Iskra GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - Številka 43 - leto XIII. - 23. november 1974 Zakonska ureditev raziskovalne dejavnosti in nova organizacija ZP Iskra p :ot ISS- 3b na na :ni no| ke er, ito no, ike so Ue nja m nu- sl >efl nni io-I v za ro-jb-reč -az- n5 inj- na in aiu :A- lia- no /ali še an»; io UH en1 ,di' jh, za tje- ■bU ir.° /O- 0 V okviru „paketa“ zakonov o samoupravnih interesnih skupnostih (SIS) bo do konca leta sprejet tudi ^akon o raziskovalni dejavnosti in samoupravnih interesnih raziskovalnih skupnostih (ZRD). Predlog tega zakona je bil objavljen v čas. Delo kot pnloga- 29.10.1974. Ker bo ta zakon še posebej Pomemben za bodočo organiziranost raziskovalno-razvojne dejavnosti v ZP *^kra, želimo opozoriti na nekatere nJegove aktualne določbe in na nuJnost njihovega upoštevanja pri zasnovah samoupravnih sporazumov o združevanju v branžne delovne organi-Zacije. Poleg tega želimo opozoriti na predstoječe volitve delegacij za raziskovalno skupnost (RSS), ki naj zago-tovijo ustrezno zastopanost organi-zacij Iskre oz. elektrokovinske indu-strije v njej. Osnovne določbe zakona, ki zade-VaJo raziskovalno delo in njegovo organiziranost, so naslednje: ' ~ Raziskovalna dejavnost obsega temeljno, aplikativno in razvojno raziskovalno delo (1. člen). Zato dosledno uveljavljamo načelo, da je Razvojna dejavnost sestavni del raz-'skovalnega dela, za katerega je zna-ttno, da ima elemente novosti. - Raziskovalne organizacije se organizirajo lahko: a) kot raziskovalne delovne organizacije (RDO); tedaj so raziskovalni zavod (samo kot pravni pojem). b) kot temeljne raziskovalne organizacije združenega dela (TOZD), ki so ali v,sestavu razisk. zavoda ali pa v - sestavu' druge delovne organizacije (n. pr. branžne DO) c) kot raziskovalne enote v sestavu TOZD ah DO. - Značilno za razisk. organizacije (RO) pod a) je, da imajo ustanovitelja ki je lahko org. združenega dela vseh stopenj ali druga družbenopravna •oseba. Ustanovijo se s samoupravnim sporazumom. - TOZD pod b) so po nastanku podobne TOZD-om iz proizvodnje, tj. formirajo se na podlagi sklepa zbora del. ljudi te organizacije. - Tako RDO kot TROZD pa imajo obvezno svoj statut in svet kot organ upravljanja, v katerem pa so poleg delegatov same RO še delegati ustanoviteljev in ali uporabnikov razisk. dela. S statutom, ki ga za RDO obvezno potrjujejo ustanovitelji, za TROZD pa DO, v katere sestavu je TROZD, se določijo zadeve, v katerih mora biti doseženo ločeno soglasje (!) tudi delegatov ustanoviteljev oz. uporabnikov v Svetu RDO ah TROZD. To pa so lahko vsa ključna vprašanja, s čemer se lahko zagotovi ustrezna inge- renca proizvodnih organizacij — uporabnikov - na delo „njihovih“ RO. To dejstvo izhaja iz.ustavnega principa, da je raziskovalna dejavnost posebnega družbenega pomena in so zato samoupravne pravice teh organizacij podvržene določeni družbeni ingerenci oz. ingerenci ustanoviteljev in uporabnikov te dejavnosti. - Raziskovalne DO ali TROZD se torej pri upravljanju bistveno razlikujejo od proizvodnih DO ali TOZD, ki v delavskih svetih nimajo delegatov izven kolektiva in sami neodtujljivo odločajo o vseh zadevah. Če želimo torej zagotoviti v sedanjih in bodočih razvojnih organizmih v branžah neposreden vpliv’ proizvodnje, je prav, da dobijo te organizacije ustrezni raziskovalni status , saj so v resnici organizacije posebnega družbenega pomena in bodo v njihovih svetih, kot omenjeno, obvezni delegati ustanoviteljev in uporabnikov, ki dvodomno odločajo o vseh bistvenih vprašanjih. Ni torej nobenega razloga, da se ne bi formirale v branžah ustreznerazisk. organizacije, bodisi kot RDO ali TROZD, ker je ingerenca proizvodnje na njihovo „obnašanje“ zagotovljena ravno z raziskovalnim statusom. Razisk. enote (RE) pod c) so sicer tudi razisk. organizacije, vendar nimajo svojega statuta, ampak urejajo nji- (dalje na 2. strani) [OU P' efl1 iju. JlU :g° /fll3 iP P 0 aV' ►ne ze) in r ide ifU * s SEJE SINDIKALNEGA ODBORA ZP ISKRA Na dnevnem redu vprašanje rekreacijskega centra Iskre oh sIndihalnega odbora ZP je Uravnavala analizo samoupravnega Porazuma o združevanju sredstev za graditev Iskrinega rekreacijskega cen-a v Pine ti pri Novigradu. i Udeležence sestanka je najprej vrši-c dolžnosh upravnika Počitniške •hipnosti Iskra Janez Šilc seznanil z javnostjo in problemi po objavi ------ amoupravnega sporazuma za graditev vijo, solidarnostni objekt končno le kreacijskega centra. Opozoriti je na pognal korenine. Med vprašanji, ki so Itv ■ ®ra nerazumevanja v določenih najpogosteje na podobnih srečanjih o krinih organizacijah, saj so nekatere graditvi Pinete, kot je bilo to naj-•ned organizacij negativno odgo- večkrat na ustih razpravljalcev; cena °rile na pobudo za graditev tega pensiona v novem objektu ter število prepotrebnega objekta. V zvezi s tem postelj, s katerimi bo razpolagala 1® treba povedati, da ni vedno le določena Iskrina delovna organizacija. Pomanjkanje denarja tisto, ki zavira O višini cene penzionskih storitev bi Prejetje dokončnega sklepa in sploh bilo zdaj še prezgodaj govoriti, koliko ačetek graditve. V nekaterih delov- postelj pa bo dobila posamezna de- tlih organizacijah se namreč nekateri vodilni delavci ne morejo izkopati iz starega gledanja na „ sindikalne počit-nice“, so pa seveda tudi prišli do izraza nekateri subjektivni odkloni. Po govoru Janeza Šilca se je razvila živahna razprava, ki je na splošno vzeto pokazala veliko zanimanje nekaterih, da bi ta, kot mu nekateri, pra- Dne 18. 11. t. L je bila na obisku v Sloveniji delegacija iraških železnic. Namen njenega obiska je bil seznaniti se z možnostmi Iskrinih tovarn pri modemizacjji iraških železnic. Visoke goste je najprej sprejel pomočnik generalnega direktorja ZP Iskra za stike z javnostjo Boštjan Barbarič - od tam je tudi slika - zatem pa so obiskali nekatere Iskrine tovarne. _> ISKRA - AVTOELEKTRIKA, NOVA GORICA Branžno organiziranje napreduje Razgovor z direktorjem Industrije avtoeletričnih izdelkov v Novi Gorici IZBO JOŽETOM ERŽENOM „Prosim, povejte nam, katere dejavnosti bodo zajete v predvideni branžni organizaciji avtoelektričnih izdelkov? “ „V tej predvideni novi branžni organizaciji, ki naj bi jo TOZD formirale kot branžno delovno organizacijo, se bo poleg obstoječega programa, ki - ga v sedanji DO opravljajo štiri TOZD (zajema pa proizvodnjo zaganjalnikov, dinam in alternatorjev, ustreznih regulatorjev, magnetnih vžigalnikov in vžigalnih tuljav za vse vrste avtomobilske, motorne, traktorske ter motociklistične industrije - od moto- lovna organizacija, pa je moč ugotoviti že zdaj. Sindikalni delavci so za tem na hitro obravnavah predlog za določitev članov uredniškega odbora glasila Iskre. Predsednik sindikata Jože Čebela je sporočil, da mora sindikat v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v branžah pripraviti za prvo zasedanje skupščine ZP predlog za člane uredniškega odbora. . Po določitvi kandidatov za člane odbora za delavski nadzor pri SOZD Elektrokovinske industrije Ljubljana je predsednik komisije ZB ZP France Križnar predlagal, naj bi na eni izmed prihodnjih sej sindikalnega odbora ^pregovorili tudi o vprašanju plačilne bilance znotraj Iskre, v zvezi s tem pa tudi o izvozu in uvozu. V zadnji točki dnevnega reda je Jože Čebela spregovoril o reorganizaciji sindikata, sprejeti na 8. kongresu Zveze sindikatov Slovenije, združevanju sindikalnih teles Iskre in • Gorenja in drugih sindikalnih vprašanjih. Lado Drobež Jože Eržen — direktor Tovarne avtoelektričnih izdelkov. ciklov do težkih vozil in avtobusov) proizvodni program bodoče branžne organizacije razširil še na proizvodnjo žarnic. Ta je prav tako namenjena potrebam vse avtomobilske industrij e.“ „Katere potrebe narekujejo tako organiziranje in kakšne prednosti bo prineslo? “ „Vse . navedeno hkrati pomeni, da se program udeležbe naše proizvodnje v avtomobilski industriji razširja na dodatne proizvode — avtomobilske žarnice. -To samo po sebi spreminja vlogo in položaj te dejavnosti v okviru ZP Nadaljevanje združevanja elektrokovinske industrije ^ se/e sindikalnega odbora ZP Iskra. V torek, 19. 1 L, so se v Ljubljani sestali predstavniki Združenega podjetja elektrokovinske industrije Maribor in Združenih podjetij elektrokovinske industrije Ljubljana. Dogovorili so se, da predlagajo samoupravnim organom takojšnjo ustanovitev skupnih komisij, ki naj bi pripravile ekonomski elaborat in postopek združevanja obeh sestavljenih organizacij združenega dela. Tako naj bi se 38.000 združenim delavcem Iskre in Gorenja že predvidoma koncem leta pridružilo okoli 5.000 delavcev Elektrokvine, Primata, Strojne, Strojkoplasta in Tovarne stikalnih naprav, ki so se pred nedavnim integrirale v SOZD — Združeno podjetje elektrokovinske industrije Maribor. S tem bo storjen pomemben nadaljnji korak v smeri samoupravnega združevanja in sredstev naše elek- trokovinske industrije, ki naj okrepi razvojne perspektive in socialno varnost delavcev. Lad Vloga te vrste proizvodnje v sklopu . ZP Iskra se torej krepi. S tem pa bo seveda možno na lažji način reševati celotno poslovno problematiko tega področja.41 „Na kakšni stopnji so trenutno priprave na reorganizacijo? “ „Že omenjena vsebina in pomen reorganizacije sta bila hkrati osnova za pristop k samemu izvajanju. Te priprave so trenutno v naslednji fazi v razpravah predstavnikov družbenopolitičnih organizacij ter vodilnih struktur TOZD, ki bodo sestavljale branžno delovno organizacijo, je bil v celoti sprejet predlagani koncept nove organizacije. V teku so organizacijske in druge priprave, ki bodo omogočile sprejetje odgovarjajočih samoupravnih aktov, še posebej Samoupravnega sporazuma o združevanju v branžno delovno organizacijo. Na osnovi tega sporazuma bodo delavci sprejeli dokončno odločitev na zborih delavcev, s čimer bo zaključena tudi faza odločanja o tem. V ta namen je že v pripravi dokončna oblika besedila Samoupravnega sporazuma, s katerim naj bi bili regulirani vsi odnosi v TOZD v okviru branže DO. S tem aktom bo vsebinsko definirana in omogočena uresničitev prenosa tistega dela razvojnih funkcij, ki so se dosedaj.odvijale v okviru IRI ter Iskra-Commerce. Te sedaj prehajajo v branžne DO. V našem primeru se bodo te funkcije in službe, ki jih opravljajo, vključile v delovna področja skupnih služb DO. Ti deli služb pa bodo še vnaprej ostali na sedanjih lokacijah. Glede samih organizacijskih priprav bi lahko rekli naslednje: do konca tedna bodo pripravljena določila samoupravnega sporazuma. Po dogovoru bo to organizacijsko in tehnično izvedeno tako, da bo kot osnova vzet obstoječi Samoupravni sporazum DO Industrije avtoelektričnih izdelkov, dodana pa mu bodo potrebna nova določila. Za obravnavo in sprejetje teh določil je v pripravi potrebna vsebinska obrazložitev in okvirni koncept nadaljnjega razvoja Industrije avtoelektričnih izdelkov. V ta namen so imenovani odgovorni nosilci te reorganizacije. Menimo, da bomo. na ta način mogli uresničiti reorganizacijo v okviru dogovorjenih rokov. Posebej pa so v pripravi tudi še vsi drugi ukrepi,-ki naj bi s 1. 1. 1975 zagotovili operativno funkcioniranje te industrije.44 V.B.R. ISKRA - SPREJEMNIKI, SEŽANA POTREBNI NOVI PROSTORI Da bi rešili problem skladišč kemikalij in gorljivih snovi, signalnovarnostnih naprav, prevzemnih prostorov in dnevnega skladiščenja gotovih izdelkov ter minimalnih higienskih pogojev, bo v sežanski tovarni Sprejemniki nujno potrebno zgraditi dodatne prostore. Urediti pa bo treba čimprej tudi transportna pota, da bi lahko proizvodnja nemoteno potekala. Ureditev in zapiranje tovarni- škega dvorišča bosta pri tem primarnega pomena. Sledila bosta zamenjava provizorične transformatorske postaje in pa vprašanje družbene prehrane. Potrebe torej narekujejo realizacijo vseh postavk letnega plana, tudi letne stopnje akumulacije, saj bodo le tako zagotovljena zadostna lastna sredstva za izgradnjo prepotrebnih novih prostorov. V.B.R. Iskra Commerce je p Portorožu pred nedavnim organiziral srečanje s predstavniki trgovske mreže za električne brivske aparate Braun Iskra. Na tem srečanju, ki je bilo izredno uspešno, so trgovcem pokazali nov tip brivnika Synchron. Najbrž bi bilo koristno takšna srečanja organizirati tudi za druge naše izdelke. ISKRA-APARATI, LJUBLJANA Proizvodnja v oktobru 1974 Doseženi finančni obseg končane proizvodnje je bil v mesecu oktobru skoraj enak kot v septembru, ker pa je bil mesečni dinamični načrt višji od septembrskega, smo ga za skupno proizvodnjo izpolnili s kazalnikom 107,38. S tem smo v desetih mesecih naredili po vrednosti za 3,6 % več, kot smo predvideli z dinamičnim načrtom. Mesečno nalogo za domače tržišče smo izpolnili s kazalnikom 107,81, pri A. Domače tržišče stikalni aparati ind. elektron, naprave zašč. releji, elem.avtomatike in signal, releji in naprave rezerv, deli in usluge Skupaj B. Izvoz stikalni aparati ind. elektron, naprave zašč. releji, elem. avtomatike in signal, releji in naprave SKUPAJ tem pa je kazalnik -kumulative celo še ugodnejši, saj je obstal pri 108,51. Tudi dinamiko v izvozu smo v oktobru presegli in je kazalnik izpolnitve načrta 105, vendar v kumulativi še vedno ugotavljamo precejšen zaostanek, saj smo z oktobrom naredili le 84,05 % načrtovanega desetmesečnega obsega. Po posameznih skupinah izdelkov smo dinamični načrt izpolnili z na- slednjimi kazalniki: Mesec Kumulativa 46,14 122,78 . 80,02 84,98 109,90 109,10 683,94 495,78 108,51 — 38,74 59,16 66,07 118,24 88,54 105,64 84,05 Navedeni pregled nam kaže, da bi lahko mesečni načrt izpolnili še bolje, če bi uspeli doseči predvideni obseg proizvodnje v vseh skupinah izdelkov. Največji zaostanek je pri industrijskih elektronskih napravah, tako v proizvodnji za domače tržišče, kakor tudi za izvoz. Osnovni vzrok zaostajanja je v pomanjkanju reprodukcijskega gradiva, posebno še uvoznega. Zaostala proizvodnja v tej skupini je tako obsežna, da že predstavlja resen prostorski problem, saj je pretežni del izdelkov iz tega programa zelo voluminozen. Ker pa so proizvodni cikli v tej skupini tudi brez motenj zelo dolgi, saj te naprave zahtevajo precej dela, tako v osnovnih delavnicah, kot tudi v montaži in, katerega lahko opravimo le zaporedno, je razumljivo, da vse motnje pri oskrbi z reprodukcijskim gradivom navedeno problematiko samo še povečujejo in resno onemogočajo nadaljnje začetne akcije vse dotlej, dokler ne bomo uspeli nakopičeno nedokončano proizvodnjo v večji meri finalizirati. Operativne rešitve mora najti nabavna služba, skupaj s finančniki in priskrbeti sortirano vse manjkajoče gradivo — strateške rešitve pa bo moral poiskati tudi razvoj s svojim oddelkom za standardizacije, saj preširok izbor gradiv pri tej proizvodnji nedvomno- predstavlja , bistveno pomanjkljivost, ki zelo zapleta že samo po.sebi težjo nabavno problematiko, zlasti še pri uvozu potrebnih gradiv. Zaostanek v oktobru pri stikalnih aparatih je nastal delno zaradi prepočasnih dobav uvoznega gradiva za TLB tipkala iz kooperacije z DDR. Pri tipkalih TLC pa so bile težave z. rednim plačevanjem pošiljk, ki so že na carini. Pomanjkanje lastnih sestavnih delov pa je Zavrlo proizvodnjo končnih tipkal KT. Ta izpad bi pa lahko preprečili le, če bi z večjo odgovornostjo in pravočasno zagotovili potrebne zmogljivosti v plastikami. Pri najmočnejši planski skupini zaščitnih relejev, elementov avtomatike in signalnih relejev ter naprav so kazalniki vrednostne izpolnitve dobri, razen kumulative v izvozu. Lahko pa bi bili še občutno boljši, če bi bil dotok gradiv in lastnih sestavnih delov hitrejši in bolj sortiran. Številni drobni izpadi in zastoji zmanjšujejo izkoristek razpoložljivih zmogljivosti. Že sama grožnja, da bo do zastoja prišlo, psihološko negativno vpliva na delovni polet in tempo v proizvodnji, saj delavci v montažah podzavestno (Dalje na 3. strani) . - ~ -------------—---------Til Nadaljnje naloge sindikatov V sklepih osmega kongresa Zveze sindikatov Slovenije, ki so jih sprejeli 'po široki javni predkongresni razpravi in po razpravi v kongresnih komisijah, je rečeno, da morajo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela neposredno odločati o pogojih in rezultatih svojega življenja in minulega dela. Sindikati bodo pobudniki in nosilci takšnega samoupravnega sporazumevanja, ki mora omogočiti, da se bodo rezultati dela in poslovanja zrcalili v gospodarskem napredku organizacij združenega dela in družbe v celoti. Delavci v organizacijah združenega dela bodo združevali delo in sredstva sporazumno z drugimi delavci v združenem delu, tako da bi pri tem, ko bodo uresničevah svoje, uresničevali tudi splošne družbene interese. Sindikati bodo stalno spremljali delo delegatov in delegacij v delavskih svetih, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih in družbenopolitičnih skupnostih na vseh ravneh ter jim stalno pomagali pri dejavnosti v organizacijah združenega dela. Pri tem bo njihova posebna skrb, da skupščine samoupravnih interesnih skupnosti zažive kot enakopravni skupščinski žbori in da z drugimi zbori skupaj odločajo o politiki teh skupnosti. Sklepi med drugim opozarjajo .tudi na to, da se bodo sindikati zavzemali' za skladno razvijanje sam oup ravnili družbenopolitičnih o dno- . sov v kmetijskih zadrugah, obratih za kooperacijo in drugih oblikah zdru- -ževanja delavcev ih kmetov, tako kot tudi v drugih temeljnih organiza-. cijali združenega dela. Politično pa bodo vztrajali pri tem, da kmetje -kooperanti na -podlagi svojega dela čimprej dobe enak položaj v združenem delu kakor delavci. S tem jim bo omogočeno tudi, da postanejo člani sindikata. Kar se tiče delavskega nadzora, je v sklepih rečeno, da deluje na podlagi pravilnikov o mestu in vlogi delavskega nadzora ter letnih programov dela. Sindikati bodo zato zahtevali, da te dokumente pripravijo in sprejmejo v vsaki temeljni organizaciji združenega dela in v vseh delovnih organizacijah. Preprečili bodo vsak poskus omejevanja svobode kritike ih ugotovitve odgovornosti, ki bi jo zahtevali delavci, ti pa morajo za to dobiti vso neogibno politično zaščito: Po sklepih osmega kongresa slovenskih sindikatov je povečanje osebnega in družbenega standarda odvisno izključno od rezultatov dela. Zato bo dejavnost, sindikatov usmejena v razvijanje vseh oblik povečevanja produktivnosti osebnega in družbenega dela, ker je to edini stvarni temelj za povečanje dohodka. Sindikalne organizacije se bodo odločno uprle poskusom, da bi osebne dohodke izplačevali ne glede na samoupravno določena merila. V samoupravnih sporazumih, družbenih dogovorih in pri delitvi osebnih dohodkov bodo sindikati • zahtevali uvedbo sistema bmto osebnih dohodkov. Sindikati razumejo prehod na bruto osebne dohodke kot logično posledico razvoja samoupravnih odnosov, v katerih združeno delo neposredno odloča o svoji skupni porabi in.v ta namen združuje del svojega osebnega dohodka. V sklepih je nadalje rečeno, da morajo delavci v združenem delu postati osnovni nosilci načrtovanja, in pri tem poudarjajo, da se bodo sindikati javno angažirali in zahtevali razprave o vzrokih morebitnega odmikanja od zastavljenih ciljev. - V poglavju o nalogah na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite je rečeno, da bodo sindikati politično podprli irt namensko določili del dohodka za materialno preskrbo in opremo za potrebe ljudske obrambe. V obrambne priprave je treba še v večji meri kot doslej vključiti mladino in ženske. Na koncu sklepov je rečeno, da se bo zveza sindikatov pridružila skrbi vse družbe za položaj naših delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini. Žive namreč v specifičnih razmerah kapitalističnih mezdnih odnosov, zato si bodo sindikati prizadevali onemogočiti, da bi se odtujevali in izgubljali življenjsko povezavo z domovmo. V družbenopolitičnih skupnostih bodo sindikati zahtevali, da se v razvojne načrte, gospodarsko in kadrovsko politiko vključijo tudi konkretni ukrepi za vračanje naših ljudi iz tujine. X.___________________________________________i_____________________ Zakoiiste uredite? raziskovalni LETO INOVACIJ dejavnosti 2F Iskra m nova orgamzaoia (nadaljevanje s 1. strani) hovo upravljanje statut ali drugi sploš-rti akti tiste proizvodne DO ali TOZD, v okvir katerega sodi ta raziskovalna .enota. Vse tri vrste RO pridobijo raziskovalni status, ko se registrirajo pri repubUškem sekretariatu za prosveto in kulturo, kije (zaenkrat) za to pristojen! Za to bo potrebno predložiti dokumentacijo, iz katere bo razvidno, da je raziskovalno (torej tudi razvojno !) delo temeljna dejavnost te RO, da ima program dela, da ima ustrezne kadre, da obstajajo možnosti za financiranje njene dejavnosti po programu in daje vključena'v INDOK sistem. V interesu tako posameznih TOZD in hranžnih DO kot tudi ZP ISKRE kot celote je, da se čim več RO vseh oblik registrira na ta način. To ima namreč dva zelo pomembna aspekta: 1. Ob prenehanju IRi-ja nikakor ne sme nastati nikakršna, niti vsebinska, prekinitev kontinuitete raziskovalne dejavnosti v ZP ISKRA, ker bi imelo to hude, vsestransko negativne posledice. Nasprotno, načelo je, da se prej centralno organizirana raziskovalna dejavnost tako vsebinsko kot statusno' z decentralizacijo le prenaša v neposredne) še odnose s proizvodnjo, organizirano po branžah. To pa pomeni, da naj bi imela branžno organizirana ZP ISKRA namesto 1RI pač ustrezno ISKRA Številka 43 - 23. november 1974 več registriranili RO, v okviru TOZD ali branžnih DO, ki pa bodo tesneje ingefenčno povezane s 'svojim neposrednim proizvodnim zaledjem. 2. Raziskovalna skupnost bo po novem zakonu imela tudi v svoji Skupščini dvodomni sistem — zbor delegatov uporabnikov in zbor delegatov raziskovalcev. Ta dva zbora bosta ločeno odločala o vseh bistvenih vprašanjih — programu in sredstvih, obenem pa skupno s pristojnim zborom republiške skupščine odločala o prispevku za raziskovalno dejavnost. Podobna pariteta med uporabniki in raziskovalci bo tudi v vseh izvršnih organih RSS. O podrobni organiziranosti RSS in TPRS ter razdelitvi področij bo še pred koncem leta sklenjen ustrezni samoupravni sporazum, h kateremu naj bi pristopile vse organizacije združenega dela. Na podlagi njegovih določil bodo formirane ustrezne delegacije tako uporabnikov kot raziskovalcev. Cim večji potencial registriranih raziskovalnih organizacij (vseh tipov) je torej za ZP ISKRA zato pomemben še iz tega* drugega aspekta. Medtem, ko bodo delegati uporabnikov voljeni v vsaki proizvodni TOZD, pa bodo delegati raziskovalcev voljeni le v registriranih raziskovalnih organizacijah. V interesu ZP pa je, da jo v RSS zastopajo seveda delegati tudi njenih številnih raziskovalcev. Zaenkrat bodo volitve delegatov . raziskovalcev sicer še izpeljane v okviru pravno še obstoječega in registriranega 1RI, pomembno pa bo to za tiste „razvoje“, ki se bodo po 1.1.1975 registrirali kot nove RO in s tem volili nove delegate raziskovalcev, iz branžnih organizacij. Iz vsega navedenega izhajajo neposredne naloge: a.) V samoupravne sporazume o, združevanju TOZD branžne DO in prevzemu ustreznih delov IKl-ja je treba vključiti določilo, da se bodo ustrezni TOZD-ni ali branžni »razvoji'* (obstoječi ali od IRI-ja prevzeti) organizirali v eno ali več raziskovalnih organizacij (RDO, TROZD ali RE), ki se bodo kot RO registrirale v smislu Zakona o razisk. dejavnosti in samo-upr. interesnih razisk. skupnostih ter, da bodo kot take volile delegate raziskovalnih delavcev za raziskovalno skupnost. b) Ker bodo predstoječe volitve delegatov uporabnikov za razisk. skupnost izvedene po sedanjih pravno obstoječih proizvodnih TOZD, naj bi v vsakem sedanjem proizv. TOZD ali OZD, ki se vključuje v branžo, predvideli v delegacijo uporabnikov ljudi iz proizvodnje, ki pa poznajo problematiko raziskov. dejavnosti in bodo lahko ustrezen partner delegatom raziskovalcev v organih raziskovalne skupnosti. - Sezname delegatov za RSS iz proizvodnih TOZD, ki se bodo vključile v njihovo branžno DO, naj 'mandatarji za razvojno' — inovacijsko področje branž čimprej sporočijo inovacijskemu področju ZP ISKRA (tov. Kobetu ali tov. Dolharju), obenem s shemo, katere in kakšne vrste RO predvidevajo 'v okviru svoje branže DO. Miloš Kobe Zvezni komite za znanost in kulturo bo predlagal ZIS, naj bi skupščina ŠFRJ razglasila leto 1975 za leto tehnoloških inovacij in zaščite pravic industrijske lastnine v Jugoslaviji. To so sklenili 8. novembra na seji komiteja, ki ji je predsedoval Trpe Jakovlevski. V okviru dosedanjih priprav na to akcijo so že izoblikovali osnutke programa dolgoročnejše in operativne narave. Za čnega trajnih ciljev so si zastavili ustvaritev takšnega družbenega ozračja, ki bo pripomoglo k razvoju procesa inovacij in zaščite industrijske lastnine v naši državi. Sodijo, da bi inovacije morale posjati sestavni del vsakodnevne samoupravne prakse organizacij združenega dela. Prav tako bi bilo treba čimprej ustva- riti takšne družbene možnosti, da J?1 lahko v Jugoslaviji čim hitreje ij1 ustvarjalno uveljavljali in izkoriščal1 tako domače inovacije kot celoti10 svetovno tehnologijo. Vse razpoložljive sile družbe f morajo zavzeti za procese inovacij' začenši z delavci v proizvodnji pa vse do znanstvenih delavcev v razisk0-valnili ustanovah. Med drugim bom0 morali več storiti tudi za to, da b° Jugoslavija, bolj kot doslej sodeloval3 v • mednarodni menjavi tehnologij®: bodisi v razmerju do razvitih držav aU do držav v razvoju. V republiških in pokrajinskih zb°r' nicah že pripravljajo osnutke za dejay' n ost posameznih gospodarskih zdr°' ženj v letu 1975, katerih namen L trajneje uveljaviti tehnično ustvarjal' nost. /z tovarne usmemiških naprav v Novem mestu TOZD Elcktrospojna vez/_ obstoječe prostorske zmogljivosti dokaj nazorno kažejo, kako več kot nujnoI treba najti rešitev, ki bo omogočila razširitev proizvodnje. of ; av-1 rii- lal' S SEJE RAZŠIRJENEGA SEKRETARIATA ZK ZP Organiziranost Z P Iskra Na razšiijenem sestanku sekretariata ZK ZP Iskra, ki je bil v ponedeljek, 18. 11. 1974, pod vodstvom sekretaija Staneta Preskarja, je bila na dnevnem redu praktično samo ena točka: Obravnava tekoče problematike v zvezi z reogranizacijo ZP Iskra. Na sestanek je bilo povabljenih tudi več gostov, ki so s svojo razpravo vsekakor pripomogli k razjasnitvi mnogih vprašanj in pojavov v zvezi s predstoječo reorganizacijo ZP Iskra. To so bili Anton Stipanič v svojstvu namestnika generalnega direktorja in mandatorja za organizacijo tržne ‘Unkcije, lija Medič mandator za organizacijo finančne funkcije in Iskrine banke, Vladimir Logar, predsednik skupščine ZP, ter Erik Vrenko, mandator za organizacijo in izvedbo celotne reorganizacije ZP. VELIKA ODGOVORNOST DELOVNE ORGANIZACIJE . Anton Stipanič je v uvodu svojega ovajanja obrazložil sedanji način poslovanja IC ter sedanje ekonomske m poslovne odnose med IC in.našipii tovarnami, ki jih lahko poimenujemo ~ izrazom „kupoprodajni odnosi". V bodoči organizaciji ZP postane komerciala oz. tržna funkcija skrb in odgovornost' delovne organizacije,, ki sama prodaja, fakturira in. izterjuje, °z- posluje tako kot se med seboj dogovorijo TOZD, ki formirajo delovno organizacijo; kajti dohodek in vs®> ka^ predstavlja kategorijo „re-zultati živega in minulega dela" in de-dtev rezultatov dela je neodtujljiva Pravica delavcev TOZD. Bodoči IC bo od proizvodnih delovnih organizacij , ,"| faktorjev splošnega razvoja, kot tudi spk> nih bilanc, in njihovih medsebojnih Pr ^ porcij nujnih za zagotovitev izvedljiv08 plana. Zato se mora k izdelavi razvojne? plana pristopiti istočasno na mikro in makro nivoju, ter ustvariti take organi* cijske in metodološke predpogoje, ki bo° omogočili efikasno medsebojno izmenjav" informacij, s katerimi bo možno s končen triranimi napori vseh samoupravnih s trn* tur najti najbolj odgovarjajočo rešitev plan v naslednjem obdobju. : Makro aspekt -planiranja ima toIv dvojno funkcijo. V začetni fazi sestoji izdelavi potrebnih analiz, informacij prognozah, katere morajo biti tako P162^ tirane, da lahko služijo vsem nosilce planiranja kot orientacijski okvir planirani lastnega razvoja. V fazi usklajevanja pare* nih razvojnih prognoz mora makro asp® zagotoviti osnovne proporcije, katere Pre stavljajo . nujni predpogoj za realizacU dgovorjenih in osvojenih razvojnih ciye ' kot tudi potrebne akcije na raz**"?l nivojih samoupravne strukture dru*0^ katere bodo zagotovile realizacijo spl°8n^ razvojnih ciljev in poedinih prioriteto oae. <5. T- C. S o H. K tr =f O ■ o 3 K S F- S" S. H. v o S' o- ;a Razformiranje IRI in kaj želimo pri tem doseči CENE ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN 4--ČLANSKE DRUŽINE primerjava IX.7t : IX.73 - zvičanje v V. - vir: ‘statistične informacije' St, 133 - 7.10.1971 Veliko se govori o razformiranju IRI oziroma bivšega Zavoda za avtomatizacijo. Pri tem se največ omenja efektivnost razvoja ter ekonomske faktorje. Resnična problematika, to je vsakdanja realnost, s katero se srečuje razvijalec, se pri tem samo površno ali Pa sploh ne omenja. Naj mi bo zato dovoljeno, da kot razvijalec elektronskih aparatur dodam nekaj k splošni razpravi o razformiranju, pri kateri so dosedaj prišli do besede edino ekonomisti ter vodilni uslužbenci Iskre. Sedanji položaj na IRI Že večkrat sem slišal govorice — na srečo ne na višjih nivojih — da nam razvoj sploh ni potreben. Spričo sedanje situacije v razvoju domnevam, da tisti, ki tako govorijo, najbrž me-mJo, da nam tak razvoj (kot je sedaj) nr potreben zato, ker je prepočasen, ostikrat zastarel, je malha brez dna, se ne drži rokov itd. itd. Pojavi se "Voj vprašanje: kakšen pa naj bi bil razvoj, da bi nam koristil in bil potreben? . da na to vprašanje lahko odgovo-r>mo, moramo izhajati iz tržišča. Na rečo smo že zdavnaj spoznali, da je Jugoslovansko tržišče samo za Iskro .o premajhno, če hočemo proiz-ajati ekonomsko opravičljive serije, rodor na svetovno tržišče pa nas Postavlja tudi svetovni konkurenci. J6 Pravi, naša proizvodnja, prodaja in , azvoj morajo delovati približno nako efektno, kot to deluje pri naši n0u,Urenc'" Glede proizvodnje smo še aJbližje temu cilju in najbolj stran pri azvoju. Kakor je bil sam koncept ivšega Zavoda za avtomatizacijo, kot srednje razvojne ustanove zelo porečen, tako je njegova praktična salizacija šepala že od vsega začetka. razvoju smo hoteli uvesti zakoni-°sti, ki veljajo v proizvodnji. V tem . naš razvoj bistveno razlikuje od lst.ega, s katerim' moramo konkuri-ratl’ ko se pojavimo s svojimi izdelki na Plovnem tržišču. Uvedli smo pogodbeni odnos med dvojem in __ proizvodnjo. Razvojna jjStanova je morala pred pričetkom e|a na projektu podpisati s proiz-ndno organizacijo pogodbo, kjer so se specifikacije definirane do tolike ?®re, kot da je ta izdelek že gotov. pb podpisu pogodbe si IRI zago-yVl sredstva, da lahko začne z delom. Pogodbi ni nobenega ;,tolerančnega Prostora11 za spremembo specifikacij, . Jih teijajo poznejše razmere, na P nter možnost in hitrost dobave ateriala ali potrebnega instrumen-y V3’, vpliv toleranc pri serijski proiz-v'| ji (kar je v celoti nemogoče pred-eti že v razvoju), drastične ugoto-, Ve oddelka za raziskavo kakovosti r drugi faktorji, ki jih pri podpisu L^hbe ni bilo mogoče vnaprej ve-1 ali predvidevati. Razvijalec aparature se mora obve-atl> da bo končal nalogo v predpisa-em roku, nobeden na IRI pa se danes mu razvijalcu ne obveže, da mu bo Poskrbel material vsaj v desetkrat daljšem roku, kot je to običajno v razvoju na Zahodu. Materialno vprašanje je najbolj kritični problem na IRI že od vsega začetka. S stališča ekonomista je najbolj prav, če je v skladišču čimmanj materiala, idealno bi bilo, če bi bilo skladišče prazno. Nasprotno pa rabi razvijalec za nemoteno delo čimbolj založeno skladišče, razen tega pa še možnost, da dobi vzorce sodobnega materiala v nekaj dneh. Vsak razvijalec na IRI bo lahko potrdil, daje situacija v skupnem skladišču veliko bliže idealu ekonomista, kot pa potrebam razvoja. Dokaz za to je tudi ta, da so vsi oddelki, ki količkaj uspešno delajo, uredili lastna skladišča tistega materiala, ki bi moral biti v skupnem skladišču. Ker tvori delo razvijalca finančno bazo za eksistenco ekonomista, je na dlani, da je stališče ekonomista glede skupnega skladišča precej problematično. Dobava inozemskega materiala ter instrumentarija je podvržena malodane vsem slabostim jugoslovanske birokracije. Zanimivo bi bilo ugotoviti, v kolikih primerih uvoznik obrača že vplačan naročnikov denar, medtem ko naročnik čaka na material oziroma na- krvavo potrebni instrument. Zaračunava se carina za material, ki ga sploh ne izdelujemo pri nas ter ga v dogledni prihodnosti ne bonio izdelovafi. K temu prištejemo še splošno nelikvidnost, pogosto blokiranje žiro računa ter notranje prelivanje sredstev pa dobimo žalostno sliko materialne baze našega razvoja. In pri tem nam je razvoj še kako nujno potreben. Ne samo zato, da se izognemo nakupu licenc, da izkoristimo ustvarjalno sposobnost naših strokovnjakov v enaki meri, kot to delajo z našimi strokovnjaki v inozemstvu. Spričo galopirajoče inflacije postane izdelek, ki prinaša na primer danes kakih 25 % dobička lahko že v nekaj letih predmet izgube za podjetje. Cene mu ne smemo povišati, zato je bolje razviti novega in pri tem upoštevati tekoči napredek tehnologije. Ta faktor, bolj kot vsi drugi je osnova za-potrebnost razvoja. Dejstvo, da se sama tehnologija izpreminja, da je treba vsakih nekaj let priti na dan s sodobnejšim izdelkom, ker tako dela tudi konkurenca pa so zadeve^ ki ne potrebujejo posebnega pojasnjevanja. Če primerjamo poslovne stavbe Elektrotehne, Metalke, Avtotehne, Astre in ne nazadnje tudi nove stolpnice Iskre na Trgu republike, z zunanjostjo in notranjostjo centralnega Iskrinega raziskovalnega instituta na Tržaški 2, se nam pokaže materialna situacija razvoja v IRI še v jasnejši luči. Ze marsikateri sposoben inženir je v razvoju izgubil živce ter se rajši zaposlil v upravi ali komerciali in prejšnji stavek nam delno pojasnjuje zakaj. Kakšne spremembe so potrebne? Proizvodnih zakonitosti ni mogoče uveljaviti v razvoju in kdor tega ne vidi, je slep! Proizvodnja ima svoje zakonitosti, razvoj pa svoje. Skoraj tri leta sem delal v razvojni ustanovi ameriške firme „Tektronix, Inc.“, zato imam nekaj predlogov, ki bi jih sedaj, ob reorganizaciji Iskre, lahko upoštevali. Vem pa, da spričo naših razmer vsega/kar sem videl tam, ne moremo in celo ne smemo kopirati. V. času, ko sem delal tam, je imela firma zaposlenih okoli 800 ljudi. In vendar je imela ta firma nekaj, česar ni pri celi naši vesoljni Iskri, čeprav bi to krvavo rabili: imela je centralni oddelek za raziskavo kvalitete vseh sestavnih delov, ki so vgrajeni v aparature. Ne samo tistih, ki so bilfizde-lani pri hiši, temveč vseh! V tem oddelku je delalo kakih 30 ljudi in vsak od teh je bil specialist za določene sestavne dele. Eden je na primer vedel „vse“ o preklopnikih in stikalih, jih preizkušal, dobival iz servisa defektne preklopnike ter analiziral vzroke defektov, dobival vzorce, predpisoval tipizacijo, sprejemal predstavnike drugih firm, svetoval razvijalcem ter je sploh bil „tata-mata“ za preklopnike. Drugi je bil strokovnjak ža močnostne transistoije, tretji za signalne diode, četrti za pogone, peti za oklope in transformatorje in tako naprej. Vsi ti možje so pisali obvezne specifikacije in tolerance za te sestavne dele. Te specifikacije je moral upoštevati dobavitelj (tolerance so bile dostikrat ožje,’kot standardne). V enaki meri je moral vse to upoštevati razvijalec, da je izdelal aparaturo, v kateri ni prišlo do težav, če so imeli deli zgornjo ali spodnjo toleranco. In sedaj, kar je ključno: vsi ti tipizirani sestavni deli so bili v razvojnem skladišču. Razvijalec je lahko dobil ves ta material takoj in brez kakršnekoli birokracije. Vodstvo podjetja je pač' spoznalo, da je vse to bistveno za uspešen in hiter razvoj. Pogodbenega odnosa med razvojem in proizvodnjo ni bilo, ker je bila vSte skupaj ena sama organizacija. Marsikateri izdelek je obstal v slepi ulici, marsikateri je zaradi svoje zapletenosti in težav v proizvodnji prinašal izgubo, vendar so ga izdelovali, dokler ni dobil boljšega „naslednika“. Pri vsem tem pa so drugi izdelki, ki so bili uspešni, „vlekli iz vode“ ponesrečene. Ni bilo parole: izdelek za vsako ceno, temveč uporaben izdelek za primerno ceno. Bili so primerni, ko so delali zapovrstjo štiri poskusne serije pa še izdelek ni bil tak, kot bi bilo treba. Stroški so se pri tem blazno povišali ter rok izdelave (tentative conrpletion da te) potegnil za celo leto, ampak to je pač situacija, ki je značilna za razvoj. Jasno je, daje tak način dela mogoč samo, če sta proizvodnja in razvoj pod isto „finančno" streho. Treba je torej v načelu izpremeniti odnos do razvijalca: naj ne bo več „grešni kozel", ki ne naredi naprave v predpisanem roku ali po zahtevanih specifikacijah. Dejstvo, da toliko naših inženiijev v tujini lahko zelo uspešno dela, je moralo prisiliti naše vodilne ljudi k. razmišljanju, da le ni morda v naši organiazčiji kaj narobe ..,. Ing. Peter Starič I.R.I. Opomba uredništva: In prav zaradi tega se združujeta razvoj in proizvodnja v okviru branž-nih delovnih organizacij. indeksi nominalnih in realnih osebnih dohodkov PRIMERJAVA IX.74-IX.73 - IX.73»100 - VIR:■STATISTIČNE INFORMACIJE'ST. 137 17.1174 I I I mSTRIIi KMETIJSTVO MZDMSJVD GRADBE- PROMET TRGOVIRA GOSTINSTVO OBRT BISTVO ^_________________________GOSPODARSTVO_____________ KOMUNALA KULT.-SOC. ORUZ8.IN017. ....................T SLUŽBE Novice iz RRC S 1. oktobrom je k RRC pristopila Državna založba Slovenije. Tako je sedaj v RRC že 12 partnerjev z naslednjimi deleži: Univerza v Ljubljani (z IJS)2,39 deleža Izvršni svet Skupščine SRS 3,00 deleži Združeno podjetje Iskra 2,10 deleža Ljubljanske mlekarne 1,00 delež GIP Obnova 1,00 delež Poslovno združenje gozdno gospodarskih organizacij 1,00 delež Izobraževalna skupnost SRS 1,00 delež Sklad Borisa Kidriča pri RSS1,00 delež Republiška skupnost za ceste 1,00 delež Klinične bolnice Ljubljana 1,00 delež Narodna banka Slovenije 0,50 deleža Državna založba Slovenije 0,50 deleža. Na računalnik CYBER RRC je priključenih že 23 terminalov; ki so pri partnerjih v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novi Gorici, Postojni, na Bledu, v Kočevju, Nazarju, Slovenj Gradcu, pa tudi v Zagrebu in Sarajevu. Propustnost računalnika, ki je v zadnjem času kljub delu v treh izmenah in ob sobotah stalno preobremenjen, se bo povečala z dodatnim spominom 32 K besed, ki ga pričakujemo v tem mesecu (centralni spomin bo poslej imel 98 K besed) s 4 enotami hitrih diskov (po 100 milijonov znakov), ki bodo predvidoma instalirane marca 1975. Obe izpopolnitvi bosta povečali -propustnost za 50% in omogočili intenzivno interaktivno delo. Izhodne enote bo okrepi) novi hitri printer. Zaradi znanega stanja z dobavo električne energije so se partneiji odločili za nabavo pomožnega napajalnika sistema, ki bo instaliran še pred zimo, (baterije, agregat). Od druge polovice avgusta dela računalnik CYBER z novim operacijskim sistemom SCOPE 3.4. Ta ima v primerjavi s prejšnjim 3.3 naslednje glavne prednosti: omogoča uporabo novega hardware-a (diski), je efektiv-nejši in bolj kompatibilen s sorodnimi operacijskimi sistemi. Sistema 3.3 družba CDC ne vzdržuje več in tudi vsi novi sistemski in aplikativrti programi bodo razviti le za sistem 3.4. . Po začetnih težavah, običajnih v vseh centrih, se je novi sistem že v dokajšnji meri stabiliziral. Med Jugoslovanskim ' posvetovanjem o pravnih informacijah na Bledu smo 24. oktobra opravifi zanimivo demonstracijo interaktivnega dela: Institut za javno upravo je preko terminala, priključenega na CYBER, prikazal računalniško iskanje pravnih informacij. va;°Jn>h programov, pri čemer igrajo zelo v 200 vlogo samoupravni sporazumi, druž-ni dogjjvori sistemske mere ekonomske Politike, itd. Izhajajoč od samoupravnega sistema titi ene reprodukcije je potrebno posve-e P°sebno pažnjo strukturi in dimenzijam ančnega razvojnega plana, pri čemer je i^ebn* upoštevati pričakovano strukturo jnv°r® akumulacije in predvideno strukturo Vgradnja celovitega sistema samouprav-ob? P*an*rania zahteva torej temeljito str Llano organizacijsko in institucionalno Pri , Ut0’ odrejen skupni motodološki osn °P ln 26,0 razvito informacijsko od 0V°’. katera "bo sestavljena ne samo od (U ,ejenih primarnih informacij, temveč hie* 0<* o®*6®3 sistema strukturnih para-p. tr.ov> da bi lahko udeleženci v procesu svo'11111'*3 ‘n odločanja mogli ugotoviti riban" P°VeZanos* s ^tršimi ekonomskimi icAk2VOJ sistema razsir- jltNE REPRODUKCIJE V SA- v ^oupravnem gospodarjem SISTEMU Odnosi v razširjeni reprodukciji v smislu j Razdelitve družbeno-ekonomske moči, otočajo tudi vse druge odnose v gospodar-sistemu. Kadar sc analizirajo odnosi v slihlr)eni reprodukciji, sc vedno ima v mi-Prvenstveno odnose v sferi tvorjenja in Polaganja z družbeno akumulacijo, anar enega od zel° važnih kriterijev za rzo in oceno odnosov v razširjeni repro- dukciji se jemlje v obzir dosežena stopnja samofinanciranja. Vzemajoč kot merilp navedene kriterije se lahko ocenjuje, da odnosi v razširjeni reprodukciji v preteklem razvojnem obdobju niso bili zadovoljivi. s Na osnovi predhodno navedenih odnosov v sistemu reprodukcije se lahko ugotovi, da je institucija samofinanciranja, katera mora biti izhodna osnova v samoupravnem sistemu razširjene reprodukcije, imela zelo omejeno vlogo, medtem, ko je inštitucija kredita in kreditnih odnosov bila izrazita in v večini. Odnos velikosti kredita napram velikosti poslovnih fondov v letu 1972 je znašal 70 %. Ce se omejimo samo na industrijo, potem je prišlo na vsak dinar poslovnega fonda en dinar kredita. Ekonomsko analitična osnova takih ocen in stališč temelji na. dejstvu, da so proizvodne organizacije združenega dela bile udeležene v sredstvih za financiranje investicij v osnovna sredstva v letu 1972 z istim odstotkom t.j. 30 % kot desetletje preje t.j. kot v letu 1962. Razen tega ta ocena temelji na dejstvu, da sc je v preteklem desetletju velik del t.j. 40 - 50 % akumulacije družbenega sektorja gospodarstva (variiral po letih od 40 50 %) formiral na osnovi obresti in apriori stavljal na razpolago činiteljem izven .sfere združenega dela. Če se temu doda še, daje dosežena stopnja samofinanciranja v 1. 1973 bila na istem nivoju kot desetletja pred tem, potem se popolnoma zaokroža ekonomsko analitična osnova za predhodno navedene ocene o odnosih v razširjeni reprodukciji. Poseben problem v sklopu te- izrazito prevladujoče vloge kredita in funkcije kreditnih odnosov, predstavlja dejstvo, da se c ca 50 % skupno plasiranih kreditov .za financiranje razširjene reprodukcije nanaša na tisti del, za katerim ne stoji niti združeno delo, niti prebivalstvo, niti inozemstvo, kar pomeni, da se cca 50 % kredita bank nanaša na državni kapital. Odločitve o likvidaciji državnega kapitala imajo zato zelo velik idejno-politični in praktični pomen za nadaljnji razvoj gospodarskega sistema na samoupravni osnovi. Na osnovi vsega predhodno navedenega o odnosih v razširjeni reprodukciji v preteklem obdobju, in predvsem v odnosih med samofmanciranjcm in krediti, sc postavlja vprašanje, katere so tiste temeljne institucije na osnovi katerih je potrebno dalje razvijati sistem razširjene reprodukcije na samoupravnih osnovah. INSTITUCIJE SAMOUPRAVNEGA SISTEMA RAZŠIRJENE REPRODUKCIJE V naši ekonomski teoriji in praksi se stopnja razvitosti samofinanciranja jemlje kot eden od najvažnejših kriterijev za oceno razvitosti materialne osnove samoupravljanja. Tudi v osnovah za X. kongres ZKJ se poudarja princip, da mora samofinanciranjc dobiti dominantno mesto v sistemu financiranja razširjene reprodukcije. Zaradi tega je potrebno .precizneje definirati sam pojem samofmaneiranja v specifičnih pogojih našega družbeno-ckonomskega sistema. Klasična -definicija samofinanciranja, katera samofinanciranjc zapira v okvir same delovne organizacije, je odgovarjala klasičnemu tipu podjetja. Tako definirano samofinanciranjc ne Odgovarja več samemu modelu samoupravnega sistema, zasnovanem na svobodnem združevanju dela in sredstev kot dominantni obliki, v katerem, se realizira odvijanje procesa razširjene .reprodukcije. Združevanje dela in sredstev predstavlja z gledišča odgovarjajočih segmentov združenega dela specifično obliko samofinanciranja razširjene reprodukcije. Zaradi tega je potrebno pojmu samo-financiranja sedaj dati nov smisel, ki bo odgovarjal organizacijskim strukturam združenega dela. Z ozirom na te strukture se lahko govori o treh organizacijskih stopnjah samofinanciranja - sam o financiranje na nivoju osnovnih organizacij združenega dela, na nivoju širšega združevanja dela in sredstev ter, na osnovi samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. Mehanizmi gospodarskega sistema sc bodo gradili na vseh treh stopnjah samofinanciranja, vendar bo specifično težišče za širšim združevanju dela in sredstev kot osnovnem instrumentu. Za zagotovitev etikasnega strukturno usklajenega ekonomskega razvoja na 'samoupravnih osnovah. Širši aspekti, združevanja dela in sredstev morajo predstavljati temeljno ročico samoupravnega oblikovanja razvojne politike, kar leži v sami osnovi sistema samoupravnega planiranja. Osnovni inšti-tucjonalni okvirji, v katerih je potrebno iskati odgovarjajoče praktične operativne rešitve, so dani v novi Ustavi in dokumentih. Razen inštitucije samofinanciranja in inštitucij združenega dela in sredstev na osnovi družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja v nadaljnjem razvoju samoupravnega sistema raz Siljene reprodukcije mora imeti važno vlogo tudi funkcija kredita in kreditni odnosi. Brez odgovarjajoče vloge kredita in funkcije kreditnih odnosov ne bi bilo mogoče v sedanji fazi našega družbenoekonomskega razvoja si niti teoretično zamisliti odvijanje procesa cirkulacije in koncentracije sredstev. Končno je potrebno omeniti, da se v nadaljnjem razvoju sistema razširjene reprodukcije, kot tudi samoupravnega planiranja mora predvideti tudi odrejene vloge države. Neposredna intervencija države mora nastopiti samo v slučajih grobega rušenja tistih proporcij materialnega razvoja (elektrogospodarstvo ipd.), katere imajo bistveni pomen za funkcioniranje celotnega gospodarstva. Med tem pa niti v enem primeru ne morejo biti trajno 53hijeni deli dohodka od onih, ki so jih ustvarili. Predhodno navedene osnove nadaljnjega sistema razširjene reprodukcije in samoupravnega planiranja bodo prišle prvič do firmacije v procesu priprav, izdelave in sprejemanja novega petletnega plana za obdobje 1976-1980. To bo v bistvu prvi petletni načrt, kateri se izdeluje in ustvarja na osnovi združevanja dela in sredstev, odnosno na ustavnem konfceptu sistema razširjene reprodukcije, samoupravnega planiranja in ustvarjanja razvojne politike. Štefan Dolhar ISKRA - ELEKTROMEHANIKA, KRANJ Kaj prinaša novi zakon o'varstvu pri delil ; S sestanka vodstvenih, družbenopolitičnih delavcev ter predstavnikov samoupravljavcev o novostih v zakonodaji s področja varstva pri delu V prostorih telekomunikacij na Laborah je bil 7. novembra sestanek vseh tistih članov kolektiva Elektrb-mehanike, ki morajo pri svojem delu v proizvodnji in izven nje poznati določila novega republiškega zakona o varstvu pri delu. Ta je stopil v veljavo 25. oktobra letos. Delovne organizacije pa morajo v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi urediti varstvo pri delu v skladu z njim. Glavni republiški inšpektor za varstvo pri delu tov. Jernej Mlakar je " prisotnim naj prej-govoril o uredbah in tolmačenju tega zakona. S sprejetjem nove zvezne in republiške ustave je bilo treba uskladiti tudi zakonodajo s področja varstva pri delu. Organizacije združenega dela bodo morale prilagoditi svoje interne pravilnike o varstvu pri delu omenjenemu zakonu do 25. 5. 1975. V novem zakonu so zajete. vse pozitivne izkušnje in mednarodnopravna . izhodišča s tega področja. 'Zajet je tako interes delavcev kot OZD. Varstvo pri delu je temeljna človekova pravica, ki jo priznavajo vse članice OZN in Mednarodna organizacija dela ter sodi v sklop ekonomsko-socialnih pravic. Pravica do urejanja pri varstvu pri delu prehaja z novim zveznim zakonom na republike in pokrajine ter vsebuje osnove, ki zagotavljajo enotno urejanje obveznosti in pravic oseb ter OZD za izvajanje določil o varstvu pri delu. Temelji na naslednjih ustavnih načelih: 1) sredstva za zagotavljanje varnega dela 2) pravice do varstva pri delu 3) določa, kdo vse ima obveznosti do organiziranja in izvajanja varstva pri delu 4) določa, kako zagotavljati orne-' njena določila; Za izvajanje varstva pri delu je potrebno uporabiti vrsto postopkov, opravil ter sredstev, s katerimi zagotavljamo vame pogoje dela. Po novem zakonu so delavci OZD s samoupravnimi sporazumi dolžni zagotoviti potrebna sredstva za realizacijo teh določil. Varstvo pri delu uživajo vse osebe, ki so si pridobile - lastnost delavca v združenem delu, prav tako tiste, ki so na šolanju in praktičnem usposabljanju v OZD. Za zagotavljanje teh pravic morajo delavci v OZD dolpčiti ukrepe in normative s samoupravnimi sporazumi in drugimi splošnimi akti. Novost pri tem je, da morajo predpisane ukrepe upoštevati projektantske ■ organizacije in projektanti pri projektiranju delovnih prostorov, postopkov ter priprav in naprav, projektu pa priložiti pismeno izjavo, da so bili upoštevani vsi veljavni var nostni predpisi in navesti, kateri predpisi so bili pri tem upoštevani. Ne glede na načelno zahtevo, da delavci v TOZD s samoupravnimi sporazumi določajo pravice-in obveznosti za izvajanje varstva pri delu, je treba to zahtevo pojmovati tako, daje vsak delavec na vseh funkcijskih nivojih odgovoren za upoštevanje in predvsem izvajanje vseh predpisanih varnostnih ukrepov. Nelogično in neizvedljivo je, da bi samo določena služba ali organ prevzel odgovornost za vsa dogajanja na področju varstva. To pa zahteva solidno varnostno izobrazbo vseh delavcev brez izjeme, sodelovanje vseh služb in organov v okviru OZD. Novi zakon "ne določa odgovornosti oseb za izvajanje varstva pri delu, pač pa to prepušča OZD. da s samoupravnimi" sporazumi določijo -podrobne odgovornosti vseh delavcev ne glede na funkcijo, ki jo opravljajo. Pri tem velja poudariti, da bo potrebno pri sestavi samoupavnega sporazuma o varstvu pri delu temeljito razčleniti obseg odgovornosti delavcev in služb ter jim dati popolnoma določene pristojnosti in zadolžitve. Prav tako je potrebno določiti tudi normative, s katerimi bo možno doseči zadovoljivo stopnjo varnosti. Pri . tem naj bi bil poudarek predvsem na tehničnih ukrepih in normativih, ki naj bi bili upoštevani že v sami zasnovi delovnega procesa, nadalje pa tudi na zdravstvenih, higierfskih, socialnih, organizacijskih, psiholoških in drugih ukrepih. kolikor se pokažejo potrebe po tem. Vendar pa ti ukrepi ne smejo biti v nasprotju s temeljnimi načeli zakona o varstvu pri delu. Tako morajo biti v aktih OZD zajeta delovna mesta s povečano nevarnostjo nezgod in zdravstvenih okvar ter predpisani pogoji, ki jih morajo izpolnjevati delavci na teh delovnih mestih. Tak pregled -mora biti razviden že iz ,sistemizacije delovnih mest v OZD. Delavec mora torej ob zaposlityi natanko vedeti; v kakšnih pogojih bo delal in 'kakšnim nevarnostim bo izpostavljen na delovnem mestu. V omenjenih aktih mora biti nadalje naveden postopek uvajanja in izobraževanja na delovnem mestu. Predpisan mora biti tudi način preizkusa znanja s področja varstva pri delu ter določen rok za tak preizkus. Zakon sicer predvideva da je tak preizkus obvezen vsaki dve leti, vendar lahko OZD ta rok skrajša, če za to obstajajo potrebe (npr. nova tehnologija, nevarna delovna mesta ipd.) /z tovarne elektronskih instrumentov v Horjulu - pogled v proizvodnjo spre-menjljivih transformatorjev — variakov, s katerimi uspešno zalagajo trg. ISKRA-ELEKTROMEHANIKA Od tehničnih izboljšav do izuma PERIODIČNI PREGLEDI Zakon zadolžuje OZD, da opravljajo občasne preizkuse delovnih naprav in priprav, mikrofilme (toplotno okolje, zaprašenost, prepih, prezračevanje) ter ugotavljanje kemičnih in bioloških škodljivosti. Vzporedno s tem morajo biti izvedeni tudi redni in izredni zdravniški pregledi vseh tistih delavcev, ki delajo na delovnih mestih s povečano možnostjo nesreč in zdravstvenih okvar. O vseh teh zahtevah mora voditi OZD ustrezno eviden- co. OBVEZNOSTI DO NADZORNIH ORGANOV izvajanje zakonskih določil o varstvu pri delu nadzoruje v delovnih organizacijah inšpekcija dela. Ta organ lahko poseže v sleherno dejavnost organizacije ter zahteva odpravo neke pomanjkljivosti ah sanacijo neustreznih delovnih prostorov. Prav tako raziskuje vzroke nezgod in zdravstvenih okvar. V primeru kršitev varnostnih predpisov uvede naslednje 4 postopke Med aktivne novatoije nedvomno sodi tudi tov. SERAŽIN Silvo; ki je zaposlen' kot vodja biroja tehnične kontrole pri avtomatskih telefonskih centralah v Elektromehaniki. Poleg že nekaj prijavljenih izboljšav na področju telefonije, je imenovanemu tovarišu uspelo izvesti pomembno inovacijo, katera je bila pri zveznem zavodu za patentno zaščito priznana kot izum. Ta izum se nanaša na pomičen natikač s pravokotnimi kontakti in se uradno imenuje mnpgo-polrii konektor. To je dejansko vezni element, ki omogoča hitro povezavo kontrolnih naprav z nanovo izdelanimi telefonskimi centralami ali s posameznimi telefonskimi enotami. Po namenu uporabe so mnogopolni konekfoiji različni po velikosti, odvisno od zahtevanega števila kontaktov. Vsekakor je danes nepogrešljiv pripomoček v kontroli telefonije. Koliko je mnogopolni konektor koristen za podjetje nam pove podatek, da traja električna povezava enega stojala tele- fonske centrale s preskusno napravo samo nekaj minut. Po starem načinu se je eno stojalo priključevalo na kontrolno napravo ročno s posameznimi natičnimi kontakti in je ta čas trajal po več ur. Največji problein je bil v tem, da so bili natični kontakti po nekajkratnem priključevanju že neuporabni, ker se je zelo hitro poškodovala izolacija. Dejstvo je, da ima mnogopolni konektor široko uporabnost na področju telekomunikacij ‘n se v proizvodnji telefonije že dlje uporablja. Po razpoložljivih podatkih tovarne ATC znaša triletni prihranek 2.452.229.00 N din. Omeniti velja, da se za izume obračuna odškodnina za prva tri leta izkoriščanja, če avtor želi izplačilo v enkratnem znesku. - , Na osnovi gospodarske koristi je poslovni odbor Elektromehanike odobriT tovarišu Seražinu Silvu izplačilo enkratne odškodnine v znesku 30.913.00 N din. za: PREDVIDEVAJO VIŠJE OD Odgovorni delavci naše, prav v zadnjem času zelo uspešne tovarne radijskih sprejemnikov, se še kako zavedajo, da brez brezhibne organizacije dela še tak trud posameznih delavcev ne obrodi pravega sadu. In če organizacija ne funkcionira, ni pravočasno ne materiala za predelavo in dodelavo, ne izdelkov v zadostni količini in kvahteti, in ne dohodka, da ne govorimo O OD in pravičnem nagrajevanju po delu! Prav zato da bi to občutljivo področje ustrezno urediti, so nalogo poverili Biroju za industrijski inženiring (BII) iz našega Raziskovalnega instituta (IRI), ki pripravlja organizacijo dela in nov sistem nagrajevanja. Tovarna pričakuje ugodne poslovne rezultate ob znižanju stroškov in povečanju produktivnosti, delavci tovarne pa ureditev delovnih mest, odrpavo prekomernih čakalnih časov ter v prvi vrsti - večji zaslužek! NI PROBLEMOV S PRODAJO V primeru, ko nastopajo neke posebne nevarnosti na * delovnem mestu, so poleg navedenih potrebni še posebni ukrepb in normativi, ki zagotavljajo določeno stopnjo-varnosti pri delu. Prav tako moramo izvajati tudi ukrepe in normative v zvezi z delovnimi pogoji, ki urejajo predvsem varstvo žensk, mladine in invalidov, način odmora in rekreacije, prevoza na delo in nazaj, prehrane, itd« Organizacija združenega dela pa lahko poleg predpisanih normativov določi še dodatne varnostne ukrepe v gospodarski, upravno-kazenski, kazenski prestopek in mandatno kazen na kraju samem. ' Prva dva navedena postopka prizadeneta OZD in odgovorno osebo,. druga dva pa samo odgovorno osebo. Novost pri kazenskih določbah novega zakona pomeni tudi to, da je lahko mandatno kaznovan tudi neposredni kršilec (delavec), ne pa samo odgovorni vodja (kot je bilo določeno v dosedanjem zakonu) ter da se kršitev varnostnih predpisov obravnava kot gospodarski prestopek, za kar so predvidene visoke denarne kazni. V.B. Tehniške novice Tablete za lesk pri nikljanju „Ni problemov s prodajo naših radijskih aparatov,“ so mi zatrjevali v Sežanski tovarni sprejemnikov, ko sem jih povprašal po poslovnih rezultatih. Povedali so mi, da so se specializirali na serijsko proizvodnjo zahtevnejših in kvalitetnejših radijskih sprejemnikov s kombinacijo UKV.- gramofon, UKV - magnetofon, hi-fi in stereo. Pri tem so v celoti uspeli in osvojili tržišče, tržišče jih priznava. Kupci, ki se 'spoznajo, ki vedo, kaj hočejo, radi kupujejo sprejemnike z Iskrino zvezdo, saj v celoti ustrezajo kvahtetnim normam, so sodobno oblikovani in imajo primerno ceno. V Sežani vedo, da bo letošnji poslovni rezultat ugoden, da se bodo lahko pohvalih, da so pridno delali in dobro in umno gospodarili. Obenem, ko se zavedajo svojih lastnih sil, ko se spet zavedajo svoje moči •— konsoli-darnega delovnega kolektiva, vedo, da so poslovni rezultati plod sodelovanja med proizvajalci in prodajalci široke potrošnje v IC in »industrijskega oblikovanja", kije na zavidljivi ravni. I; S. Dodatki, ki se zahtevajo za niklja-nje, se dodajajo elektrolitu lahko v tekoči obliki ah v trdni obliki kot prahast material ali kot tablete. Dodatek za lesk kot tekočina sestoji večinoma iz raztopine trdnih snovi. Za izdelavo tekočih, dodatkov je potreben poseben postopek in posebne posode. Pri tabletah pa je to enostavnejše. Če se dosedaj tablete za lesk niso na splošno upeljale, je to vzrok neosnovanega zaupanja. Tablete se namreč razlikujejo kemično od tekočih materialov le z ozirom na vsebnost vode. Praktična uporaba teh tablet v razUčnih obratih v Nemčiji in drugod, je pokazala tekom vrste let, da nastaja lesk pri nikljanju tako s trdnimi kot tekočimi dodatki. Razlika obstoja le v dodatku. Med» tem ko tekoči dodatek takoj učinkuje v elektrolitu, imajo tablete nekak zaviralni učinek, počasi seetope, s tem se pa tudi izognemo prevelikemu doziranju. Če se pa zahteva hitro reakcijo, se tablete mešajo v vročem elektrolitu ah v vodi in postopek je hitrejši. Tako n.pr. se tablete raztope v mklje^1 kopeli pri mešanju in temperaturi 50 stopinj C v približno 1 uri, brez mešanja pa v 2,5 urah. . Tablete vsebujejo zahtevane snovl za vzdrževanje kopeli: za lesk, za zmanjšanje napetosti, (mehčalec), za izravnavanje površine, disperzno sredstvo ■ in niidjeve soli. Ne vsebujejo Pa kloridov in borove kisline, ti so nad1’ reč dodani zelo redko in le za posebne primere. Tablete . se lahko uporabljajo, imajo isto osnovno sestavo kot elektrolit. Ta naj bi ne imel bistvenih množin nečistoč, kajti tablete za lesk razumljivo ne morejo popraviti slabo delujočih elektrolitov. , Galvanbfechnik 1974 P s.o. (Nadaljevanje s 3. strani) - Na pomoč, delavska kontrola prihaja! TAKO SE POČUTIM KOT V PODJETJU - VODA VES ČAS 00 VRATU... Dve izposojeni iz „Pavlihe“. Zvezo komunistov čimveč novih članov, ker se dobro zavedajo, da je z množičnostjo laže reševati probleme in slediti začrtani poti. Komunisti v TPT so v minulih mesecih opravili veliko delo, zdaj po obeh kongresih Zveze komunistov, slovenskem in jugoslovanskem, pa ugotavljajo, da so šli po pravilno začrtani poti. Poudarjajo, da so se zavedali določenih sprememb še pred sprejemom resolucij obeh kongresov. Določila resolucij teh kongresov so praktično začeli izvajati še pred njihovim sprejemom. Konkreten položaj v tovarni je pač narekoval takšne ukrepe, ki so skorajda povsem identični z resolucijami obeh kongresov. Za svojo marljivost so dobili že številna priznanja, med njimi tudi od organizacij Zveze komunistov ZP Iskra. Kot zelo aktivno osnovno organizacijo Zveze komunistov je komuniste v Polprevodnikih ocenila tudi občinska konferenca Zveze komunistov. ia(] Steklena spojka Za spajanje stekla, kovin in ker3' mike so razvili vrsto spajk iz stekla, katerimi spajkajo te vrste materialov^ temperaturnem območju od 400 " 700 stopinj C.. ■ V glavnem sta v uporabi dve vrs steklenih spajk: 8 tipov stabilne sp3f ke v območju 20—300 stopinj y toplotnim razteznostnim koeficienj tom 55-150 . 10-7/stopinj C in tipov kristalizirane spajke od 20- 30" stopinj C s toplotnim koeficientom 65—98 . 10-7/stopinj C. Pri izbiri spajke moramo pazit) n sledeče: na maksimalno dovoljen temperaturo spajkanja, toplotni ra* teznostni koeficient materialov spajanje in maksimalno delovno tem peraturo. Material še dobi na trgu v obb^ prahu, drobnejšem kot 100 minn* kronov, način dela je različen: spajk na veznih ploščah lahko natisnem ’ nabrizgamo ali plošči potapljam0 spajko kot v kopel. n Metalloberflaeche 1974/5, S. DOPISUJTE V ISKRO Dve novi tovarni ZP Gorenje Po tedniku „Naš čas“, ki vsak petek izhaja kot naslednik štirinajstdnevnika „Šaleški rudar" v Velenju, povzemamo dve vesti o dvdh novih tovarnah ZP Gorenje, prvo bodo odprli za letošnji dan republike, za drugo pa so 7. novembra vzidali temeljni kamen. mmZNlCN0 DARILO „ROJSTNE-MU“ KRAJU letošnji praznik republike, 29. november, bo nad 6.000 članska delovna skupnost Tovarne gospodinjske opre-me »Gorenje" Velenje proslavila na svojstven način. V počastitev praznika in začetkov tovarne bodo v vasici Gorenje pri Šmartnem ob Paki, kjer je začela tovarna gospodinjske opreme „Gorenje“ nezadržan razvoj, predali svojemu namenu novo tovarno talnih keramičnih ploščic za notranjo opremo. Slavje, združeno s priložnostnim kulturnim programom, bo 28. novembra ob 11. uri v novih tovar-nišlcih prostorih. Nova tovarna „Gorenje“ je bila zgrajena v 13 mesecih, ob otvoritvi bo v njej stekla poskusna proizvodnja, z redno proizvodnjo pa bodo začeli, kot računajo, marca prihodnje leto. Na leto bodo v novi tovarni izdelali 1 milijon kv. m keramičnih ploščic, Volitve delegacij v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti Na razgovoru predstavnikov samoupravnih organov in družbenopoli tičnih organizacij TOZD in KS, ki je bTi dne 4. 11. 1974,v občinski skupščini Kranj, so bila dana nekatera pojasnila v zvezi s pripravam; za izvedbo volitev delegacij v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v °bčini Kranj ter razdeljen osnutek sklepa o razpisu volitev, osnutek začasnega statutarnega sklepa in pregled delegatskih mest za izvedbo teh volitev. Zaradi nekaterih novih stališč in ker razgovom niso prisostvovali predstavniki vseh TOZD in KS, na razgovor pa tudi niso bili vabljeni zastopniki delovnih skupnosti z do 30 zaposlenimi, posredujemo vsem organizacijam in skupnostim naslednja NAVODILA za pripravo in izvedbo volitev delegacij v skupščine samoupravnih inte-resnili skupnosti (v nadaljnjem besedilu: SIS). / 1- Razpis volitev zaposlovali pa bodo blizu 200 delavcev in delavk. Inženiring in opremo je dobavila italijanska tvrdka „Mitland“ iz Milana, investicija pa bo veljala z obratnimi sredstvi vred okrog 900 milijonov dinarjev. Čeprav nova tovarna talnih keramičnih ploščic za notranjo opremo „Gorenje" še ni začela obratovati pa že pripravljajo načrte za povečanje zmogljivosti tovarne. TEMELJNI KAMEN ZA NOVO TOVARNO Pretekli petek, 7. novembra, je bila v Rogatcu slovesnost, na kateri je predsednik tovarniške konference ZSMS Velenje TGO Gorenje Jože Krebl položil temeljni kamen za novo tovarno Gorenja v tem kraju. Slovesnosti so se ueležili poleg velikega števila domačinov tudi predsednik skupščine občine Velenje Nesti Žgank, predsednik šmarske občine Jožko Lojen, sekretar komiteja občinske konference ZKS Velenje Franjo Korun in generalni direktor združenih industrijskih podjetij Gorenje Ivan Atelšek. Potem, ko so godbeniki zaigrali nekaj koračnic, je predsednik šmarške občine Jožko Lojen spregovoril o pomenu nove tovarne za njihovo območje, ki je gospodarsko zelo slabo razvito. V novi gorenjski tovarni v Rogatcu bodo izdelovali hladilniške kondenzatorje in izdelke iz plastičnih mas. Predvideno je, da bo v njej v prvi fazi zaposlenih 60 ljudi. Celotna investicijska vrednost znaša 3 milijarde' starih dinarjev. V prvi fazi naj bi znašal bruto produkt 3,5 milijarde dinarjev, pozneje pa bi se povečal na 10 milijard. Predvidevajo, da bo proizvodnja stekla že konec julija prihodnje leto. Celotna proizvodnja bo namenjena matični tovarni Gorenje v Velenju. Samoupravno bo tovarna organizirana kot temeljna organizacija združenega dela Gorenje. H. J. Ponovno vabimo vse likovnike - amaterje v Iskri, ki bi želeli postati člani kluba likovnikov - amaterjev ZP Iskra, naj se javijo Ivanu Razboršku, Ljubljana, Trdinova 3, pismeno, ali pa telefonično na štev.: 314-544. Posnetek je z uspele letošnje razstave naših likovnikov v Celju ob dnevu borca in dnevu Iskre. Po naknadnem pojasnilu Republiške konference SZDL naj se volitve opravijo hkrati za vse samoupravne interesne skupnosti, tako za tiste SIS, ki tvorijo skupščinski sistem, kakor tudi za vse ostale interesne skupnosti. Po predvidevanju nai bi v kranjski občini še v letošnjem letu ali v začetku prihodnjega leta uskladile organizacijo in delo z ustavnimi načeli tudi skupnosti za POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE, VODNO SKUPNOST, STANOVANJSKO SKUPNOST, skupnost za zaposlovanje in TELESNO-KULTURNO SKUPNOST. Število delegatov in način delegiranja v skupščine te skupnosti mora bdi urejeno s samoupravnimi sporazumi o ustanovitvi skupnosti. Glede na navedeno priporočamo vsem organizacijam in skupnostim, DA POVEČAJO DELEGACIJE NAD 10 ČLANOV. Številčno večje delegacijd bodo tako lažje delegirale delegate tudi v druge SIS, s tem pa omogočimo tudi ustreznejši ^astav delegacij glede na področja, ki jih bodo morali delegati zastopati v vseh SIS. Zaradi navedene spremembe bo treba ustrezno spremeniti sklep o razpisu vohtev in začasni statutarni sklep. V ta namen prilagamo besedilo sprememb obeh sklepov. Volitve delegacij razpišejo in izvedejo vse TOZD in druge samoupravne arganizacije in delovne skupnosti, ki imajo nad 30 zaposlenih, ter vse krajevne skupnosti. Predvideno je, da bo Skupščina SR Slovenije sprejela zakon o obliko-vanju in volitvah delegacij SIS v sredo, dne 13. 11. 1974, zato naj bi samoupravni organi imeli seje 14. 11. 1974, izjemoma pa lahko tudi praje. Samoupravni organi thorajo na tej seji: ~ sprejeti sklep o razpisu volitev, ~ obravnavati predlog začasnega statutarnega sklepa, PO potrebi spremeniti ali dopolniti volilno komisijo, ~ imenovati komisijo za sestavo volilnih imenikov, (v KS te komisije ni potrebno imenovati, ker bo volilne imenike pripravil pristojni občinski upravni organ). Pb amandmaju k predlogu zakona o oblikovanju in volitvah delegacij v SIS se belovni ljudje v dislociranih obratih ali enotah (sedež TOZD ali organizacije v drugi občini) in ki imajo več kakor 30 zaposlenih, lahko prosto odločijo, ali bodo volili 6 alegacijo za SIS v občini, kjer je ta enota (Kranj) ali bodo volili delegacijo za SIS v občini, kjer ima TOZD ali OZD svoj sedež. Ustrezno pojasnilo je bilo objavljeno todi v „DELU“ dne 6. Tl. 1974. 2- Kandidacijske konference ... har^tčacijske konference skličejo predsedniki osnovnih organizacij sindikata v vm- *n Predsedniki SZDL v KS, ki morajo biti opravljene v času od 14. do 4)»čno 20. 11. 1974. Dnevni red konferenc naj bi bil naslednji: ~ izvolitev delovnega predsedstva in zapisnikarja, ~ obravnava in sprejem samoupravnih sporazumov o ustanovitvi SIS in določitev Podpisnika, __ obravnava in sprejem začasnega statutarnega sklepa, • ~~ Poročilo koordinacijskega odbora in predlog kandidacijske liste za volitve članov delegacij SIS, obravnava in sklepanje o predlogu kandidatne liste. _ Zbore delovnih ljudi pa morajo sklicati tiste organizacije in delovne skupnosti s de že m v občini Kranj, ki imajo pod 30 zaposlenih, če ravno ne bodo izvedle ohtev delegacij v SIS, pač pa bodo morale obravnavati in sklepati o samoupravnih sporazumih' o ustanovitvi SIS. redloge samoupravnih sporazumov o ustanovitvi SIS za: osnovno izobraževanje, kulturo, zdravstvo, otroško varstvo in socialno skrbstvo .^obrazce zapisnika kandidacijske konference vam bo dostavil po pošti oddelek za k J"0 upravo in družbene službe skupščine občine Kranj dne 13. 11. 1974. V olikor bodo pripravljeni samoupravni saporazumi o ustanovitvi še nekaterih drugih ^ bodo dostavljeni tudi ti, sporazum o ustanovitvi SIS za pokojninsko in Validsko zavarovanje ter vodno skupnost pa so vam dostavile že te skupnosti. "*■ tehnične priprave za volitve , ^ volilne imenike v TOZD ni treba vpisovati oseb, ki so na odsluženju kadrov-efa r°ka, ker ti pri teh volitvah ne bodo volili. ■jcstanek volilnih komisij TOZD in KS bo sklicala občinska volilna komisija i°g 20. 11. 1974. Za imenovanje volilnih odborov in zapisnike na dan volitev, volilne komisije prejele ustrezne obrazce. Glasovnice v TOZD bodo motale pripraviti volilne komisije same, za KS pa bo te Poskrbela Občinska volilna komisija. Predsedniki volilnih komisij KS bodo morali a ” na sestanek teh komisij prenesti en izvod potijenc kandidatne liste. Vse predsednike DS prosimo, da o tem obveste tudi 'predsednike osnovnih tganizacij sindikata, predsednike koordinacijskih odborov ter strokovne službe, Predsednike SKS pa naj o tem obveste tudi predsednike organizacije SZDL. |PZD in KS, katerih zastopnikov ni bilo na razgovoru, pošiljamo celotno gr a divo | ostalim delovnim skupnostim (pod 30 zaposlenih, ki ne izvajajo volitev) pa vednost samo pregled delegatskih mest za pet SIS. občinski sindikalni svet ^KfOR ERŽEN, l.r. Za Občinsko konferenco SZDL SLAVKO MALGAJ, l.r. Kako organizirati obveščanje delegatov Kako hitro (pravočasno), optimalno (zadostno), in korektno informirati delegate, delegacije in vse delavce o aktualnih zadevah, iz življenja in poslovanja podjetja (TOZD, DO in ZP)? Kako naj vse naše delavce združene Iskre informiramo o poslovanju združenega podjetja smo v časopisu že pisali, vendar se mi zdi prav, da to' z JavnostJ°. Kr je doli ponovim: informacije o poslovanju ZP. dogodkih, ki se dogajajo oz. ki tečejo in bodo potekali; kot pa o zbodovini, o dogodkih, ki so se zgodili, in na katere ni več moč vplivati! Kako bomo v tem uspeli, pa ni samo v naših rokah! 4. Poslovodni organi ZP (generalni direktor in ostali vodilni delavci ZP), vsak s svojega področja dela morajo sproti obveščati delavce Iskre (preko časopisa) in temu primemo pripravljati ustrezna gradiva! 5. ZP ima odgovorno osebo, za stike z javnostjo, ki je dolžna dajati 1. Skupne službe ZP (predlagatelji) morajo svoja gradiva za skupščino ZP in njene kolektivne izvršilne organe (odbore) pripraviti tako, da imajo gradiva tudi kratek povzetek z navedbo bistvene vsebine gradiva. Gradivo mora biti pisano v jeziku, ki je razumljiv 26000 delavcem Iskre! 2. Menimo, da je le časopis Iskra lahko tisti posrednik informacij o poslovanju, ki pride do slehernega delavca Iskre, zato mora naše uredništvo prejemati gradiva za objavo v obeh predlaganih oblikah: celotno gradivo-in povzetke! . 3. Pred vsakim zasedanjem skup*-ščine ZP naj predsednik priredi razgovor z uredniškim odborom (malo tiskovno konferencB), kjer bi urednike in novinarje Glasila informiral o najvažnejših problemih in dal napotke za samo pisanje časopisa. Uredništvo namreč smatra, da mora časopis pisati več o zadevah in Toliko o ZP. Isto velja tudi za delovne organizacije (Industrije), ter tovarne in obrate (TOZD), ki vsaka za sebe organizira svoj način informiranja delavcev: ■L preko lastne razglasne postaje, - z okrožnicami in informativnimi listi ali bilteni, - na informativnih - sestankih po oddelkih in delavnicah ter poleg vsega - preko časopisa Iskra ali preko internega Glasila. Ne glede na način informiranja, pa bi pp mojem globokem prepričanju vsaka delovna . organizacija morala imeti svoje informacijsko središče: službo ali področje za stike z javnostjo, ki naj ■ bi vsebovala naslednje dejavnosti: - informiranje javnosti preko javnih sredstev obveščanja (RTV, dnevni tisk ...) * - informiranje lastnega kolektiva BišlS Za kegljanje v organizacijah ZP Iskra velja, da je zelo razvita in priljubljena športna zvrst. Zdaj, ko je tako rekoč konec ..poletnih" športnih dejavnosti in se na „zimske“ komaj šele pripravljamo, bodo številna kegljišča še bolj zaživela, vendar pa letos pogrešamo vsakoletna kegljaška srečanja športnikov ljubljanskih organizacij. Posnetek pa je z letošnjih športnih iger v Celju. - vodenje kronike delovne' organizacije \ — arhiv informativne službe kajti naloge in dolžnosti, ki izhajajo iz -ustavnega določila „informirati in biti informiran", so zelo obsežne in odgovorne! Delovna organizacija mora zagotoviti javnost svojega dela in poslovanja, kot tudi javnost dela samoupravnih in poslovodnih organov; vse delavce mora „tekoče obveščati o vseh vprašanjih, ki so pomembna za delavčev družbeno ekonomski položaj in ki omogočajo kar najbolj popolno in kvalificirano odločanje pri izvrševanju svojih samoupravnih pravic in dolžnosti"; mora organizirati1 informiranje (od informativnih sestankov do časopisa!) kolektiva v obe smeri. Delovna organizacija mora imeti .tudi odgovorno osebo, ki je dolžna dati informacije, tudi kadar delavci kolektiva in -sredstva obveščanja to zahtevajo. Neodvisno od velikosti TOZD in vsebine sklenjenega samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo, ima TOZD enako odgovornost glede obveščanja svojih delavcev,'vendar lahko „službo informiranja" organizira skladno z dogovorom zaostalimi TOZD, ali sama ali skupaj z ostalimi na DO. Menim, da se vsi skupaj premalo zavedamo ustavne določbe, ki zahteva skoraj dobesedno: Delavec mora biti redno obveščen o poslovanju organizacije združenega dela in njenem materialno-finančnem stanju, o ostvarjanju in delitvi dohodka, o uporabi -.sredstev ter o drugih vpra-šanjihi ki so pomembna za odločanje in izdajanje nadzorstva nad izvrševanjem sklepov. In jčigava dolžnost je obveščanje? Kdo je /torej dolžan informirati delavce: i 1. Samoupravni organi, delegacije in delegati o svojem delu o zadevah, ki so na dnevnem redu zasedanj (da-dobijo stališča svojih kolektivov) ter o sprejetih sklepih 2. izvršilni organi o svojih zaključkih in stališčih 3. poslovodni organi (glavni direktor in poslovni odbor) o.poslovanju delovne organizacije, TOZD (tovarn in obratov) in delovni skupnosti Skupnih služb 4. družbenopolitične organizacije (sindikat,. ZK, ZB, ZSMS) o svojem delovanju, akcijah in sklepih ter stališčih. Kako bi moralo biti, o tem sem nekaj napisal, kakšno pa je današnje stanje - to pa presodite sami! 1. S. Vzoren delavec, kipar in letalski modelar Beseda bo tekla o Mihi Kaču, že sedemnajst let marljivem članu delovnega kolektiva naše tovarne električnih aparatov. Priljubljen med sodelavci je popoln mož na svojem delovnem mestu v oddelku za izdelavo montažnih priprav. Pogostokrat že se je izkazal s svojimi predlogi izboljšav, s katerimi je pripomogel k skrajševanju izdelave naših izdelkov. Tu in tam je pri tem tudi naletel na nepotrebne ovire. No, pa pustimo to pot delo in te probleme ob strani. Poglejmo rajši; kako Miha Kač preživlja svoj prav- ustvarjalcu za vloženo delo in sredstva v ponos in zadovoljstvo. No, Mihi Kaču tudi delo na tem področju izpolnjuje pričakovanja. Njegovi modeli se ponosno pno v nebo in s svojo radijsko napravo jih spretno vodi, dokler mojstrsko spet ne pristanejo na travi. Še dokaz o njegovi vztrajnosti in prizadevanjih. Za izdelavo solidnega letalskega modela, vodenega po radiu, porabi tudi do 350 delovnih ur. Ni mu jih žal žrtvovati, če potem uživa, ko model lahkotno kroži v višini in ubogljivo sledi njegovim ukazom po radiu. Seveda pa je toliko večje razočaranje, če morda zaradi napake v radijski napravi, model izgubi svojo poslušnost in se prepusti zračnim tokovom, da ga odnesejo po svoje. In ne samo to, da za izdelavo modela porabi toliko ur natančnega in vztrajnega dela. Vložiti je treba kar lepe denarje, zlasti pa se je včasih treba boriti, za potrebne materiale in, če se jih ni mogoče dobiti doma, je treba ponje tudi čez mejo: Vrhunsko letalsko modelarstvo je prav gotovo prijeten, a vsestransko zahteven Hf"' Miha Kač - vnet letalski modelar — z enim izmed svojih uspelih modelov. zaprav skromno odmerjeni prosti čas. Kot smo povedali že v naslovu je Miha Kač kipar in letalski modelar. Oba ..konjička11, če temu lahko tako rečemo, goji že triindvajset let, stalno in nenehno, kot mu pač narekujejo notranja nagnjenja. Včasih se več posveča kiparskemu ustvarjanju, včasih ga bolj zavzemajo letalski modeli. Kakor pa pri svojem delu v službi, tudi v prostem času svojima dvema strastema poklanja vso natančnost in vztrajnost, zato nič presenetljivega, če na obeh področjih tudi dosega lepe rezultate. Kačevo kiparsko ustvarjanje ni kar tako. Doslej je izpod njegovih spretnih prstov nastala že dolga vrsta solidnih stvaritev, največ otroških glav in glav odraslih, ki jih odUkuje presenetljiva natančnost in podobnost z modeli. Med temi stvaritvami so tudi razni kipci, ki jih je oblikoval verno in s polno mero daru za opazovanje. Pa dovolj besed - naj govore o Kačevih kiparskih stvaritvah posnetki, ki smo jih izbrali k zapisu. Kot sam pravi, se v prostem času največ ukvarja z letalskim modelarstvom, kiparjenje pa največkrat pride na vrsto takrat, ko mu pomanjkanje kakega materiala onemogoči delo na letalskih modelih. Torej še nekaj besed o Kačevem modelarskem delu! Z letalskim modelarstvom se ukvarja že toliko let, da ga mimo lahko štejemo za strokovnjaka na tem področju. Začel je, kot navadno vsak mlad modelar s prosto letečimi modeli. Ker je pri njihovi gradnji predpogoj natančnost in preciznost, jih je izdeloval zelo skrbno in s temeljitim upoštevanjem modelarskih zakonitosti. Zato so že njegovi prvi modeli leteli solidno in je z njimi dosegel lepe rezultate. Vsekakor najvidnejši uspeh pri tem je dosegel v letih 1960 in 1961, ko sije s prosto letečimi letalskimi modeh priboril naslov. republiškega prvaka. Z rastjo njegovega strokovnega znanja in izkušenj pa se je pozneje lotil zahtevnejših modelov, jadralnih in motornih, vodenih po radiu. Tu je razumljivo potrebna še večja natančnost, še več znanja in izkušenj, da so modeli zares Reklama — tokrat poceni Mnogo predlogov je bilo že o boljšem obveščanju in dolžnosti samega časopisa Iskra. Nikakor ne bi hotel trditi, da - sedanja oblika ni dobra, ampak mislim poudariti, da moramo vedno težiti k boljšemu obveščanju. Prav tako bi želel opozoriti na pomanjkljivo obveščanje o tehničnih dosežkih v vseh medijih javnega obveščanja. Za ta sestavek sem dobil idejo na Sejmu elektronike 74. Začudil sem se ob • dogodku, ko delavci Iskre niso poznali izdelkov drugih tovarn. Mnogo bolje bi lahko koordinirali delo, če bi bili bolje predstavljeni novi izdelki programa ZP ISKRA. Vehkokrat se dogaja, da smo premalo obveščeni o težnjah v razvoju. Prav pravilno obveščanje o tehničnih dosežkih bi pomenilo večje poznavanje dosežkov in.uspehov. Delavca bi morali -malo več obvestiti o novih snovanjih v razvoju in novostih, ki jih pripravljajo tehnologi. Nekaj takih poročil je že bilo in menim, da bi morali pisati prav o tem delu problemov. Seveda pa ni narobe s podobnimi problemi v našem glasilu, ampak tudi v ostalih sredstvih informiranja. Spomnimo se oddaje „Po sledeh napredka11. Prav v tej znanstveni oddaji je bilo zelo dobro prikazhno razvojno delo inženirjev v Iskri. Sprašujem, ali ni prav takšna oddaja najcenejša reklama za prodajo naših izdelkov. Na zelo neprisiljen način gledalec spozna težnje in napredek v razvojnih laboratorijih Iskre. Vem, da stane neakj minut trajajoča reklama tisoče novih dinarjev. Zato menim, da bi morali premisliti, kako bomo vzpodbujali k večji dejavnosti na tem področju. V mislih imam način nagrajevanja in večjo zavzetost za delo na tem področju. Menim, da je to področje zanemarjeno, če pri- merjamo velikost in tehnologijo ZP Iskra. Premalo se zavedamo pomena in možnosti, ki jih imamo za tako imenovano ceneno reklamo. Pri tem imam v mislih informacije v časopisju in poljudno znanstvenih revijah. Zmotno je mišljenje, da je potrebna reklama v obliki fotografij in tekstno, nepotrebno, vendar menim, da bi morali mnogo več obveščati javnost o tehničnih dosežkih. Dobro mnenje o novi telefonski centrali, ki je zasnovana moderno, vsekakor vpliva na prodajo televizorjev. O tem sicer nimam nobenih podatkov, vendar menim, daje zanesljivo tako. Zakaj potem drugod po svetu pripravljajo podjetja tiskovne konference ob pojavu novih izdelkov na tržišču. Prav tako se zanimajo za čim večji vpliv in tem večje informiranje v sredstvih javnega obveščanja.- Vsa večja podjetja imajo strokovne časopise in lastno-izdajateljsko službo. Vse to naj bi pomenilo večje zaupanje kupcev do tehničnih rešitev njihovih razvijalcev. Lahko opazimo naše težave prav pri dojemanju.in vrednotenju tehnike. Vse premalo še zavedamo uspeha, ki smo ga dosegli na delovnih mestih v razvoju, tehnologiji, ali na tekočem traku. Menimo, da se v našem delu m nič izboljšalo in teče vse po starem. ZP Iskra ima posebno službo, k1 skrbi za pravilno in uspešno reklam1' ranje svojih "izdelkov. Prav tako im® uredništvo časopisa skupino dobrin novinarjev, ki so zelo dobro seznanjeni z" delom po posameznih kolektivih. , . Menim, da bi morah pretehtan možnosti, kijih imamo, in mnogo bolj obvestiti javnost. Zato bi morali poiskati način, kako vzpodbujati n®5 tehnični kader, da se bo odločil za večjo dejavnost v razhčnih tehničnih in drugih revijah . Ce je moj predlog neutemeljen, mi oprostite. Če j® neumen, ga prezrite, če pa se vam zdi koristen, ga poskusite uresničiti! SG- Obvestilo inženirjem elektrotehnike Nekaj izmed mnogih kiparskih stvaritev Mihe Kača Skrbne priprave modela pred vzletom so še kako pomembne. konjiček, ki se mu moraš posvetiti z vso resnostjo, teoretičnim in praktičnim znanjem, z vso ljubeznijo in vztrajnostjo, če hočeš uživati zadovoljstvo in ponos, ko model kroži visoko na nebu natanko tako, kot ga vodi tvoja roka z zemlje. Tako kot letalci uživajo v svojih letalih na drznih poletih, tako uživa tudi letalski modelar, ki spremlja plod svojega truda in prizadevanj v višini. Zato nič čudnega, če Miha Kač že. toliko let z ljubeznijo izdeluje in ustvarja zahtevne letalske modele, pri gradnji katerih vlaga vse svoje znanje in izkušnje, da potem ob modelih resnično uživa. Odtod tudi odgovor, zakaj med svojima konjičkoma — kiparjenjem in letalskim modelarstvom, slednjemu daje prednost. A. K. Na pobudo Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani se bodo sestafi diplomirani inženirji elektro stroke iz ZP Iskra in predstavniki fakultete na skupen razgovor. Pogovarjali se bodo o aktualnih vprašanjih stroke, kakor jih vidijo ljudje v praksi in ljudje na fakulteti. Program, ki bo trajal ves delovni dan, zaobsega tudi ogled laboratorijev, predavanja na vnaprej določene teme ter diskusijo. Zvrstila se bodo naslednja predavanja: L Smeri študija na FE (doc. dr. Medič Igor) 2. Podiplomski študij (prof. dr. Ludvik Gyergyek) 3. Izredni študij in dopolnilno izobraževanje (doc. dr. Franc Bratkovič) 4. Raziskovalna dejavnost na FE (prof. dr. Miljutm Željeznov) Da bi se srečanje odvijalo čimbolj delovno in koristno, ga bo fakulteta organizirala v dveh turnusih, in sicer za prvo skupino inženirjev iz naslednjih organizacij ZP Iskra: ISKRA — Elektromehanika Kranj, Elementi Ljubljana, EMO Celje, Sprejemniki Sežana, Aparati Ljubljana, Avtoelektrika Nova Gorica, Elektromotorji Železniki, Naprave Ljubljana, Tečaj za voznike motornih čolnov Športna komisija Elektromehanike organizira tečaj ter opravljanje izpita za vožnjo z motornim čolnom. Informacije in prijave sprejema Pavle Dobovšek, tel.25-36, do 29.11. Športna komisija Elektromehanike Vlil. zimskošportne igre OB SS Kranj Komisija organizacijskega odbora za izvedb,o VIII. zimskih športnih iger ObSS Kranj v veleslalomu je imela pod predsedstvom Jake Vehovca svojo prvo sejo. Glavni zaključki seje so naslednji: 1. VIII. zimskošportne igre ObSS Kranj bodo (predvidoma) 15. in 16. februarja 1975 v Mojstrani. 2. Pokrovitelj iger je „Elektro — Gorenjska11 3. Število tekmovalnih kategorij ostane isto kot lani (11). Novost: tekmovanja se bodo lahko udeležili tudi upokojenci, seveda vsak v svoji starostni kategoriji. 4. O celotnem tekmovanju naj se posname 15—25-minutni barvni 16 mm film (ev. 8 mm). 5. Komisija predlaga ObSS, da se za to tekmovanje uvede Startnina za vsakega prijavljenega tekmovalca, ki jo organizacija dobi povrnjeno za toliko prijavljencev, kolikor se jih tekmovanja tudi dejansko udeleži. Teh pet preliminarnih. sklepov objavljamo pač zato, da bi se posamezne sindikalne podružnice lahko že danes pričele pripravljati na to tekmovanje, ki naj postane resnično množično (in ne samo po prijavah!) Tudi datum izvedbe je pomemben - in bi bilo že danes potrebno vplivati na odgovorne faktorje po posameznih podjetjih, da bi bila sobota, 15.2.1975, prost dan ! O poteku priprav vas bomo sproti in pravočasno obveščali. Elektronika Horjul, Kondenzatorji Semič, Instrumenti Otoče, Polpie' vodniki Trbovlje, Usmemiške naprave Novo mesto, Industrija oprema Lesc6j Antene Vrhnika, Baterije ZMA-1 Ljubljana. v petek, 6. decembra 1974, z® drugo skupino, za inženirje iz Iskra " Raziskovalni inštitut in ^ Commerce pa februarja 1975. Udete; j ženci prvega srečanja bodo spreje11 osebno vabilo. - ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža in brata , FRANCA JUŽINE se iskreno zahvaljujem kolektivu te sodelavcem TOZD Avtomatika za poslovilne besede, sočustvovanj6’ podarjeno cvetje iri spremstvo na nJe go»i zadnji pod. ^ ZAHVALA Ob kruti resnici izgube mojega dragega očeta ANTONA KOSTREVCA ^ se iskreno zahvaljujem sodelavkan) sodelavcem obrata Števci - vrtalu10 ’ forreze, lakirnice in kontrole šteyc za denarno pomoč in izrečeno sožaJ^ žalujoča hčerka Anica ZAHVALA Ob boleči nepričakovani izgubi dragega očeta JOŽETA JAKLIČA se iskreno zahvaljujem vsem sode1 ^ cem iz tehnologije, konstrukcije TPT za podarjeni venec, izrečeno b.j, žalje ter spremstvo na njegovi za^ j ^ - • Sin ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektron'*' hhniko, avtomatiko in elemente« Kranj - Urejuje uredniški odbor ' Glavni urednik: Igor Slavec, odgovorni urednik: Janez Šilc - I*'1®1 tedensko - Rokopisov ne vračam -- Naslov: Ljubljana, Trg revolucij6 št. 1, telefon: 324-061, int. 21-20.7 Tisk: Združeno podjetje LJUDS*£ PRAVICA-LJUBLJANSKI DNE v NIK, Ljubljana