ivanu pri Trstu č. g. Anton Kjudcr, do zdaj kaplan v Skednju. Ć. g. Anton Dovetak, do zdaj katohet ljudske Šole pri novem sv. Antonu v Trstu, pride za kaplana v tržaško si-romašnlco, in od tod na njegovo mesto kaplan Č. g. Ivan Bastian.
Preiuedčenje profesorjev. Gosp. profesorja Ivan Berbuč in Josip IvanČiČ sta premeščena s pazi uske na goriško gimnazijo, in gosp. profesor Dragotin Coni pare Iz Gorice v Pazin.
ljubljanska gimnazija* V letošnjem Šolskem letu se je vpisalo v to gimnazijo 731 učenčev, v prvi razred 201, mej temi 130 v slovenski oddelek ; sprejelo se je v ta oddelek 98 učencev, zato se napravito paralelki.
Kmetijska dola na slovenskem oddelku v Gorici se prične 1. novembra. Naj bi se več kmetišklh razumnih mladeničev vpisalo v to jako koristno šolo.
i Imenovanje. Gosp. L. Urbančič, suplent na goriškej gimnaziji, imenovan je za profesorja na ondotnej višjej realki.
Dr. Karol Ipavec je zadnji teden umrl v Mariboru. On je bil eden Izinej najboljših i najplemenitejših Slovencev na Štajerskem. Blag mu spomin!
Clorldka Soča je v predzadnjej številki ■Edinost« tako napadla, da bi človek mislil' »umorila jo je«, ter pristavila, da v prihod njej številki Še na osobne napade odgovori; ker pa v tej številki nI imela prostora, morala je odložiti odgovor na osobne napade za prihodnji list. To je vse prav. Mi jej ne ostanemo dolžniki: primorani bomo tedaj narediti brez ozira čist račun i naši i Sočini bralci bodo lahko sodili naše i Sočino poštenje.
Mamounori se v mestu spet strašno množć. Včeraj o poludne se je v sobi namest-nikove palače ustrelil penzionirani učitelj Jak. Mrki.
Huda burja je konec zadnjega tedna napravila v tržašlcej okolici i na Krasu mnogo škode, ker je uže zrelo grozdje močno otresla in tudi ajdi zelo škodovala; na Opčinah je uže poprej toča napravila hudo škodo, zadela jo tudi Prošek neznatno.
tttarl desetak! avstr. narodne banke bo v prometu veljavni le Še do konca tega meseca, in pri bankah se bodo pa sprejemali do novega leta. S 1. okt. pa smo dobili nove državne petake s popolnoma novo obliko — a samo nemškimi in magjarskimi napisi 11 Stari petaki zgube veljavo sredi prihodnjega leta.
Živinska kusa razsaja na nižjem Avstrijskem, v Bosni In na Ruskem. Od ondot je prepovedano uvažati Živino,
Zavolj filoksere* ktera se je pokazala na Laškem, ne sme se voziti od omlot v naše cesarstvo trsje, grozdje, kompost, staro kolje.
Sovo la<ltj« ttelene so v morje spustili zadnjo saboto vpričo mnogega občinstva v l.lojdovem arzenalu. Društvo Llojd ima blizu 9(1 parnikov.
Ituska vojna oklopnlca Edin* bura jo prišla zadnji četrtek i/ Malte pred Trst. Ni ladiji j>' admiral. Kremer; vtdicega kneza Konstantina p t ni na njej, ampak šel je na imenitno atoško sveto goro, in potem je v Brindisi na bmIio stopil.
Poduk o vinarstvu* Od sv. Ivana se nam poroča, da je v tamošnjej šoli zadnjo sa-boto teden govoril gosp. Haldini o umnem na-pravljanju vina (i/ grozdja) vpričo 12-15 Tria-fanoo — in to po laiki. K ljubu obilnim pozivom se zbora ni vdeležil niti en sam okoličan. In prav tako. Če tržaško kmetijsko društvo pošilja mej Slovence laike učitelje, — ne vemo, čemu prejema podporo od vlade.
Trgale«' se je na Krasu in v Istri pričela. Kder ni loča pobila, tam ho to leto precej dobrega okusnega vina. In to bo-tako rekoč — letos edina tolažba našemu kmetu, kterega jo na polju suh zelo oškodovala.
V ljubljansko bogottlovsko semenišče je prišel za vodjo na mesto gosp-kanonika Dr. Andr. Oehaška gosp. dr. Jan. Gogala, častni kanonik In vodja AlojzijevŠČa. Za vodjo v Alojzijevšče pa pride gosp. profesor Toma Zupan.
Ciosp. fr. Cierblč, kakor se poroča «Novicain,i poje v Levovu z veliko pohvalo.
Zlato maAo je zadnjo nedeljo obhajal v Idriji gosp. Ignacij Eržen, župnik v pokoji
Stlpend^e* Razpisane so tri Zinzen-dorfove štipendije po 250 gld. za učence ladije-stavstva na c. k. trgovinskej in navtičnej akademiji v Trstu. Prošnje se imajo vložiti do 20 t. m. pri tržaškem mestnem magistratu.
Navale Adrlatlco. Llonska banka, ki namerja v Trstu osnovati tudi pomorsko banko, kupila je za 700.000 fr. nekdaj tako sloveče, zdaj pa uŽe več let mrtvo »Navale Adriatico«, v katero so bili milijoni zakopani.
Ravnlberjeva Stipendija z 100 gld. jo razpisana. Gimnazijalci, ki so rojeni v trŽako-koprskej, škofiji in se Šolajo na Primorskem, Kranjskem ali Koroškem in Želč posvetiti sc duhovništvu ter bi jo radi dobili, naj vložć svoje prošnjo do konca t. m. pri škofljiskem ordinarjatu v Trstu.
Avstrijski notarji imajo občni zbor v Pragi; zbralo so jih jo £>2, za načelnika so Izvoliti duniyskega notarja, dr. Itoncalija i za njegovega namestnika našega rojaka, vipavskega notarja dr. Voka.
Zloglasni Vesteneck je premeščen |z Gradca v Lonč (Doutsch-Landsberg). Kranjskemu deželnemu zboru bo menda moral slovo dati, ker se narodni poslanci ne morejo pečati s človekom, ki je razžalil ves narod s tem, da je slovenski jezik imenoval pasji i svinjski.
Baron Hodlč je prišel zadnjo nedeljo z Dunaja v Trst tor odpotoval v Zadar.
Volitev v državni zbor. 3. t. m. meseca so volili na Goriškem mesta in trgi ter trgovinska in obrtniška zbornica enega poslanca v državni zbor. Kakor nič ni bilo dvomiti, izvoljen je bil skoraj soglasno zopet grof Coronini. Čestitamo voiilcein in visokorodnemu, veleza-služnemu, plemenitomu gospodu grofu.
Okrajna uradna učit. konferenca za koperski okraj bode vendar jedenkrat letos v oktobru. Vspeh našega sedanjega g. nadzornika sc uŽe zapazuje.
Tržno poročilo.
Kava. — brez spremembo, in more sc de-nes kupiti po primerno ugodnih pogojih. — Itio velja od gl. 48 do gl. 72. — Java gl. 84 do gl. 88. — Portoricco gl. 93 do gl. 110. — Cey-lon plant. gl. 94 do gl. 135.
Olje. — namizno vedno draži, jedilno brez spremembe, bombažno prav tako. — Jedilno stane gl. 41 do gl. 47, namizno gl. C2 do gl. 70.
Sadje. — Cene toga blaga so se vtrdile in so stalne saj za nekaj Časa. Sultanina gl. 36 do gl. 40. — Cvebe gl. 26 do gl.30.— Onaša gl. 23 do gl. 24.—, rožiči gi. 8.—, fige v vencih gl. IG'/, do gl. 17.—, mandlji gl. 84 do gl. 90.
Riž. — brez spremembe italijansko blago, Rangoon za 2% draži. — Italijanski stane gl. 16 do gl. 227,, Rangoon gl. 13'/, do gl. 14'/,.
Petrolij — stane denes gl. 10'/,, položaj vedno onak.
Mast in ipeh — vsaki dan draži; denes stane amerikanska mast gl. 77 do gl. 78, Špeli gl. 62 do gl. 08.
DomaČi pridelki. — Fižol je nekoliko v ceni padel, ltudeč gl. 12'/., bohinec gl. 13'/,, koks gl. 14'/„ bel gl. 12'/,, mešani gl. 9'/,. - Maslo gl. 85, despe gl. 14, korun gl. 3'L
Žito. — Pšenica gre po trdnih in stalnih cenah, koruza pi}je celo poškočila in velja denes gl. 8.10—13 na kolodvoru.
EDINOST.
DnnaJ«ka borza
dne 4. oktobra.
Enotni drž. dolg v bankovcih	7(>	gld. —	kr.
Enotni drž. dolg v srebru . .	77 ■	85	«
Zlata renta .......94 «	80	«
1860 državni zajem ....	131	«	50	t
Delnice narodne banke ...	831	•	—	«
Kreditne delnice..........370	•	50	«
London 10 lir sterlin ....	117	«	85	»
Napoleoni................9	•	34	«
C. kr. cekini...... .	5	«	(K)	»
100 državnih mark.....57	«	70	«
Izžrebanja v oktobru:
15. »Bodenkredit«, 50.000 gld., za 1 gld. G(J kr 10. Loterija s konji, 500 dobitkov, 1 gld.
m ljubljanska	m.
za samo G»0 kr. na teden	„i i
ali tudi « gld. na meso« iO 1^1(1.
Ako se plutljo na enkrat gld. in so moralo vleči vsaj s :i<» Rld., pošiljajo se tudi proti poštni nakaznici ali zajemu.
,1lrl.Jos* Poldan v Trstu, rerijcijski vred zn izzrebovanja in merijavnlca, Cu.ssa fu Strattl poleu c. k. namestništva.	(14—2)
IVove buk.ve so prišle ravnokar na svetlo 7. imenom :
„Lrurška mati Božja".
Preloženo so iz francoskega po g. Henriku Lassere. V njih je popisano, kako so je mati Božja prikazovala v Lurdu pred nekoliko leti, ln kako so se potem godili in se Se godu čudeži. — Velijo mehko vezane 1 dd., v polplatnu 1 gld. 20 kr., v poiusnju 1 gld. 2"j kr., iu vse v platnu 1 gld. 10 kr. l'o poŠti 10 kr. več. Kdor vzame 10 htlsov, jih dobi poštnine
trosto. - Prodaja jih prelugatelj Franjo Mareilč, aplan v Šentvidu nad Ljubljano in kitollika bukvama v Ljubljani.	(3-2).
„Spovednik i; njegova služba"
imenuje se knjiga, katera je na svitlo prišla v založbi rr. Ko*ec-a, župnika v Truškah.
B Koper (Capodistria). Prodaja se po 1 gld. 20 kr. obi so tudi v katoliški bukvami v Ljubljani.
Franjo Jereb, trgovcc
z manufakturi m blagom, suknom, tkanino, napravljeno obleko, in vzlasti s popolno zalogo robe za kočije, z' hordami, traki, čopi in gumbi, kakor tudi s pristojnimi preprogami vsake vrste.
Trst, via s. Oiacomo [Riborgo) Ohiaccera it. 638-2.
(20 - 1)
Na prodaj
hiša s primerno dvorano za ples in dvorišče pri sv. Ivanu št. 305. Oglasiti se je pri lastniku Matiju Kastelcu, (3—3)	vulgo Trlpčr pri sv. Ivanu,
Mesnica
Janeza Demieliflelll prodaja volovsko meto I. vrste po 41, 40 in 50 krajcerjev. « od stegna « 0 4 « GO « « najbolje « 08 kr. kilog. Vin della Stazione blizu Pescharie note.	(3—3)
Važno gospodinjam!
Moj najboljši in izvrstni
stroj za pranje in izzemanje
se skrbnim gospodinjam ne more dovoli priporočati. Daje pri prihranili mnogega tata In materijah in z največlm varovanjem najčistejše perilo, kakor se zroAa nikoli no more prirediti. Edino Ženska zadostuje, da perilo srednje hiše v nekaterih urah popol-_ nnma os nali. — Cena stroju i navorom za pranje je 15—20 gld., stroju za Izmečkanjo 35-2U gld., stroju za pranje •/. muhavnhn kolesom 15, 40, 45, 50 gld.
(15-9)	Daniul Selimld,
VVlen, Marlahllf, Stumpfergasse Nr. 19.
Vinske sesalke
(pumpe) najboljše sestave, pri shodu vinorejcev na Dunajl z državnim ln enim zlatim darilom zaradi dobre izdelave odlikovane, s vso prltikllno; prave amerikanske cevi z dveletnim poroštvom, Mousseux, sodcl, menjalne in kljunaste pipe, prehodne zuklop-nlce in vsi izdelki l/. kovine pri Franc Syronr/, \Vlen, III. Bezirk, Fasangusse Nr. 18. v lastnej hiši.	(24—15)
Ravnanje z vinom
se djansko uči v novo izdani knjigi z recepti, ktera obsega: navod k požlahtenju kislega, pustega natomega vina, napravlianje vina brez grozdja', vina iz drolij (iz 100 litrov 1000 litrov) s pristavkom popolnoma zdravih snovi za ceno domačo pijačo, in fina vina v butelije; dalje naredbo umetne prav dobre pijače iz sadu, vinskega očeta, očetove esence, žganja, ruma, likera, sadnih izlečkov, drožij, dišav, zdravilnih spiri-toznih balzamov, mjila, in nad 1000 trgovinskih stvari, ktere dajejo več ko 100°/p dobička. — Cena 3 gl. — Naročuje se z gotovim denarjem ali poštnim povzetjem pri: Marija Hrdlička, c. k. priv. lastnica, Wien, Wieden, Hauptstr. Nr. 36 I. Stock 34.	(24 24)
Od c. k. av. namestništva potrjeni
bureau za inserale in naznanila Vincencija Hrdlička,
Dunaj, Wieden, Hauptstrasse 36. I. nadstropje
se priporoča p. n. gospodi, bankam, denarnim zavodom in vsakemu trgovcu ali obrtniku v domačih in tujih deželah sploh za posredovanje pri naznanilih pod strogo tajnostjo 11f Inseratl za vse koledarje in čusnike se sprejemajo cenejše, kakor če se neposredno naročajo.
Kup in prodajo
hiš, posestev ln blaga vsake vrste, posredovanje |>rl denarjih in službah, pri Ženitbenskih pnnudbah itd. prevzame za inseriranje pod popolno tajnostjo
bureuu za inscrate in naznanila Yincencija Hrdlička
" »m časnike na svetu. (24-13)
Darovi itn praznike!
Važno vsakemu! sblt
Ker je na kant prišla velika tovarna za britansko srebro, se bo zavolj velikih dolgov in splošnega Iz-praznenja prostorov vsa velikanska zaloga razprodala
za 75 odstotkov pod cono tedaj skoraj zastonj.
Celamlzna oprava Iz britanskega srebra, kije pnj slala 28 gl., dobi se zdaj za 8 gl. ter se garantira, da bo bela ostala. (S temi 8 gl. je satno delo komaj na pol plačano.) In sicer se dobi:
0 miznihnožlz britanskega srebra z ostrino z jekla
C vilic lz britanskega srebra, težke ln fine sorte,
6 težkih žličk Iz britanskega srebra,
0	najličnejih žllčtc za kavo, Iz britanskega srebra,
1	mlečna zajemalnica Iz britunskega srebra,
0	linth tac za desert,
2	lepa svečnika,
3	jacnih kozarcev,
C lepo izdelanih tac,
G kristalnih podlog za nože,
1	posoda za sladkor,
1 presejalnlk za čaj,
3 line tace za sladkor.
Skupa: 54 kosov.
Vsi ti krasni izdelki se dobijo za 8 gl.
Naroči so aH s poštnim povzetjem, ali pa da se denar naprej pošlje, pri nas:
Britaniasilber-Depot
O. Lnnger
VVien II. obere Donaustrasse 77.
Ako bi blago ne ugajalo, se v 8 dneh vzame nazaj, lu plačana svota povrne.	(10—10)
Šola za harmonike
k samoučbi.
Priljubljene ln za najboljše priznano »šole« k samoučbl prt 2 In 3 vrstnih harmonikah, pa tudi pri hromatlčnlh trlvrstnlh — za strokovnjake s posebnim naŠtevilkanjem in i dodatkom nuj lepših ln priljubnejših skladeb, ponujajo prijateljem tega goabenega orodja ne samo priliko, se igranja na hunnonlkl brez nčltelja v kratkem času naučiti, nego tudi se v tej godbi do nai više stopinje spolnltt, — kar mnogo zelo
S on valnih spričeval potrduje. — Cena 2 vrstne ole s 25 skladbami I gld., 3 vrstne s 40 skladbami 2 gld., 3 vrstno hromatlčnc s 30 skladbami 3 gld. Poleg tega se dobiva mnogo najnovejših in lepših skladeb, kakor: maršt, polke, valcerji, kadrilje, Sardaši itd., vsaka posebej. Kdor kupi karmoniko z dvema vrstama za 10 gld., ali s tremi za 20 |ld. ali više dobi »šolo« v nagrado.
Harmonike podpisanega so posebno trpežne in po novo zboljšamen načinu izdelane, tako da se vsaka skladba more pravllneiše igrati.
Vse naročbe na »šole« ln na harmonike, pa tudi vsake baŽe popravke hitro oskrbuje ln najcenejšo računi
Janez Homole,
izdelalec harmonik in spisatelj najboljših »šol« za harmonike v samoučbo. (9—7) Wleden, Hiupitrasie Nr. 69 Wlea.
m Auerovo ■
najboljše barvilo aa lase za hleshasto, rtijavo in Srno edino najboljše na kontinentu, s poroštvom, da se po' trne znesek, barva v/5 minutah in stalno, da se barva pri umivanju ne odmira. Patent za Avttra-t*gerhso. Cena za karton tekočina za iivobelkasto 4 gld. — za črno ali rujaro 3 gld. — z natančnim naznanilom, kako se ima rabiti 20 kr. več v gotovini ali s povzetjem.
Koppitzinovo«
najboljše sredstvo za ohranjenje hnie zoper prdtin, revma-ti:em, kožne spuŠ&ije, stare iu nove rane, otekline, kakor tudi zoper vsako drugo zunanjo bolezen steklenica 1 gld. 20 kr. v gotovini aH s povzetjem, z ovitkom 20 ltr. Več. M nago svriial leži na razgled pri M. Hrdllćkt, c. k. priv. vlastnlk na Dunajl, Wieaen, Hauptstrasse it, 36. kamor naj se poSlljajo vsa naročila. (24—19)
Dober kup ure.
Razpošljam proti poštnemu povzetju, ln povrnem denarje, ako ne dopadajo; vsako naročilo je torej brez izgube.
I ura na valjar iz srebrnega niklja z verižico, prej 13 gld., sedaj 5 gld. 25 kr.
I ura na airiro iz srebrnega niklja z verižico, prej 15 gld., sedaj 7 gld. 25 kr.
I remontolr Washington ura z verižico, prej 50 gld., sedaj 15 gld.
I čisto srebrni ura na sidro, s patentiranim kolesjem iu verižico, prej 25 gld., sedaj It gld. 25 kr.
Zlate ure za gospe, prej 40 gld., sedaj 20 gld z vratnimi veržicami.
Zlate remonioir uro, prej 100, sedaj 40 gld.
Poroštvo za 5 let.
F* li. Fromoi
fubrlkant ur, Rothethurmstrasse gegeniiber der Woll-zelle, Wlen.	(6-2)
ROČNI MLINI
stiskalnice za grozdje
in za konserve iz sadja. Sesalke vseh. vrst,
Plinovi motori
OTTOVI, popolnejša in bolj ekonomična sistema.
Železne cevi,
Stavbeni stroji.
SCHHA8L & C.
V Trstu via Garintia 17.
(20-15)
Na slo tisoč ljudi
ve hvalo za lepe, goste lasć edino obstoječej C, kr. in kr. ogersko izključljlvo priviiigiranej
Esenci
za lasno in bradno rast,
privlllgirane fabrike
M. A. Herdlioka
Ma Dunaj!. tVieden, Hauptstrasse, It. 96.
To nepresegljlvo sredstvo je moja mnogo Imenovana esenca za lasno in bradno rast, ki pri pravilne) rabi in s prideto pomado štajerskih planinskih zelišS ali orehovim Izleckom uŽe v kratkem Času celo na najbolj golih krajih napravi aoste lase prejšnje barve 1 Mnogo mladih mož ve hvalo za lepe polne brade mojei esenci za lasno in bradno rast. Ce lasje le Izpadejo, vpliva uŽe v osmih dneh, pri grintah uže po trtkratnej rabi. Prav »ič škod-	rnm '< sMm» celo
Ijivo in najbolje	sneŽnobellm la-
barvilo za lase MM \ sem daje popol-nKoppitzinaU ■ t	A noma črno svit«
(brez primeša- kji^K £NjMlabo. Pri robnega svinca) kl^B^V^^^M lasnih barvili barva v vseh	s^j^^Hpriporočam no-
bartah Srno-ru-^^^^ ^^^Bsebnosvoj »Kop-javo ali svitlo-	pltzlnal,« prl-
r it jar o v tO mi-	stno, dvojno
nutah pod poroit-	močno pomado
iz orehovem izlečka, tudi (v kozmetiki) pomado vpalčicah, kakor tudi najbolj moja olja iz orehovega IzleČka za barvanjem lasno rast.
Moja oes. In krat], ogerska Izključiva priv. Esenca za lasno in bradno rast
ozdravlja v vseh primerljajlh bolne lasne korenike popolnoma in v najkrajšem đasu tagotavlja do naj-poznejše starosti zelo goste lase, vpliva prav prijetno na glavno kolo, brani od vsake glntlčne ln revmatične glavo-boli ln odpravlja vse kožne nesnage. Resnica je, da je dobilo stotero OBOb, ki so bile popolnoma brez brade ali plešaste, uŽe od enega do treh mesecev, v primeri tedaj v neverjetno kratkem črtjk, lepo in gosto polno brado, aH goste polne last. ZaderajoSe mnoge zahvalnice so razstavljene.
Naročila naj se pošiljajo glavnej zalogi ces. in kr. ogerski izklj. priv. esence za lasno in bradno rast
Marije Ane Herdlicka
c. k. in kr. ogersk. izklj. posestnici privilegija
flieden, Hauptstrasse 36 na Dunajl. Cenik:
1 velika alabastrova steklenica dvojno
močne esence za lasno ln bradno rast 3 gl. 51 kr.
1 majhna..........2 » — «
1 alabastrova steklenica pristne po-
made iz Štajerskih planinskih zelišč 1 » 50 »
1 alabastrova steklenica pristne po-
made orehovega izlečka za obnovljenje
las.............2 » — •
Pristno lasno barvilo »Koppltziual« za rudeče, črne, rujave, aH svitlorujave Št. 1 (plavo) Št. 2 (rumeno) obe steklenici s pladnjeiua in krtačama velja 1 steklenica olju orehovega izlečka za
omnovljenje las........1 « — k
Pomada obrehovega Izlečka kosmetik
v p lučkah..........— »50«
Naročila ii inozemstva ali doma&ih delel se proti puli lj al v i ali povzetji ročno in naglo vrŠS.
Zavitek 30 kr. veti. I«-53)
Francosko žganje s soljo
(Eau de vie de France) Franzbrannttvein mit Salz napravil pod nadzorstvom po izvirnem predpisu iznajdnika Viljema Lee-ja
«. CRI&TOFOLETTI.
To zdravilo, katero sem jaz napravil, pomaga brž, prej kot katero drugo, proti zunanjemu in notranjemu vnetju, opeklinam ln speklinam, proti novim napadom, neduhi, rakom, dristi, natoku krvi v glavo za obvarovanje zobov, proti otlski, dlsseuterlji, bolečinam, no obrazu, v ušesih, v glavi, zlati žili, mrzlici, ozebkom, putlki, neprebuvnoBti, bolečinam nu jetrih, na očeh, zastarelim ranam, vplčenju osnemu in mu-šičnemu, skrnjaku, kurdeju, zovam in omotici.
Veliko spričeval hnanio, ki potrjujejo moč tega Izvrstnega zdravila.
V	70. letu svoje sturosti sem si popolnem ozdravil prste na rokah s francoskim Žganjem in soljo.
G. Senitsky, c. k. llnatičul komisar 1. r.
Z Vašim francoskim žganjem s soljo sem dosegel najboljše vspehe, za katere se Vam neskočno zahvaljujem
Alojz Klobučar, Župuik ln dekan v pokoji.
Prodaja se v izvirnih boteljkah po 40 kr. samo pri G. Cristofolettl-ju, lekarju in c. k. dvornem priskrbnlku v Gorici na Travniku 14.
V	Trstu v lekarni C. Zanetti, via Nuova.
Opomba. Knjižnico Iznajdulku V. Lee-ja, kateri
podučuje, kako se rabi izvrstni domači lek, dodajamo brezplačno.	(10-2)
n
Ustanovljeno UST.

Albert fjfeSamassa
c. kr. dvorni zvonar
fibrikiDt stroje? in gisilncjra orodja v Ljubljani.
Ubrani zvonovi z upravo.
Vsake sorte gasilnic« izvrstne sestave za občine, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori, vozovi za vodo, vrtno Škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. Crkvoni svečniki in drugo priprave z brona.
Sesalke in orodje za vodovode.
Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadii, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Da^je: kovinsko blago, cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. —
po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke.	(12-""
K
SI »TOtl^j.
imu ib
al
Zaloga vina,
Josipa Beseg-a	(4-3)
via della Pescheria št. 3. (nasproti kavane >Europa
felice«.)
Podpisani šteje si v čast, p. n. občinstvu naznaniti, da je te dni odprl zalogo:
laikoga, belega In rudeče|i namiznega via«.
katero se prodaja v celih aH poluvedrih.
Ckianti vino v steklenicah po zelo znižani ceni. Tudi je v zalogi pristen vinski ocet.
Vsako naroČilo na laška vina se točno izvrši. Dobrota ln cena vin duje podpisanemu upanje, da ga bo p. n. občinstvo z obilnimi in stalnimi naročili počastilo.	JoMip Beaeg,
Velika zmaga vednosti!
«Antiepileptikiiiii» je sredstvo, uradno preiskovano, notrjeno in priporočeno po zdravnikih strokovnjakih, popolnoma in jedrno ozdraviti v vsakem slučaju najhujšo od vseh holeznl:
Epilepsijo
(božjaat) I« tudi vtakojako oslabljenost čutnlo. To zdravilo je velikega pomena za vse bolnike; uŽe na tisoče oseb mu ima zahvaliti pomoč. To je netajljiva resnica, katero je odločno priznalo mnogo domačih ln tujih časnikov.
Antleplloptikum so razpošilja v zabojih s 0 »te-klenioaai s priloženim podukom, proti pošiljatvi 25 frankov ln poravnanju poštnih stroškov.
Uspeh se garantira; samo v izrednih slučajih je potreba, zdravilo podvojiti.
NaroČila gredo na glavno skladišče
Dr. Klroliner, (10-8)	Berlin, N. W. Brltcken Allee 34.
The
Singer Manufacturing & C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo P* eden goldinar,
dobi se
Originalni
Singer-jev šivalni stroj,
in to brez povišanja cene Poroilvo Me daje asa pet let, poduk na domu brezplačno.
G. NEIDLINGER,
generalni agent
V Trstu, Corso, plača Modello.
Šivanke za Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. (13—5)
Najstarejša avstrijska zavarovalnica
c. k. priv.
Azienda Assicuratrice
v Trstu
ustanovljena v letu 1832 s poroštveno svoto nad
osem milijonov goldinarjev
(ki so bili po predpisu V: 214 treoviniskega zakonika v zadnjem glavnem zboru dokuzuni, priporoča se za zavurovunja.
t. Zoper škodo po požarih na poslopjih, fubrikah, pohištvih, zalogah 1. blagom, shrambah s poljskimi pridelki, kakor tudi na drugom premičnem blagu.
2.	Zoper škodo na potih po mokrem iu suhem.
3.	Zavarovanje na človeško živunjj v vseh razmerah.
4.	Zavarovanje zoper nesreče na Životu in Živenju. Azienda Assiouratrioe, ki si je od svojega usta-
novljenja pridobila zasluženo dobro imu v avstrlj-skej drŽavi in zunaj uje, zavaruje po najcenejih vplačilih l nujslobodnejših pogojih ln daje se svojo poroštveno svoto p. n. občinstvu gotovo varnost.
Pozvedovanja vsake vrste radovoljno daje preglede brez plačilu deli in zavurovuliie ponudbe sprejema
vodstvo v Trstu via S. Nloolo it. 4.
Kakor tudi zastopništva in glavna društvena opravulštva v vseh večjih krajih avstrijsko oger-ske drŽave in v Italiji.	(12-10)
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdateij in odgovorni urednik: JOSIP MIL:\NlO.
Tisk. F. Huala v Trstu.