NAS CASOPIS 440/29. 8. 2016 C M Y K Lep je ta praznik Dobrova – Za občino Dobrova – Polhov Gradec je dan državnosti tudi občinski praznik. O dogodku pod krošnjami stoletne grajske lipe piše naša dopisnica na dobrovsko-polhograjskih straneh, a še najbolj veseli dejstvo, da so v proslavo lepo vpletli osnovni simbol državnosti, to je našo zastavo. Veličasten pogled na veliko zastavo bi moral tudi v najbolj zakrknjenih srcih vzbuditi vsaj kanček domoljubja. Vem, da radi »pošimfamo« čez državo, a je tako kot mati – samo ena je – vse druge so lahko samo mačehe, katerih roke nikoli ne morejo nadomestiti Vrhnika Odprli bodo muzej Cankarjevo mesto bo končno dočakalo lasten muzej, ki bo odprl svoja vrata 13. septembra, obeta pa se tudi obisk najvišjega predstavnika vlade. To je muzej, čeravno ga formalno ne bi smeli tako imenovati, o reki Ljubljanici, ki postaja ena osrednjih prepoznavnosti Vrhničanov. Muzej bo imel svoje prostore v pritličju Kulturnega centra, v njem pa bosta na ogled naravna in kulturna dediščina reke in širše okolice, podkrepljeni z arheološkimi najdbami. (gt) --> Borovnica Praznik modrega sadeža Borovničani so sredi julija obeležili Praznik borovnic. Praznik s ponudbo domače in umetnostne obrti, predvsem pa ameriških borovnic je potekal v senci poldrugo stoletje starega stebra nekdanjega železniškega viadukta. --> Log - Dragomer Po novem zdravstvena ambulanta Zdravnika boste kmalu lahko obiskovali v Občini Log - Dragomer. Ambulanta bo delovala pod okriljem ZD Vrhnika v prostorih dializnega centra - od 12. septembra dalje. --> materine popkovine. Zato bodimo ponosni nanjo, radi jo imejmo, počastimo jo z izobešenimi zastavami in se spoštljivo vedimo do vseh, ki so zanjo prelili kri. (gt, foto: npv) --> Borovnica, Vrhnika Spomini na 1991 Vrhniški in borovniški veterani so tudi letos podali na spominski pohod. Pot jih je vodila od Bistre proti Borovnici, po stopinjah delovanja borovniške čete TO leta 1991. --> Horjul Pridite na odprtje nove pridobitve V Horjulu so prenovili Šolsko ulico, v gradnji je tudi nova krajša povezovalna cesta med vrtcem in šolo. Odprtje prenovljene ulice bo 1. septembra ob 12.30, zvečer pa bodo na Občinskem trgu odvrteli še film Mali princ. K posebnemu sodelovanju vabijo najmlajše. Kakšnemu? Odkrijte na horjulskih straneh. --> Mladi Odiseji Poletje je lahko za mlade, ki za dva meseca zapustijo objem šolske ustanove, preizkušnja, saj naenkrat ni več obveznosti, ki bi krojile dnevno rutino. Če sta oba, oče in mati, v službah, babica, ožje sorodstvo neprimerni za varstvo, prijatelji pa so »že prevečkrat« priskočili na pomoč, so otroci prepuščeni samemu sebi. Tedaj se kot z vesti prijatelj, ki nikoli ne pobegne in je vedno voljan prijateljevati, pojavijo računalnik, tablica in pametni telefon. Prsti jim švigajo po tipkovnici, da se tega ne bi sramovala niti direktorjeva tajnica, zdrsi po pametnem ekranu so elegantni, hitri in odločni. Ure in ure lahko preživijo s svojimi umetnimi prijatelji, nekateri jih odnesejo celo s seboj v naravo, na igrišča – na zrak, bi lahko rekli –, kjer zopet, ne meneč se za okolico, drsajo po dvestoevrskem sodobnem tehničnem čudežu. Zadnjič je bila po radiu zanimiva primerjava, da bi morali biti mladi kot Odisej na svojem potovanju, ki so ga morali privezati za jambor, da ni pobegnil k lepim sirenam, saj bi se v nasprotnem primeru njegovo potovanje prehitro končalo. Mladih res ni treba ravno privezati za nogo kuhinjske mize, a resnica verjetni ni daleč. Lahko pa je tista vez prostočasna dejavnost v obliki športa, družabnih dejavnosti, kreativnih delavnic in družbe. Vrhnika je lepo poskrbela za svoje otroke, saj med poletnimi počitnicami ponuja brezplačno varstvo za vse šolske otroke v okviru Poletnega vklopa. Ideja, poslanstvo in izvedba so tako dobri, da sedaj sprašujejo že sosednje občine, če bi se lahko priključile. Tako ti mladi Odiseji vsaj od sedme zjutraj do četrte popoldan ne slišijo melodije prelestnih siren … Gašper Tominc, urednik NAS CASOPIS 440/29.8.2016 C M Y K plin · adaptacije · vodovod · centralna www.pavel-instalacije.com -kotli na plin - toplotne črpalke - kotli na trda goriva - kotli na pelete -kotli na uplinjanje Nudimo tudi: - adapatacije kopalnic - zamenjava plinske inštalacije - ogrevanje na sončno energijo PRIPRAVIMO TUDI DOKUMENTACIJO ZA PRIDOBITEV EKOSUBVENCIJE NAS CASOPIS 440/29.8.2016 C M Y K 3 3 Prve novice Hej ho, Borovničani gredo! Borovnica – Počasi je 2. julija izpod Šuštarskega mosta priplula tiha ladjica. »Zgodnji turisti«, so komentirali staroselci med kofetkanjem pod arhaičnimi stebrišči, nato pa je pri Tromostovju zaigrala harmonika, zaukal je mladeniški klic in pri Mesarskem mostu se je hipoma nabralo mnogo radovednežev. Tam, na zadnjem pristanu, je izstopila borovniška delegacija z županom na čelu. Tam so bili pridelovalci borovnic in članice Ajde s polnimi cajnami dobrot ter predstavniki preostalih borovniških društev. Okrepljeni domači Ansambel Livada je zaigral, folkloristi pa so se v silno veselje tujih turistov zavrteli po znamenitem mostu. Zatem so se glasbeniki, folkloristi in borovničarji povzpeli na čakajoči zapravljivček ter se odpeljali oznanjat prihajajoči veseli dogodek po vsej stari Ljubljani. Vožnja se je sklenila na Pogačarjevem trgu, kjer so obiskovalce čakale dobro založene stojnice z okusno predstavitvijo Borovnice. (Damjan Debevec, foto: Andrej Klemenc) --> Extrem v prestolnico pripeljal 150-metrski tobogan Horjul – Domačini in obiskovalci Ljubljane so se na vroč julijski vikend ohladili in zabavali na 150-metrskem vodnem toboganu na Kongresnem trgu. Dogodek Prima tobogan je po naročilu javnega podjetja Vodovod - kanalizacija izvedla agencija Extrem, ki jo vodita Tadej Muha in Simon Rožnik, oba iz Horjula. --> Zbor občanov na Dobrovi Dobrova – V avli Osnovne šole Dobrova je v začetku počitniških dni potekal zbor krajanov glede gradnje poslovno-trgovskega centra v tem kraju, ki po več desetletjih še vedno ostaja zgolj na papirju. Občani so lahko prisluhnili različnim zgodbam o grešnem kozlu, ki je odgovoren za zavlačevanje projekta. Bolj malo je bilo dorečenih sklepov, kako naprej, lahko pa so dobili občutek, da vsi hrepenijo po istem cilju, le poti do tja so različne. --> Visoka cona v sklepni fazi Lukovica – Župan Občine Log - Dragomer Miran Stanovnik je sredi julija z okoljsko ministrico podpisal pogodbo za financiranje drugega sklopa projekta oskrbe s pitno vodo v porečju Ljubljanice. Medtem ko se v preostalih treh občinah sopodpisnicah na izvedbo projekta šele pripravljajo, se projekt – gradnja visoke cone na Lukovici – že končuje. --> Širijo in obnavljajo ceste Vrhnika – Čez poletje je prenovo že doživelo nekaj skoraj 900 metrov dolg odsek od Ljubije do tamkajšnje kape­ odsekov cestišč, drugi pa še čakajo na zaključek del. lice. Načrtujejo izgradnjo kana- Eno zadnjih gradbišč je zraslo ložili v dolžini 170 m, občino pa lizacije, vodovoda in ureditev na relaciji Podčelo–Podlipa, kjer bo to stalo skoraj 25 tisoč evrov. ceste s pločnikom ter javno so lani že prenovili del odseka, Komunalno podjetje Vrhnika, razsvetljavo. Stroške si bosta letos pa bodo dela nadaljevali ki na omenjenem odseku opra-delili občina in država: izgra­do mostička (kjer navadno na-vlja dela, naj bi z njimi končalo dnjo kanalizacije in vodovoda lagajo hlode) pred Razorsko do-do začetka septembra. bo financirala Občina Vrhnika, lino. 1200 metrov dolg odsek bo Prenovo naj bi doživel tudi za ureditev ceste, pločnika in »doživel« obnovljeno vozišče, 650-etrski državni odsek ceste javne razsvetljave je investitor ureditev brežin, zgradili bodo med vojašnico na Stari Vrhni-Ministrstvo za infrastrukturo, nov propust čez Razorsko vodo. Na občini so pojasnili, da bodo na delu poselitve pri križišču za Razorsko dolino in Trčkov grič ob lokalni cesti zgradili pločnik. Dela opravlja koprsko Cestno podjetje oziroma njegovi po­dizvajalci, končana pa morajo biti do oktobra letos. Ker bodo dela stala manj od prvotno na­črtovanega (investicija bo stala »samo« 425 tisoč evrov, v pro-računu pa je bilo rezerviranih 690 tisoč evrov), občina razmi­šlja, da bi preostanek sredstev porabila še za dodatnih 600 metrov, kar bi na terenu naneslo do križišča za Pajsarjev kot. Kot so povedali na občini, zaenkrat še ni povsem dorečeno, če bodo ki in križiščem pri Delavskem Občina Vrhnika pa soinvesti­storili ta korak. naselju. Gre za državno inve-tor. Kanalizacijo in vodovod bo Gradbeni stroji so brneli tudi sticijo, to je obnovo vozišča in gradilo Komunalno podjetje po cesti proti Sv. Trojici (Can-ureditev odvodnjavanja, ki naj Vrhnika, medtem ko izbira iz­karjev klanec), kjer so na pobu-bi se začela udejanjati v začetku vajalca del za druge posege še do predsednikov treh krajevnih septembra.poteka. (gt) skupnosti asfaltirali in uredili Še ena obnova bo potekala ob odvodnjavanje. Asfalt bodo po-državni cesti, in sicer v Verdu: Predsednik Pahor med Rimljani na Vrhniki Vrhnika, 11. avgust – Arheološke delavnice na samo 25 let. Ljudje so tod živeli tisoče let nazaj. Imamo bogato bajerjih v Verdu je obiskal tudi predsednik države kulturno dediščino, ki jo lahko Borut Pahor. s ponosom pokažemo tudi ti- Skupina STIK (Arheofakt), valci je bil tudi predsednik Pa-stim, ki nas pridejo obiskat.« Kulturno društvo Vespesjan, hor, ki je izrazil navdušenje nad Zavod za Podvodno Arheologi-zanosom mladih znastvenikov To ni bil zadnji arheološki jo in drugi partnerji so pripravi-in zanesenjakov, ki jih navdu-dogodek na Vrhniki v tem li celodnevni dogodek z rimsko šuje naša zgodovina. »Slovenija mesecu; 27. avgusta so tematiko. Predstavili so projekt je dežela imenitne kulturne de-deblak po brunih spravili izdelave rimskega deblaka, ki diščine, tudi arheološke. Mladi do Ljubljanice in se z njim ga že nekaj tednov tešejo z imi-ljudje, ki jih druži interes oži-odpeljali v prestolnico, o tacijami 2000 let starih orodij, vljanja te tradicije, omogočajo, čemer pa bomo več pisali v rimski vojaški tabor, kovačijo, da tudi na ta način Slovenijo prihodnji številki. tržnico in kuhinjo. predstavimo kot deželo z dol- Med dopoldanskimi obisko-go tradicijo – pa čeprav je stara Gašper Tominc Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem objavlja JAVNI RAZPIS Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB ZA NAJEM GOSTINSKEGA LOKALA V KULTURNEM CENTRU VRHNIKE (Tržaška cesta 32, Vrhnika) Javni razpis je v celoti objavljen na spletni straneh: občinski spletni strani: w ww.vrhnika.si spletni strani Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika: ww w.zavod-cankar.si turistični spletni strani Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika: ww w.visitvrhnika.si Zainteresirani potencialni ponudniki lahko prevzamejo razpisno dokumentacijo tudi v TIC Vrhnika vsak delovni dan od 8. do 18. ure ali si jo pridobijo z omenjenih spletnih strani. Pridobitev razpisne dokumentacije je brezplačna. Vsak ponudnik si mora pred oddajo ponudbe ogledati lokal. Ogled je na lastne stroške. Ponudnik mora zagotoviti, da njegova ponudba prispe/bo dostavljena v zaprti ovojnici na naslov: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, najpo­zneje do torka, 6. 9. 2016, do 12. ure. Z občani o prometu v občini Vrhnika, 22. junij – V Cankarjevi knjižnici luči tega so na prvi javni raz­pravi zbrani občani predstavili Vrhniki je potekala javna razprava na temo izzive, pomisleke in pripombe, prometa v občini. ki so povezani s hojo, kolesar­ Občina Vrhnika je namreč la deset mesecev. V tem času jenjem, javnim prevozom (av­pridobila državna sredstva (raz-bo več javnih razprav, anket, tobus in vlak), avtomobilskim pis infrastrukturnega ministr-intervjujev, delavnic. Kot so prometom in plovnostjo Lju­stva) za sofinanciranje izdelave dejali predstavniki LUZ, že-bljanice v občini. Celostne prometne strategije lijo dobiti čim več informacij, Kot je pojasnil podžupan občine. želja in pripomb od občanov. Janko Skodlar, strategija zajema Pripravlja jo Ljubljanski ur-Strategija bo za razliko od tradi-celotno območje občine, torej banistični zavod (LUZ), ki je cionalnih tovrstnih dokumen-ni mišljeno samo za mesto kot v ta namen sklical prvo javno tov, ki so osredotočeni na av-tako. Ko bo izdelana, bo podla­razpravo, na katero je povabil tomobile, pozornost namenjala ga za kandidiranje za evropska občane. človeku, torej pešcu, kolesarju sredst va. (gt) Priprava strategije bo traja-oziroma javnim prevozom. V Bodimo previdni – šolarji na cesti! Združenje šoferjev in avtomehanikov Vrhnika ob pomoči policije in mestne­ga redarst va varovali prehode opozarja vse krajane na bližajoči se začetek za pešce in nevarne prometne pouka. točke. Naše člane boste prepo- Od četrtka, 1. septembra svoje otroke tudi v avtomobilih. znali po varovalnih jopičih in 2016, bodo z nami na cesti tudi Vedno jih pripenjajte z varno-uniformah združenja. Bodite naši najmlajši. Bodite pozorni stnimi pasovi in jih namestite strpni in previdni.na cesti, še posebno v okolici v ustrezne avtosedeže. Bodimo Življenje je neprecenljivo, šol in vrtcev. Prilagodite hitrost jim dober vzgled in se pripni-spoštujmo ga. Varno vožnjo!vaših vozil in odpravite se od mo tudi sami! Tudi letos bomo Upravni Odbor ZŠAM doma pravočasno. Poskrbite za člani ZŠAM Vrhnika aktivno Vrhnika Nov pitnik v mestu Igrišče premazali V poletnih mesecih v s protizdrsnim premazom Javnem Komunalnem podjetju Vrhnika nismo počivali. Vrhnika, 12. julij – Športni v zeleni in oranžni barvi ter Konec julija smo končali inve­navdušenci so lahko po barvi petroleja. Kot je povedal sticijo pitnika vode, ki je name­slabem tednu dni zaprtja Daniel Cukjati iz ZIC Vrhnika, njen predvsem našim najmlaj­začeli uporabljati košarkarsko ki je vodil projekt, bo investicija šim in je nameščen na igrišču igrišče v športnem parku. stala okoli štirinajst tisoč evrov. OŠ Antona Martina Slomška. Hkrati bodo na igrišču doda-Ko bodo 1. septembra spet se­Igrišče, na katerem so ne-tno utrdili košarkarske table, dli v šolske klopi, se bodo pri koč igrale največje slovenske ki bodo po novem omogočale urah športne vzgoje lahko kar košarkarske zvezde, je dobilo norma len odboj žoge. na igrišču odžejali z neoporeč­ gumirano protizdrsno zaščito (gt, foto: gt). no pitno vodo. Ker pa je šolsko igrišče prosto dostopno tudi v popoldanskih urah, se boste lahko s pitno vodo osvežili tudi preostali občani. Dan Kresovanje in maša za domovino na Sveti Trojici Vrhnika, 23. junij – Na predvečer kresnega državnosti večera je vrhniška župnija na Sveti Trojici pripravila kresovanje in mašo za domovino s Občina Vrhnika se je odločila, da se dan krajšim kulturnim programom. državnosti tudi letos že tradicionalno praznuje Slavnostni govornik je bil mi-vprašanja Slovencev po svetu in v Parku samostojnosti. nister prve slovenske vlade Janez narodnostnih skupnostih v Slo-Dular. Mašo za domovino je ob veniji, 1996–1997 pa minister za To se je zgodilo v soboto, 25. junija 2016, pred številnimi somaševanju domačega župnika kulturo. Po njegovem so številni domačimi in gosti. Slavnostni nagovor je imel častni občan Blaža Gregorca daroval mon-Slovenci po petindvajsetih letih Občine Vrhnika in akademik dr. Branko Stanovnik. sg. Franci Petrič, ki je v pridigi samostojne države razočarani Kot že vsa leta, je praznovanje potekalo pri lipi samostoj­ spomnil, da morajo biti kristjani nad stanjem domovine. Ogenj nosti, ki je bila posajena leta 1991. V uvod slavja je igral vrh­ aktivni državljani, ki svojo poli-dvoma o svetli prihodnosti do­ niški pihalni orkester, nato je sledilo simbolno veteransko tično moč najlažje lahko kažejo datno podžigajo še črni oblaki dejanje, ki sta ga izvedla Jože Molk in Jože Šušteršič. Zbrane ob volitvah. nad Evropsko unijo, ki se kažejo je nagovoril župan Stojan Jakin, ki je pozval, naj se ponovno Po maši je sledil krajši kulturni s pogostimi krizami, in spomnil poenotimo in delujemo v skupno dobro. Za njim je imel program z odlomki Ivana Can-na eno zadnjih, to je izstop Ve­ slavnostni nagovor častni občan Vrhnike in akademik dr. namenil veliko kritik na račun se lahko postavljamo ob bok naj­ karja (Franci Bozovičar), sloven-like Britanije iz Evropske unije. Branko Stanovnik, ki je ob koncu vsem zaželel prijetno pra- tistih, ki na slovenskih univerzah večjim. skimi pesmimi v izvedbi Meša-Ta je za ohranjanje demokracije, znovanje ter da bi spet postali tako enotni, kot smo bili leta predavajo v angleščini z izgovo-Večer se je končal z druženjem nega cerkvenega pevskega zbora miru in blaginje zelo pomemb­ 1991 z jasnim pogledom v prihodnost. rom, da je to univerzalni jezik. pred cerkvijo, kjer so gospodinje sv. Pavla Vrhnika, program pa je na za vse evropske narode, tudi Dular je govor sklenil z mislijo, poskrbele za pecivo, tudi dobra povezoval Boštjan Koprivec. Po Slovenijo, a je hkrati opozoril na da, ne glede na našo majhnost, kapljica je bila na voljo, skavti pa Zdravljici iz grl vseh prisotnih je previdnost pred bruseljsko bi­ naši dosežki na področju športa, so zakurili kres. za mikrofon stopil Janez Dular, rokracijo in unifikacijo jezika. V znanosti in umetnosti kažejo, da Gašper Tominc, foto: GT v letih 1990–1992 minister za luči slednjega je kot jezikoslovec Na Zaplani odprli tematsko pot Rupnikova linija Zadnji dan Argonavtskih dni v nedeljo, 26. 6. približno sto pohodnikov. Na za-tna. Med samim vodenjem so četku jih je pozdravil župan, ki se se udeleženci pohoda seznanili 2016, je Zavod Ivana Cankarja Vrhnika poskrbel je ob tem tudi zahvalil lastnikom s sistemom gradnje in uporabe za zanimivo novost in hkrati turistično pridobitev parcel. Prav sodelovanje lastni-železobetonskih vojaških objek­ v občini. kov (še posebno Franca in Žige tov – bunkerjev, ki so bili zgraje-Jazbarja) je veliko pripomoglo, ni leta 1941 vzdolž takratne ra­ Več mesecev je namreč pod bunkerjev na Zaplani v času pred njegovim okriljem nastajala drugo svetovno vojno. da je bila pot urejena v kratkem palske, jugoslovansko-italijanske času ter da je speljana tako, da je meje. Lahko so si ogledali tudi nova tematska pot Rupnikova Omenjeno nedeljo je na Zapla­linija, ki na zanimiv in slikovit ni potekal voden pohod po novi z vidika obiskovalcev optimalna: notranjost nekaterih še ohranje­način razlaga vlogo in delovanje tematski poti, ki se ga je udeležilo enostavna, pregledna in prije-nih bunkerjev, ki jih italijanska vojska po zasedbi tega ozemlja kljub načrtnemu uničevanju ni porušila. Po ogledu so se obi­skovalci okrepčali z Rupnikovo mineštro, za katero je poskrbela Gostilna Mesec. Pri projektu vzpostavitve te­matske poti so sodelovali: Ma­tevž Grošelj, Roman Novak, Ma- Po slavnostnem nagovoru je sledila tudi molitev za domo­teja Saksida in Marija Zakrajšek, vino z vrhniškim župnikom Blažem Gregorcem. Kulturni za prevode sta poskrbela Katari­ program so s pesmijo popestrili člani Okteta Raskovec. na Oblak Brown in Kevin Brown, Celotno prireditev je napovedovala in vodila Mirjam Su­avtor ilustracij pa je Marijan hadolnik. Na koncu je v Parku samostojnosti sledilo dru­Pečar. Pot je dolga tri kilometre žabno srečanje, kjer so se srečali številni veterani vojne za in pol, ima 150 metrov višinske samostojno Slovenijo in se spominjali tistih usodnih dni. razlike, vmes pa si na klopcah Simon Seljak dvakrat lahko naberemo novih moči. (mz) Od Pekinga do Pariza čez Vrhniko Vrhnika, 12. julij – Karavana starodobnih vozil, ki se je 12. junija podala iz Pekinga, je po mesecu prispela v Slovenijo in se za eno popoldne ustavila tudi v Bistri. Ljubitelji stare pločevine so si lahko in navigacijske sposobnosti. Karavano ogledali vozila do letnika 1975, a največ se je iz Bistre podala naprej v prestol­pogledov so pritegnili starejši letni-nico, od tam pa preko Rateč zapustila ki, ki so bili tudi tehnično prilagojeni Slovenijo ter pot proti Parizu nadalje­tako dolgi trasi. Največji davek terjajo vala preko Italije, Švice in Francije. Cilj namreč mongolska brezpotja, kjer ni v Parizu so dosegli po 36 dneh potova­na preizkušnji samo tehnično stanje nja. (gt, foto: gt) vozila, marveč tudi vozniška kondicija Struga reke Ljubljanice med Vrhniko in Ljublja­no sodi zaradi številnosti, kakovosti in znanst­vene izpovednosti najdb med najpomembnejša in hkrati najbolj ogrožena arheološka najdišča v Sloveniji. Leta 2003 je bil za kulturni spome­nik državnega pomena razglašen vodni tok reke Ljubljanice in Male Ljubljanice z obrežji od izvirov v Močilniku in Retovju do razvodja Lju­bljanice in Gruberjevega kanala na Špici v Lju­bljani. Spomeniku pripadata še del reke Ljubije na Verdu do sotočja z Ljubljanico ter razširjeno območje spomenika med suho strugo »Stare Ljubljanice« in novo rečno strugo pri Podpeči. Struga reke Ljubljanice z bregovi oziroma vod­no zemljišče reke Ljubljanice je izjemno boga­to arheološko najdišče, z najdbami, ki segajo od mezolitika skozi vso prazgodovino, rimsko dobo in zgodnji srednji vek vse do vključno novega veka. Vpetost Ljubljanice kot nekdan­je vitalne trgovinsko-prometne žile v bogato kulturno krajino kotline Ljubljanskega barja pomeni svojevrsten fenomen, ki zaradi redke ohranjenosti in s tem obogatitve celotnega ju­govzhodnoalpskega kulturnega prostora daleč presega državne meje. Osrednji cilj projekta Doživljajsko razstavišče Ljubljanica je bil zaščititi in predstaviti enega najbolj ogroženih delov spomenika. V lanskem letu so bili izvedeni »in situ« zavarovanje del­no raziskane razbitine rimske ladje na Verdu, ki je bila zaradi erozijskega delovanja rečnega toka izpostavljena dokončnemu uničenju, ter zahtevno izkopavanje, dokumentiranje in dvig ostankov čolna deblaka, ki je bil odkrit že v de­vetdesetih letih prejšnjega stoletja in prelim­inarno raziskan leta 2001 (več o deblaku na naslednji strani). Sočasno so potekale dejav­nosti s področja mikrobioloških analiz vode in sedimenta v Ljubljanici in depozitoriju na Ver­du ter dela v novem razstavišču v Kulturnem centru Vrhnika s pripravo stalne razstave Moja Ljubljanica, ki bo odprta 13. septembra 2016. Pri projektu so sodelovali številni domači in tuji strokovnjaki, še posebej pa smo bili veseli sodelovanja s partnerji v lokalni skupnosti, med katerimi bi izpostavili predvsem Komunalno podjetje Vrhnika. Vsem partnerjem, sodelav­cem, posameznikom, društvom, sponzorjem in prostovoljcem se tudi na tem mestu najlepše zahvaljujemo. Priložnosti za sodelovanje pa ne bo zmanjkalo, saj se bomo v prihodnjih letih trudili, da bo novo razstavišče zaživelo s števil­nimi programi za najrazličnejše ciljne skupine. Prav tako bomo sledili začrtanim ciljem celo­vite revitalizacije naravne in kulturne dediščine v širšem območju porečja Ljubljanice ter v sodelovanju s partnerji iz vseh občin porečja Ljubljanice in Ljubljanskega barja zasnovali in povezali dejavnosti, ki bodo turistično ponud­bo dopolnile s kakovostnimi in zanimivimi programi s področja dediščine. Do konca leta 2018 bomo skupaj z Zavodom Ivana Cankar­ja za kulturo, šport in turizem usposobili pro­gramsko ekipo, ki bo v sodelovanju s partnerji skrbela za nadaljnji razvoj. Pri tem ne bomo spregledali vaših želja in idej za nove skupne projekte. Glede na pozitivne odzive vseh, ki ste nas v zadnjih dveh letih spremljali in obiskali, smo prepričani, da smo zastavljeno delo dobro opravili, načrtovani učinki pa se bodo zanesljivo pokazali. Irena Šinkovec, Muzej in galerije mesta Ljubljane Že v času izvajanja projekta smo s števil­nimi partnerji sodelovali pri zasnovi in izvedbi delavnic s področja kulturne dediščine, ki bodo po odprtju razstavišča umeščene v redni pro­gram. Tokrat so partnerji pod okriljem Zavo­da za podvodno arheologijo pripravili zanimiv projekt izdelave rimskega deblaka; ta je prvič zaplul po Ljubljanici 27. avgusta 2016. Ene od delavnic se je udeležil tudi predsednik Borut Pahor. Reportažo o plovbi bomo objavili v naslednji številki. Razstavišče si je že pred odprtjem ogledalo veliko obiskovalcev, med njimi minister za kul­turo s predstavniki ministrstva, vrhniški župan s predstavniki občinske uprave ter občinski svetniki, župani in predstavniki še treh občin, člani Muzejskega društva Vrhnika, predstavniki Komunalnega podjetja Vrhnika, strokovna jav­nost in mnogi drugi. Še posebej smo se razve­selili obiskovalcev na invalidskih vozičkih, ki so nas obiskali konec junija v organizaciji Turis­tičnega društva Blagajana. NOVICE SOBOTA, 24. 9. 2016, 10.00–16.00 Delavnica za družine Na kolišču Brkatega Soma Izkustvene arheološke delavnice pri ribnikih na Verdu pri Vrhniki VSTOP PROST V primeru slabega vremena bo delavnica prestavljena na kasnejši termin. Projekt Doživljajsko razstavišče Ljubljanica je delno financiran s strani Finančnega mehanizma EGP 2009-2014. NAS CASOPIS 438/30.5.2016 C M Y K 7 7 DR. ANDREJ GASPARI Čolni deblaki, za katere se v slovenščini upo­rabljajo tudi izrazi drevak, izdolbenec, redke­je brunik in celak ter tujka monoksil, so skozi prazgodovino, antiko in večji del srednjega veka najštevilneje dokumentirano plovilo za prevoz po rekah in jezerih, zaradi preproste in robustne strukture pa so bili marsikje po Evro­pi kontinuirano v rabi vse do predmodernega obdobja. Odkritje Deblak iz reke Ljubljanice na Vrhniki, ki je do dviga ležal na vznožju desne brežine struge 110 m pod cestnim mostom proti Verdu, je bil zaradi svoje izpostavljenosti v času nizkega vodostaja med domačini znan že precej prej, preden so nanj v devetdesetih letih prejšnje­ga stoletja opozorili potapljača, nekdanjega pripadnika zaščitne enote milice Republiške­ga sekretariata za notranje zadeve in policis­ta Mira Potočnika. Predhodno dokumentiranje deblaka, ki je bil več kot do polovice zasut in prelomljen na dva dela, so po prejemu obves­tila o obstoju plovila opravili sodelavci Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in člani Skupine za podvodno ar­heologijo julija 2001. Ob konservatorskem nadzoru stanja deblaka leta 2008 je bilo to ocenjeno kot sprejemljivo, sam deblak pa je bil zaraščen z vodnim rastlinjem. Od leta 2011 naprej je odločitve v zvezi z varstvom in ohran­janjem deblaka, ki leži na območju kulturnega spomenika državnega pomena, zaznamovala problematika vodnogospodarskega urejan­ja struge in sanacije zajede v desnem bregu Ljubljanice, neposredno nad ležiščem deblaka. Presoji kulturnovarstvene problematike varo­vanja in ohranjanja deblaka ter odločitvi za njegovo celovito raziskavo in dvig je v sklopu EGP projekta, ki ga vodi Občina Vrhnika, sledila izvedba zavarovalnega arheološkega posega, ki je potekal med 15. 6. in 20. 7. 2015. Podvo­dno izkopavanje in dokumentiranje plovila, ki je potekalo pod okriljem Muzeja in galerij mesta Ljubljane, je izvedel Zavod za podvodno arhe­ologijo v sodelovanju z Mednarodnim centrom za podvodno arheologijo iz Zadra – UNESCO centrom II. Kategorije, Skupino Stik in podjet­jem CPA, d. o. o. Po gradnji dvižnih konstrukcij so bili ostanki deblaka v sodelovanju s podjet­jem Dvig d. o. o. prepeljani v konservatorsko delavnico Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kjer tre­nutno izvajajo zahteven konservatorski poseg. Sočasno potekajo znanstvene raziskave, ka­terih delne izsledke vam predstavljamo v prvi prilogi Moje Ljubljanice. O deblaku Deblak je izdelan iz debla hrasta (Quercus spp.), v splošnem najprimernejše evropske drevesne vrste za izdelavo tovrstnih plovil. Les počasi rastočega hrasta je trden, trajen in odporen proti propadu, zlasti pod vodo, kjer je njegova trpežnost skoraj neomejena. Deb-la je bilo mogoče obdelovati že kmalu po po­seku, tj. še ob visoki vsebnosti vlage in še pred odležanjem. Za omejevanje izsušitve in poka­nja lesa ter ohranjanje njegove prožnosti so na koncu vsakega delovnega dneva ali ob daljši prekinitvi v izdelavi deblake praviloma napolnili z vodo ali jih potopili. Do 1,31 m širok in 0,78 m globok deblak je v dolžino meril nekaj nad 16 m. Debelina bočnih stranic znaša 3–7 cm, dna pa 7–9 cm. Na podlagi položaja grč in nji­hove oblike je bilo ugotovljeno, da je premčni del izdelan iz spodnjega (koreninskega dela) debla. Na ostenju bokov in dnu so opazni sle­dovi popravil poškodb, ki so nastale ali že pred dokončanjem gradnje, npr. zaradi grč, slabosti v lesu in krčenja materiala, ali ob uporabi. Po­pravila so izvedena tako z zalivanjem s smolo kot z železnimi spojkami, s katerimi so utrdili v razpoke zatlačeno tesnilo iz tkanine. Podaljšan št.01 in zvišan krmni del čolna nakazuje, da se je de­blak premikal z odrivanjem z drogom, za kar je bila potrebna posadka dveh oseb, in/ali veslan­jem. Po preliminarnih ocenah je imel okoli tono težak čoln z maksimalno nosilnostjo najmanj 3–4 tone pri dvotonskem tovoru okoli 30 cm ugreza, prazen pa pod 15 cm. Kalibracija ra­diokarbonskih datacij štirih vzorcev lesa, ki so bili odvzeti iz skrajnih delov dveh, več deset let dolgih zaporedij branik z dna in premca čolna, z metodo wiggle-matching, je pokazala, da je bil izdelavi deblaka namenjeni hrast najverjet­neje posekan nekje v 2. stoletju ali najpozneje na začetku 1. stoletja pr. n. št. Lega deblaka na mestu najdbe. Fotogrametrija: David Badovinac Izdelava epoksi kapsul za zaščito deblaka med konservatorskim posegom na Restavratorskem centru ZVKDS. Foto: Katja Kavkle Kontaktna oseba za informacije in rezervacije: Spletna stran Moja Ljubljanica, kjer boste lahko spremljali programe, Marija Zakrajšek, tel.: 01/750 66 33, mob.: 051 66 060, e-pošta: turizem@zavod-cankar.si dogodke in prireditve bo zaživela po odprtju razstave. Severina navdušila Drugi največji glasbeni spektakel na Vrhniki je bil 15. julija v Športnem parku, prvi pa v okviru Argonavtskih dnevov Noč na Vrhniki v soboto, 18. junija. Že sama napoved poletnega spek-oder je prišla kmalu po polnoči ter tudi takla je napovedovala, da se bosta na v dveurnem nastopu zapela in zaplesala istem odru predstavila slovenski zvez-svoje najbolj znane in uspešne hite. Če­dnik Jan Plestenjak in hrvaška zvez-prav je bilo vreme nekoliko hladno, je dnica Severina. Vendar se to ni zgodilo, Severina ogrela vse prisotne. Prav zara­ker je Jan Plestenjak imel zdravstvene di vremena je bil nekoliko manjši obisk. težave. Namesto njega je na koncertu Ne glede na to, pa je »zvezdni koncert« nastopila še ena hrvaška glasbena le-popolnoma uspel, saj je bila Vrhnika ti­genda, Petar Grašo. sti večer Slovenija v malem. Koncert je Za odličen uvod v zvezdni večer je po-pripravila agencija Interplan, ki že nekaj skrbela skupina Terapana banda. Nato let uspešno pripravlja in izvede Noč na pa se je v dveurnem nastopu predstavil Vrhniki v okviru vsakoletne prireditve Petar Grašo. Prav on je dobro zapolnil Argonavtski dnevi. vrzel obolelega Jana Plestenjaka. Poln prireditveni prostor pa je z nestrpnostjo Simon Seljak pričakoval zvezdo večera, Severino. Na R.M. Studio z Vrhnike ponovno ustvarja modni dogodek Renata Metljak in Meta Bizjan sta ponovno dokazali, da frizerstvo ni samo delo v frizerskem salonu, ampak da lahko svoje delo popeljeta tudi na višjo raven. Renata Metljak je 30. 7. s po-Gliha. močjo orginaztorjev Praznika Dekleta je ocenjevala osem­ košnje na Banjšicah organizira-članska komisija, ki so jo sesta­ la prvi izbor miss predalpskega vljali: predsednik Turističnega bisera. Na izboru so sodelovala društva Banjšice Jakob Čargo, dekleta iz vse Slovenije, med predsednik tamkajšnje krajev­ njimi tudi nekaj Vrhničank. De-ne skupnosti Dejan Strgar, šta­ kleta so se predstavila v štirih jerski slavček Damjan Murko, hodih: najprej v oblekah Butika voditelj in družabni kronist Karin z Brezovice pri Ljubljani, Nejc Simšič, menedžer Rok v drugem in tretjem so se pred-Keber, nekdanja barovka – Vrh­ stavile v oblačilih za angleški ničanka – Tanja Balabanič in in westrn stil jahanja trgovine nekdanji barovec Črt Banko ter Rope Stars. V zadnjem hodu nekdanja bigbrotherka in misica pa so se predstavile v kreacijah Maja Žbogar. mlade oblikovalke Anje Brelih, Med predstavitvami dek let ki je obleke, glede na to da je bil so za bolj sproščeno vzdušje s praznik košnje, izdelala iz jute svojimi nastopi poskrbeli Da­ oz. žakljevine in tako vse sku-mjan Murko, Nuša Rojs, plesne paj povezala s podeželjem, konji skupine Cawboy Ritem, Vražja in naravo. Da so bila dekleta Dekleta in Koun3 Souls. Vse­ videti kot iz škatlice, so poleg kakor pa usklajenosti glasbe in Za miss predalpskega bise- ki jo je omogočil Avto Triglav prelepih oblek poskrbeli frizerji primernih glasbenih podlag ne ra je bila izbrana Vrhničanka Ljubljana. Poleg nje so stale še pod vodstvom Mete Bizjan in bi bilo brez DJ Mihe Japlja, ki je Klavdija Makuc, ki je kot zma- prva spremljevalka Eva Plešnar, vizažisti pod vodstvom Špele tudi naš sokrajan. govalka dobila glavno nagrado, druga spremljevalka Jo Zornik in miss simpatičnosti Renata Lovrin. Tudi letos družinski petki Vrhnika, 5. in 12. avgust – Zavod Ivana slikah, interaktivno gledališče Cankarja Vrhnika nadaljuje z organizacijo tako imenovanega Poletja na Vrhniki, v okviru katerega za družine organizira zabavne petkove popoldneve. Prvi avgustovski vikend so od nostalgije do bazena s pli­tako lokacijo Parka samostojno-šastimi igračami. Drugi vikend sti zasedle omare stare šare, ki je bil vsebinsko bolj raznolik: so skrivale številne skrivnosti: pripravili so pripovedovanje ob ter zabavno predstavo o ribi. Obe prireditvi so popestrili še z ustvarjalnimi delavnicami in prebiranjem knjig, kajti soča­sno je delovala (celoten avgust) tudi Knjižnica pod krošnjami v izvedbi Cankarjeve knjižnice Vrhnika. (gt, foto: gt) Enosmerna velja tudi za kolesarje Vrhnika – V uredništvu se je ustavil Vrhničan, stanujoč na Stari cesti, in bil zgrožen, češ da večina kolesarjev na omenjeni cesti sploh ne upošteva prometnih predpisov. »Vozijo se gor in dol, ne glede na to, da je dovoljena vožnja samo v eno smer,« se je hudoval nad kolesarje. »Največkrat se v nasprotno smer vozijo po pločniku, kar je ravno tako prepove­dano. Neslišno se ti pripeljejo za hrbet in te nato bolj ali manj posrečeno prehitijo. Zadnjič je kolesar neupravičeno bemtil na vozilo, ki se je vključevalo iz stranske ulice, pa čeprav je bil ravno on tisti, ki se je vozil tam, kjer se ne bi smel – po pločniku in v napačno smer.« Vožnja s kolesom po Stari cesti je dovoljena samo po cestišču v smeri poteka prometa, dočim vožnja po pločniku s kolesi – ne glede na smer – pa je prepovedana (izjema so otroška kolesa). Vožnja s kolesom po Stari cesti v smeri proti cerkvi sv. Lenarta torej ni mogoča, raje izberite kolesarsko stezo ob Tržaški cesti. A pozor, tudi tam velja previdnost, saj ravno tako ob vsaki strani ceste poteka enosmerna kolesarska steza. Vrhniška policija nam je sporočila, da je glede vožnje po Tr­žaški cesti prejela nekaj opozoril glede kršitev kolesarjev ter v ta namen s policisti kolesarji na določenih lokacijah poostrila nadzor. Ob nadzoru so policisti delovali tako iz preventivnega kot represivnega zornega kota z namenom zagotavljanja var­nosti udeležencev v cestnem prometu. Po evidencah policije so v letih od 2011 do 2016 na Stari cesti ugotovili osem kršitev in izdali osem opozoril, na Tržaški cesti pa enaindvajset kršitev, kar so sankcionirali s tremi globami in osemnajstimi opozorili. Gašper Tominc Po uspešnem zaključku vadbene sezone 2015/2016 z Gibom za vse je pred nami nova sezona z nekaterimi novostmi. Vabljeni, da se nam pridružite ter gibate, uživate, se zabavate z nami tudi vi! VADBE ZA OTROKE • 1.–2. leta s starši • 3.–5. leta • od 5. leta naprej • vadba za otroke z gibalnimi težavami, neorientiranostjo v prostoru, težavam s koordinacijo … VADBA ZA MAMICE IN NOSEČNICE • vadba za nosečnice (skupinska ali posamezna) • posamezna vadba za mamice po porodu • vadba za mamice po porodu z dojenčki VADBA ZA ODRASLE • vadba za ženske • vadba za moške • aerobika • pilates VADBA ZA SENIORJE • splošna vadba za seniorje • vadba ravnotežja • pilates NAŠE POSEBNOSTI IN NOVOSTI • vadba za PARE • vadba za DRUŽINE TEČAJI V JESENI • rolanje za otroke in odrasle (začetek prvi teden v septembru) • tečaj nordijske hoje (začetek prvi teden v septembru) • šola teka oz. tekaška skupina 040 560 807 gibzavse@gmail.comwww.gibzavse.si KONČAN: .izdelovanje diatoničnih harmonik, . popravila diatoničnih harmonik. . Še nekaj prostih mest za učenje diatonične harmonike Matjaž Končan, tel. št: 041 584 531.www.koncan.si Vabilo Vabimo vas na srečanje članov Turističnega društva Blagajana Vrhnika v nedeljo, 11. septembra 2016, z začetkom ob 14. uri ter na podelitev priznanj blagajan za najlepše urejeno zunanjost in okolico hiš, najlepše urejenih okrasnih vrtov, javnih objektov in letos prvič podeljujemo blagajano za spodbudo k ohranjanju kulturne dediščine kozolcev v Starem malnu. Prireditev bo v vsakem vremenu. TD Blagajana Vrhnika, predsednica Mirjam Suhadolnik Upamo, da se boste srečanja udeležili v čim večjem številu. Povabite tudi svoje sorodnike in prijatelje. Posebno so dobrodošli otroci, saj bomo zanje pripravili animacijo, na koncu pa se bodo še posladkali. To bo tudi priložnost, da se bomo v sproščenem vzdušju pogovorili o dejavnosti in prihodnosti društva. Tu smo doma 25. junij – Turistično društvo Blagajana Vrhnika je v Stari maln spet pripeljala prireditev Tu smo doma. Že deveto srečanje priseljenih občanov z domačimi je tako bilo 25. junija 2016 v popoldanskem času. Prireditev je potekala s tradicionalnim tekom Stara Vrhnika–Stari maln, ki ga orga­nizira Športno društvo Povž. Vse pa je bilo v sklopu letošnjih Argonavtskih dnevov. Namen prireditev je predvsem se spoznati, se spoprijateljiti ter predstaviti številne dejavnosti in društva, ki delujejo v ob­čini. Turistično društvo se trudi, da priseljeni novi občani spo­znajo tudi vrhniške znamenitosti in zanimive turistične točke. Zato je v Starem malnu vse obiskovalce sprejela predsednica društva Mirjam Suhadolnik ter prostovoljni člani društva. Na številnih stojnicah so se predstavila razna vrhniška društva, ki aktivno delujejo v samem kraju. Tudi za dobro jedačo in pija­čo je bilo poskrbljeno. Za razpoloženje je poskrbel Ansambel Presenečenje. Koktajle sta mešala Draga in Aleš, članice TD so napekle veliko palačink, upokojenke so prikazovale balinanje, mogoče je bilo videti tudi kače in kuščarje, seznaniti se je bilo mogoče z osnovami prve pomoči ... Prireditvi je šlo na roko tudi lepo vreme in prisotne obdržalo do večernih ur. Bilo je lepo, zabavno in poučno. Zato resnično hvala vsem, ki ste pripomogli, da je prireditev uspela in da živi naprej. Simon Seljak Vrhniška kava na Tour de France Strasten vrhniški kolesar Bojan Jesenovec se je letos že dvanajsto leto zapored v prvi polovici julija odpravil na znamenito kolesarsko preizkušnjo Tour de France, seveda kot gledalec. A zadnja leta po zgledu iz pojasnil Jesenovec, ki se je pred drugih držav vedno bolj pro-leti ravno zavoljo promocije Slo­movira tudi Slovenijo in domači venije na Tour de France naučil kraj, Vrhniko. V TIC Vrhnika si igranja na harmoniko. Uradna je nabral kopico lokalnih turi-statistika navaja, da si omenje­stičnih brošur ter priložnostnih no etapo ogleda okoli 800 tisoč spominkov, ki jih je razdelil obiskovalcev, »… zato sem mo­med zbrane gleda lce. »Ogledal ral priti že pet dni pred začet­sem si dvanajsto etapo dirke kom dirke, da sem lahko dobil na Mt. Ventoux, ki slovi kot želeno mesto ob progi.« Dejal najvišja gora v Provansi. Pri je, da je škoda, ker Slovenija kombiju sem postavil slovenske bolje ne izkoristi takšne prire­in vrhniške zastave ter transpa-ditve, saj bi se lahko tako rekoč rente, ki so opozarjali na naše brezplačno reklamirala vsemu kraje. Za mimoidoče sem kuhal svetu. Tamkajšnje vasi in mesta, vrhniško kavo ter mednje delil po njegovih besedah, priložnost turistične brošure. Menim, da izkoristijo z obema rokama, ko je ta športna prireditev odlična tržijo lokalne posebnosti. »Tudi promocija Vrhnike, saj prihajajo pokrovitelji dirke so zelo ra­nanjo ljudje iz celega sveta,« je dodarni, saj med obiskovalce razdelijo na tisoče majic, kap, bidonov in podobnih promocij­skih artiklov. Je pa zanimivo,« je dejal, »da srečaš Novozelandca, ki ve vse o Sloveniji, pa nato sosednjega Italijana, ki ne ve ničesar o podalpski deželici.« Povedal je, da se bo v Francijo odpravil tudi prihodnje leto, ta­krat še bolje opremljen s pro­mocijskimi materiali. A v tako skrajnost, kot smo je vajeni s televizijskih ekranov, ko posa­mezniki, oblečeni v hudička, te­čejo ob kolesarjih, pa ne. »Resda si bolj opazen, bolj kot si odšte­kan, ampak tako močno pa tudi nisem,« se je zasmejal Jesenovec. Gašper Tominc Karavana Europ'raid 3. avgust – V Starem malnu se je ustavila in prenočila karavana mladih Francozov z avtomobili, imenovana Europ.raid. To je projekt združevanja in mreženja mladih, ki jih na poti družita avantura, kultura in dobrodelnost. Zrasel je iz želje dveh mladih prijateljev, ki sta si želela po končanem študi­ju spoznati in doživeti Evropo. Leta 2014 sta se s še desetimi avanturisti prvič odpravila na 10.000 km dolgo pot. V tri­indvajsetih dneh so prevozili dvajset evropskih držav. Tako je bilo tudi naslednje leto, ko je pot prepotovalo štirinajst ekip (prevozno sredstvo je peugeot 205, v vsakem avtu so tri osebe). Prošnjo, da bi se ustavili na Vrhniki, so že lani poslali na ob­čino, od koder so jo posredovali Turističnemu društvu. Tako je v Star maln pripeljalo 64 barvitih peugeotov 205 in, 192 mladih Francozov, ki so v vsakem avtu vozili 150 kg šolskih potrebščin, ki jih delijo pomoči potrebnim otrokom v revnejših deželah. Na Vrhniki, v Starem malnu, so prostovoljci Turističnega društva Blagajana in sodelavci pripravili dobrodošlico, večerjo, glasbo, druženje in zgodaj zju­traj zajtrk. Poskrbeli so za dežurstvo v dveh av tomehaničnih delav­nicah (za morebitna popravi­la), člani ZŠAM Vrhnika so jih usmerjali od izhoda z avtoceste do parkirišča v Starem malnu. Za tiste, ki so prišli z logaškega Europe raid je na Vrhniko, v Star maln, pripeljal številne mlade obiskovalce, ki se bodo morda v prihodnosti s svojimi prijatelji, družinami vračali v naš kraj. Tudi zato, ker smo se srečanja z njimi veselili in jih tako tudi sprejeli prostovoljci Turistične­ga društva Blagajana s sodelavci in s podporo sponzorjev. Hvala vsem prostovoljcem, ki dan za dnem delate v Starem malnu, tokrat pa vas tudi noč ni ustavila. Hvala vsem prostovoljcem, ki ste priskočili na pomoč takrat, ko smo rabili okrepitev. Hvala so­delavcem in sponzorjem: ZŠAM Vrhnika, PGD Verd, PGD Za­plana, Gostilni Mesec, Tabornikom – Rod Enajsta šola Vrhnika, Zavodu Ivana Cankarja, TIC-u, Gostilni Jurca Podlipa, Javnemu Komunalnemu podjetju Vrhnika, Avto Lev, d. o. o., Fraciju Pet­kovšku – Strmca, Avtomehanik Mivšek, Pekarni center Vrhni­ka, Pekarni Baškovč, d. o. o., Pekarni Adamič, d. o. o., podjetjem Medex, d. o. o., ŽITO prehrambna industrija, d. d., Ljubljanske mlekarne, d. d., Štirn trgovina, prevozi in špedicija Vrhnika, d. d. Poletne aktivnosti TD Vrhnika Turistično društvo Blagajana Vrhnika je to rem malnu izvedli številne pri­reditve in aktivnosti, in to vse pomlad stopilo novim izzivom naproti. prostovoljno. (ss) S 1. majem so člani prosto-gostje so Stari maln zopet vze­voljci začeli sami upravljati s li za svojega oziroma so začeli Paraplegiki na obisku kočo v Starem malnu, ki redno prihajati množično. Tako se je obratuje od četrtka do nedelje. S tudi postrežba dobre jedače z Za svoj kraj druženja so Star to aktivnostjo so zadeli v polno, žlico in z žara zelo povečala in maln izbrali tudi člani Društva saj se je obisk nenavadno zelo izboljšala kakovost. Člani TD paraplegikov ljubljanske regije. povečal. Vrhničani in drugi Vrhnika so v teh mesecih v Sta-Izrazili so željo, da bi si v do­konca, pa so poskrbeli zaplanin­ski gasilci. PGD Verd je pripeljal cisterno z vodo za osebno higi­eno. Druženje je bilo resnično »fantastično«, predvsem pa zabavno in veselo. Deževale so same pohvale, saj takega spre­jema še niso doživeli, pa tudi takega števila ljudi v Starem malnu še ni bilo. Simon Seljak,Mirjam Suhadolnik poldanskem času ogledali ka­tero od vrhniških znamenitosti. Nastežaj so jim vrata odprli v nedokončanem doživljajskemcentru. Za Ireno Šinkovec, vod­jo programskega dela projekta, in njene sodelavce je bil to izziv in preizkušnja, saj so lahko z več besedami in nekaj razstavnimi predmeti pričarali življenje v Ljubljanici, ob njej in na njej nekoč in danes. Predvsem pa je bila dobrodošla preizkušnja klančina za invalidske vozičke v celotnem prostoru. Druženje se je nadaljevalo v Starem malnu. V zadovoljstvo vseh so vrhniški turisti pripravili kratek kulturni program. Pevke ljudskih pesmi iz Ligojne Trlce so pele, Mici in Marinka pa sta odigrali skeč o kru hu. Simon Seljak 110 let Čebelarskega društva Vrhnika Bevke, 18. junij – Maloštevilna vrhniška društva se lahko pohvalijo s tako častitljivo letnico, kot so jo člani Čebelarskega društva Vrhnika proslavili pod bevškim toplarjem. Medse so povabili goste, pripravili kulturni program in med zaslužne člane podelili priznanja. Vrhniški čebelarji so 11. febru­arja 1906 ustanovili podružnico Slovenskega osrednjega čebe­larskega društva za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primor­sko. Po vojni (1946) so se pre­imenovali v čebelarsko druži­no, leta 1965 pa so ustanovili Čebelarsko društvo Vrhnika. Društvo je svoj vrh doseglo v devetdesetih letih, ko je štelo okoli 150 članov, v zadnjih le­tih je včlanjenih okoli 90 ljudi. Slavko Keršmanc, dolgoletni predsednik društva, je zbrane nagovoril z društveno kroniko in pregledom aktualnih dejav­nosti, ki se dogajajo v društvu. Med drugim je dejal, da bodo še naprej pozornost namenjali izobraževanju članov in spod­bujali uvajanje tehnoloških no­ vosti. Naloga bo novačenje mla­dih, glede katerih je dejal, da se bodo jeseni verjetno ponovno vrnili med učence, kajti v osnov­ni šoli bodo ponovno uvedli čebelarski krožek. Nadaljevali bodo tudi s strokovnimi ekskur­zijami, ki so odlična mešanica strokovnosti in družabnosti. V imenu Čebelarske zveze Slo­venije je zbrane nagovoril Mar­ko Alauf, ki je društvu čestital, hkrati pa zbranim predstavil tudi nekaj novosti in pobud, ki jih je zveza nedavno predstavila v Bruslju. »Veliko slovenskih ro­dov čebelarjev je bilo odličnih, prepričan sem, da so med njimi tudi vaši predniki. Tudi zaradi teh ljudi je slovensko čebelar­stvo tako priznano v Evropi kot je,« je sklenil svoj nagovor. Jaka Slavec z Vrhnike, Marko Debevec z Vrhnike in Slavko Keršmanc iz Bevk. Gašper Tominc prejeli pa so jih: Gorazd Grmek, Simon Japelj, Janez Kenk, Miha Petrovčič, Štefan Pleško, Mar­tin Sedej, Jernej Turk in Anton Turšič, zlati znak pa: Mitja De Gleria, Danijel Furlan, Boštjan Končan, Valentin Kovač, Franc Novak ml., Stanislav Smrtnik in Vladimir Varšek. Najviš­je priznanje, red za zasluge II. stopnje, sta prejela: Branimir Mlinar in Jakob Pivk. Za dolgo­letno članstvo v LD Vrhnika sta posebni priznanji prejela Slavko Čelešnik in Frančišek Novak. Slovesnost so sklenili Notranj­ski rogisti, nakar je sledilo dru­ženje ob okusnem bograču. Ob koncu praznovanja visokega jubileja mi ostane samo še naša čestitka z željo, da bi delovanje lovske družine ostalo aktivno na podlagi sprejetih lastnih programov in zakonov LZ Slo­venije. Simon Seljak Za kulturni program so po­skrbeli člani Okteta Raskovec, Ajdi, Klara in Julija ter priložno­stni ansambel mladih fantov in deklet, ki je zbrane zabaval še 70 let Lovske družine Vrhnika V začetku julija je Lovska družina Vrhnika praznovala 70. obletnico obstoja. Zbor članov je bil na dvorišču lovskega doma na Ulovki nad Vrhniko. Visokega jubileja so se udeležili tudi številni gostje in predstavniki sosednjih lovskih družin, med drugim župan Vrhnike Stojan Jakin, predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač in delegacija Lovskega kluba Gonars, s katerimi Vrhničani gojijo globoke prijateljske odnose. Pred lovsko kočo sta člane in gospodarjenje z divjadjo od leta goste sprejemala starešina in 2009 za dobo 20 let spadamo tajnik vrhniških lovcev. Začetek v Območno združenje zaho­jubileja so napovedali Notranj-dnovisokokraško lovsko upra­ski lovski rogisti, za njimi pa je vljavsko območje, katera nam Oktet Raskovec zapel nekaj pe-načrtuje smernice in ukrepe smi. Starešina LD Vrhnika Jure za varstvo divjadi, življenjskega Petkovšek je spregovoril o pre-okolja in načrtovanje odvzema hojeni 70-letni poti, ki je imela divjadi. veliko vzponov in malo padcev. Da smo se ljubiteljsko od­»Lovska družina danes šteje 66 ločili v lovsko udejstvovanje, članov. V obdobju 10 let smo smo se istočasno zavezali veliki sprejeli 21 novih članov. Naše odgovornosti in obveznostim lovišče, s katerim upravljamo, za uresničevanje nalog, ki jih meri skupaj 6287 ha, od tega je moramo izpolnjevati v skladu lovne površine 5600 ha. Po kon-temeljnega akta Zakona o lovu cesijski pogodbi za trajnostno in aktov matične lovske družine. Na Vrhniki se je ustavil cirkus Vrhnika, 12. julij – V mesto je prispel Cirkus Kellners s Češkega, ki je postavil šotor pri bazenu v športnem parku. Predstave so imeli tri dni zaporedoma. Kot je pojasnil Filip Kellner, so pripravili za poldrugo uro dolg program različnih točk, od klovnov in čaranja do klasičnih artističnih točk. Za Naš časopis je še povedal, da ima njihov cirkus že tristoletno tradi­cijo, prvič pa je v Sloveniji nastopil njegov ded leta 1973. Sedaj se vračajo v deželo pod Alpami vsako leto, le da vedno obiščejo druge konce. (gt) Le tako lahko opravičimo svojo pripadnost do lovske družine in hkrati tudi odnos in spoštova­nje kodeksa Slovenskih lovcev. Lov zahteva predanost na vseh osebnostnih vrednotah, zato vsako leto posebno pozor­nost namenjamo, da so dela v lovišču pravočasno, dosledno in strokovno opravljena. Skrbimo, da so lovski objekti in naprave redno vzdrževane. Veliko dela pa je potrebno za divjad posto­riti pred zimo, da ima dopolnilo močne krme, ki je dopolnilo na­ravne prehrane in s tem izbolj­šati življenjske razmere. Letno opravimo preko 1300 ur, ki nas obvezuje letni plan, sigurno pa jih opravimo veliko več za ohranjanje prostoživeče divjadi. Glavnina visoke divjadi je srnjad, tako na ravninskem in gozdnem robu lovišča, jelenjad, gams in divji prašič. Od velikih zveri beležimo tudi medveda. Doseganje plana odvzema male divjadi iz lovišča v za­dnjem obdobju ni povsem rea­liziran, predvsem pri poljskem zajcu in fazanu. V našem ni­žinskem barjanskem področju se življenjski pogoji za malo divjad in celo za srnjad obetajo težki časi z različnimi posegi v naravno okolje, ki so neizmerno kruti in lovci smo nemočni, da dolgo po uradnem programu. Ob jubileju so podelili tudi pri­znanja, in sicer odličja Antona Janše II. In III. stopnje, prav tako pa tudi posebna priznanja za bi preprečili take negativne po­jave. Povoz srnjadi na cestah na­šega lovišča je stalnica in temu se ne da izogniti ne glede na to, da so omejitve z znaki. Skratka, za malo divjad in srnjad v rav­ninskem delu lovišča ne more­mo trditi, da so pogoji idealni. Dolžni smo, da članom za­gotovimo ustrezno strokovno znanje, predvsem mladim. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je večina naših članov mlajše generacije vsa zadnja leta za­vestno obiskovala in obiskuje razna predavanja in tečaje z lo­vsko tematiko. Poleg obveznosti, ki so že omenjene, smo dvakrat v teh desetih letih posodobili akte LD, ki so prilagojeni Zakonu o lovu in Zakonu o društvih. Skrbimo, da se lovska kulturna dediščina z običaji in navadami ohranijo in prenašajo na mlado genera­cijo. Po tradiciji imamo zadnje love na Štefanov dan v revirju Raskovec in nato druženje z lovskim krstom. V tem času zasluge pri razvoju čebelarstva, ki so jih prejeli Ivan Osredkar iz Velike Ligojne, Jože Japelj iz Sinje Gorice, Anton Varšek z Vrhnike, Jože Kogovšek z Verda, smo dvakrat priredili slavnost z mašo sv. Huberta, zavetnika lovcev s finančnim vložkom ne­katerih članov LD. Sodelovali smo pri lovskem taboru mladih na Medvedjem Brdu, kakor tudi na Argonav tskih dnevih z vlož­kom lovske kulinarike. Od leta 1983 imamo prijateljske odnose na našem področju in vsakole­tno združeno tekmovanje na glinaste golobe v Gonarsu. Do­bre odnose imamo s sosednjimi lovskimi družinami in ostalimi uporabniki prostora, tako si že­limo tudi v prihodnje.« Lovski družini so čestitali šte­vilni gostje, poleg tega so najza­služnejši člani družine prejeli tudi priznanja. Priznanje LD Vrhnika so prejeli: Aleš Ham, Janez Šemrov, Metod Luzar in Boris Voljč. Plaketo LD pa je prejel Pavle Caserman za delo v organih LD in Lovski klub Gonars za iskreno in dolgole­tno prijateljstvo. Tudi predse­dnik Lovske zveze Slovenije je podelil znak za lovske zasluge; V Verdu nastaja kamnito prakolo Verd, 29. julij – Kiparka Alenka Vidrgar je v začetku tedna začela izdelovati kamnito skulpturo prakolesa, ki so ga pred leti arheologi odkrili na Starih Gmajnah pri Verdu. Zven dleta na kamnu odzva­nja pred verdskim gasilskim domom, kjer se Vidrgarjeva trudi že od začetka tedna, skulptura pa naj bi bila kon­čana do jeseni. Kot je pojasni­la za Naš časopis, bo v veliki kamniti skali iz verdskega ka­mnoloma izdela la relief kolesa v naravnem merilu in pripa­dajočo os, ki so jo ravno tako našli zraven 5200 let starega kolesa. Naročnik skulpture je Krajevna skupnost Verd, pro­jekt pa preko Kulturne žepni­ne podpira tudi Ministrstvo za kulturo. Sogovornica je pojasnila, da bo končno me­sto skulpture v parku v Verdu, zraven pa naj bi stala še tabla s podrobnostmi o omenjenem kolesu. Sicer pa je kiparka Vidrgar­jeva nedavno končala zanimiv projekt, kajti izdelala je serijo kamnitih inštrumentov (lipi­ški apnenec) za slovenski tol­kalni projekt, ki naj bi bil prvi tovrstni na svetu. Gašper Tominc, foto: GT Turnir v namiznem nogometu Vrhnika, 23. junija – Že več let zaporedoma v okviru Argonavtskih dni poteka v gostilni Pri Kranjcu turnir v namiznem nogometu. Čeprav se zdi, da gre za »ne­dolžno igro«, postanejo boji v finalnem delu kar napeti in ne dopuščajo napak. Navadno se turnirja udeležujejo predvsem mladi in tudi letos je bilo tako. Po napetem finalnem dvoboju je zmagala ekipa Rookies (Si­mon Z. in Klavdija), sledili sta ji ekipi Nimam pojma (Simon I. in Peter) in Konzerve (Jernej in Matjaž). (gt,) Vadbe na prostem in sme­ha ni manjkalo Vrhnika, 22. junij – Orga­nizator Argonav tskih dni ZIC Vrhnika se je odločil, da stand-up komedijo prestavi s Sodnijskega trga v vrhniški bazen, kar se je izkazalo za dobro odločitev, saj je bilo po­čutje obiskovalcev – sodeč po njihovih komentarjih – ugo­dnejše kot prejšnja leta. Letos so množico smeha željnih obiskovalcev zabavali Boris Kobal, Matjaž Javšnik, Tina Gorenjak in Klemen Bučan. Organizator je Argonavt­ske dneve popestril tudi z večdnevnimi vadbami na prostem, za katere je poskrbel trening center Prava vadba, mlade in malo starejše je s plesom na prostem nagovar­jala Plesna šola Urška Vrhnika, prav tako so se lahko pridru­žili Salsation & Zumba party – plesni zabavi in rekreaciji na prostem z Ireno Pfunder Tka­lec, Sabino Supan in Viktorijo Manzinni. (gt) Festival hrane Najdaljši vrhniški štrukelj na svetu 24. junij – Tradicionalni petek na Stari cesti je bil tudi tokrat prepojen z mamljivimi vonjavami raznolike hrane in dobrega vzdušja. Tokrat je bil zvezda dneva najdaljši vrhniški štrukelj na svetu, ki ga je pripravila ekipa iz Zavetišča na Planini. Celotna prireditev je imela je višina razglednega stolpa na dobrodelno noto, saj so organi-Planini, a so to dolžino še pre­zatorji ves izkupiček iz prosto-segli, tako da je na koncu nastal voljnih prispevkov namenili za dobrih 24 metrov dolg vrhniški gradnjo nove koče na Planini štrukelj s suhimi slivami. Za nad Vrhniko. Sprva je kuharska pripravo so porabili 60 jajc, 20 ekipa želela narediti 21,53 me-kilogramov moke, 20 kilogra­ tra dolg štrukelj, torej toliko, kot mov skute, deset limon, tri kilo-grame sladkorja, 8,5 kilograma z Vrhnike in okolice, ki se jim je suhih sliv in 2,8 kilograma ma-letos pridružila tudi folk lorna sla. Vse sestavine je priskrbela skupina Tradicija iz Trstenika v Gostilna Bajc. Obiskovalci so Srbiji. Obiskovalci so lahko pri­bili nad štrukljem navdušeni in sluhnili tudi legendi o argonav­so za sladke koščke prispevali tih in se naučili igranja vrhniške dobrih 900 evrov. Tudi na pre-igre brkl 'c. V nočnih urah se je ostalih stojnicah s kulinarični-dogodek prelevil v Dionizovo mi dobrotami je bil iztržek lep, noč. tako da se je v skupno blagajno Organizator dogodka je bil za gradnjo nove koče zbralo do-Zavod Ivana Cankarja Vrhnikabrih 1.500 evrov. (mz, foto: Leon Novak) Hkrati je na Stari cesti po­tekal tudi tradicionalni sejem domače in umetnostne obrti, dogajanje pa so popestrile fol­klorne skupine in ljudske pevke Osemnajsti pokal barmanov Vrhnika, 23. junij - Barmani iz štirih evropskih na komisija pa je prvo mesto do-je postala Vrhničanka Draga sodila Antoniju Mladenoviću iz Kepeš (Slaščičarna Lolita, Kaval držav so se na terasi Hotela Mantova potegovali Srbije, drugo je osvojila Draga Group). že za osemnajsti pokal Argonavtskih dnevov. Kepeš (Slaščičarna Lolita, Kaval Celotno prireditev si je ogle- Mednarodno tekmovanje je bilo hkrati že Group), tretje pa je osvojil Edin dalo kar veliko obiskovalcev. sedemnajsti Pokal Fructal trophy. Halačević (Restavracija Cubis, Priznanja in nagrade je podelje­Šenčur). Nagrado za strokovno val župan Vrhnike Stojan Jakin. Tekmovanja se je udeležilo skrita očem, da ni videla tek­ delo je prejel Tomaž Fartek (Lo- Simon Seljak osem profesiona lnih barmanov movalca oziroma kdo pripravlja kal na Gobavici, Mengeš), ki je iz Avstrije, Hr vaške, Srbije in koktajl. Obe žiriji pa sta ocenje­prejel tudi nagrado za najboljšo Slovenije. Pripraviti so morali vali tudi videz, aromo in okus inovacijo. Skupna zmagovalka fantazijsko pijačo, kjer so mo-koktajla. rali uporabiti vsaj en proizvod Žirija občinstva je za najbolj­ pijače podjetja Fructal iz Ajdo-šo kreacijo ocenila koktajl, ki vščine. Kreacije barmanov sta ga je pripravil Edin Halačević ocenjevali dve komisiji: stro-(Restavracija Cubis, Šenčur), kovna in žirija iz občinstva, ki drugo mesto je osvojil avstrijski je tudi opazovala, kako spretno barman Dominik Wolf, tretje so tekmovalci pripravljali Fan-pa je pripadlo Marku Božiću iz cy drink. Strokovna žirija je bila Hr vaške. Strokovna ocenjeval- Zahvala Zahvala članom Društva barmanov Slovenije za pomoč v ocenjevalnih komisijah in izpeljavi tekmovanja: Dušanu Vrtovcu, Valentinu Zajc, Lojzu Kosu in Janezu Šmajdku ter pokroviteljem dogodka za podporo in razumevanje. Brez njih takega dogodka prav gotovo ne bi mogli izpeljati. Pokrovitelji letošnjega dogodka so bili: ZIC Vrh­nika, Občina Vrhnika, Fructal, d. d., iz Ajdovšči­ne, Radenska, d. d., Hotel Mantova (Vrhnika), Gostilna pri Kranjcu (Vrhnika), Cvetličarna Jana (Vrhnika) in VIP Prevozi Blaž Drašler, s. p. Aleš Ogrin Nova pridobitev gasilcev na Stari Vrhniki ka pri 40 barih. Poleg tega vozilo ko. Takoj po novem letu smo Pred več kot dvema desetletjema je mlada potrebnim odgonom za črpal­ odlikuje najsodobnejša oprema generacija gasilcev ponovno prebudila naše pripravili potreben razpis tudi za tehnično reševanje, tudi pri prostovoljno gasilsko društvo. Takrat se je naša za nadgradnjo vozila. Na tem najzahtevnejših prometnih in zgodba začela z zelo slabim in dotrajanim voznim razpisu je zmagal izdelovalec delovnih nezgodah. Dodano je parkom. Prvo vozilo, ki smo si ga lahko privoščili, je gasilskih nadgradenj Marjan tudi veliko opreme za nudenje bil dotrajan kombi TAM. Pušnik iz Slovenske Bistrice, in nujne medicinske pomoči in sicer za nadgradjo vozila po potapljaška oprema za reševa-Nato sta ga nasledili dve ra-bilo sklenjeno, da bomo v letu gasilski tipizaciji GVC 16/15. nje na vodi in iz nje. bljeni vozili ladi nivi, katerima 2014 kupili novo gasilsko vozilo Med zbiranjem razpisne doku- Z dnem, ko je prišlo v naše je kasneje nasledil kombi mer-za PGD Stara Vrhnika. Zaradi mentacije so nastale korenite prostovoljno gasilsko društvo cedes in smo ga kupili od Reše-ekonomske krize, ki nas je dole-spremembe v našem gasilskem novo gasilsko vozilo, je bil po­valne postaje Ljubljana. To vo-tela, smo morali načrt prestavi-društvu, podpisali smo namreč plačan ves dolgoletni trud in zilo smo nadgradili v sodobno ti na leto 2015/16. koncesijo z Upravo za zaščito in uresničile so se nam dolgoletne gasilsko vozilo, za posredova-Lani smo začeli z aktivnim reševanje Republike Slovenije sanje. Javnosti ga bomo pred­nje na prometnih in tehničnih delom na področju nakupa no-za posredovanje v prometnih stavili v drugi polovici septem­intervencijah in ga uporablja-vega gasilskega vozila. Najprej nesrečah in tako postali GEŠP bra, na prav poseben način, ko mo še vedno. Iz leta v leto se je bilo treba urediti razpisno – gasilska enota širšega pome-Ob maja smo končno dočaka-je večja opaznost in opozarja-bomo vozilo tudi uradno pre­število inter vencij in njihova dokumentacijo za podvozje na. To nam je prineslo tudi kar li novo sodobno gasilsko vozilo, nje udeležencev v prometu na vzeli. zahtevnost povečujeta. Začeli vozila. Tako smo po uspešnem nekaj sprememb pri sami nad-ki je opremljeno z najsodob-nevarnost na cesti. V vozilu je Boštjan Turk, smo stremeti k novemu večje-razpisu že lani kupili podvoz-granji vozila in njegovi pripada-nejšo signalizacijsko opremo 1500 litrov vode, 200 litrov pe­ podpoveljnik PGD Stara mu vozilu, ki bi zagotovil večjo je za naše novo vozilo, in sicer joči opremi. Vozilo je bilo treba za posredovanje v nesrečah v nila in vgrajena črpalka znam- Vrhnika učinkovitost na intervencijah. podvozje MAN TGM 13.290 zaradi tega razloga dodatno cestnem prometu. Posebnost je ke Rosenbauer NH25, ki zmore V petletnem načrtu gasilskega s štirikolesnim pogonom, av-opremiti s tehnično reševalno predvsem signalizacijska tabla 2500 litrov pretoka na minuto poveljstva Občine Vrhnika je tomatskim menjalnikom in opremo. na strehi vozila, katere namen pri 10 barih in 400 litrov preto­ Območna obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika bo letos praznovala 40 let Časi, ko so se prostovoljno združili obrtniki ostale. Glavna naloga zbornice darske družbe, ki opravljajo članom. enem mestu, kjer lahko regi­je zastopanje interesov obrti in različne dejavnosti. Združuje-Z leti se je vsebina dela zara-strirate podjetje, s. p., prijavite in ustanovili svoje združenje, obrtništvu niso podjetništva na lokalni in dr-mo av toser viserje, gradbince, di potreb članov spreminjala in zaposlene v zavarovanje, uredi­ bili najbolj naklonjeni. Bili smo v drugačnem žavni ravni, sekcijsko oz. bran-kovinarje, lesarje, frizerje, koz- dopolnjevala. Zdaj poleg sve-te spremembe ali odjave, dobite družbenem sistemu, v katerem je bila zasebna žno povezovanje in delovanje, metike, gostince, živilce, pre-tovanja in informiranja član splošne informacije o poslova­lastnina prej nekaj slabega kot dobrega, zato tudi svetovanje članom na različnih voznike, vrtnarje-cvetličarje, prejme člansko kartico Moza-nju. obrtnikom ni bilo lahko. področjih (davki, delovno-prav-tekstilce, tiskarje, trgovce, knji-ik podjetnih, ki mu omogoča Dobrodošli na zbornici kot ni predpisi, tehnična za konoda-govodske servise, izdelovalce pridobiti številne popuste pri stranka, ki potrebuje informa- Pa so vztrajali na svoji poti in nekaj predsednikov in zaposle­ ja, razpisi, standardi, varstvo domače in umetnostne obrti in partnerjih v projektu, izobra-cije, nasvet, dobrodošli kot nov se združili v organizacijo, saj so nih, od prostovoljnega združe­ okolja, izvršba na podlagi ve-druge z raznimi predelovalnimi žujemo za potrebe opravljanja član, ki se želi pridružiti stano­ vedeli, da so povezani močnejši, vanja in članstva je le-to prešlo rodostojne listine, delo v tujini in storitvenimi dejavnostmi. dejavnosti, pomagamo pri se-vskim kolegom in prispevati ko­ učinkovitejši in še uspešnejši. na obvezno, leta 2013 ponovno – internacionalizacija, registra-Ker člani izhajajo iz treh ob- jemskih nastopih doma in v šček v mozaiku podjetniškega Od leta 1976 je zbornica do-na prostovoljno. Poslanstvo oz. cijski postopki …). čin, tudi delujemo na območju tujini, združeni v sekcije imate povezovanja in delovanja. živela že nekaj preobrazb in temeljni cilj in naloge, ki so bile Zdaj je OOZ Vrhnika organi-teh treh občin in se povezujemo številne ugodnosti. Delujemo AC preimenovanj, zamenjalo se je zasnovane že ob ustanovitvi, so zacija, ki pokriva območje treh z lokalnimi skupnostmi (obči-tudi kot točka VEM – vse na občin: Borovnica, Log - Dra-ne, krajevne skupnosti, Turi­gomer in Vrhnika in ima 320 stičo društvo Blagajana, ZIC, prostovoljnih članov – gospo-osnovne šole), da bi omogočili darskih subjektov. Člani so sa-boljše možnosti poslovanja mostojni podjetniki in gospo-in možnosti delovanja našim Ribiška veselica na Vrhniki Prireditev, ki že 39 let razveseljuje občane Val navdušenja med obisko-delujočim in obiskovalcem za valci je s svojim prihodom po-obisk, ker so tako pripomogli Vrhnike in okoličane, je bila tudi tokrat zelo dobro žel glavni akter na odru Marko k boljšemu delovanje našega obiskana. Vozelj s svojo skupino Mojstri. društva v korist voda, ki so v Kot že vsa leta doslej smo že pripravljenimi postrvmi in Prava mešanica različnih pesmi upravljanju Ribiške družine drugo soboto v avgustu ribiči, drugimi dobrotami iz Nadine in brezhibna izvedba sta poskr-Vrhnika. Obenem bi se radi za­ člani Ribiške družine Vrhnika, kuhinje. Srečelov, na katerem beli, da je kljub hladnemu ve-hvalili vsem darovalcem, ki so organizirali Ribiško veselico, ki je bila vsaka srečka dobitna, je čeru pod odrom vladala plesna kakorkoli prispevali k izvedbi je tudi tokrat na prireditveni šel kot za med, otroški obrazi pa vročica do jutranjih ur. našega srečelova. Skupina manjših, večjih in odraslih prostor pred Ribiškim domom so sijali od veselja pri dobljenih Ribiči Ribiške družine Vrh­radovednežev se je prvič srečala 8. julija v Bistri Sulec v Sinji Gorici privabila nagradah. nika se zahvaljujemo vsem so­veliko obiskovalcev z Vrhnike Kneippovci, pozor! v Kneippovem kotičku, ki je ob Urbanih vrtovih oa iz sosednjih občin. Prijetno za Gostiščem Bistra. urejena okolica ribiškega doma, Bilo je žgoče in vroče. Opra-in se posladkati. Prav vsi smo ki med vikendi nudi prijetno vili smo prijetno telovadbo s bili zadovoljni s tem uvodnim družinsko vzdušje, je tokrat pilatesom, ki ga je pripravila in srečanjem. dala prostor večji množici ljubi­vodila g. Breda Štupica. Kora-Majhni objekti – krogi z teljev plesa, glasbe, rib in pijače. kali smo po čutni stezi in pre-zelišči, čutna potka in prelepa Za slednje je poskrbel najemnik magali težave pikanja in hoje trava vabijo posameznike in ribiškega doma Rajski vrt Nada, po neobičajni podlagi. Hladili družine vse poletje k uporabi in se tako, kot med vikendom, in krepili smo se v posodah vsega tega v večernih urah. S izkazal z okusnimi postrvmi. z vodo s korakanjem v njih, programom bomo ponovno Sodelovanje pri organizaciji ve­namakali smo si tudi roke in aktivni v jesenskem obdobju; selice se je izkazalo za uspešno. tako premagali utrujenost. septembra ob sobotah. Sproti Veselico je ob 17. uri odprla Tudi pravljice o zeliščih so vas bomo obveščali. Do takrat predskupina mladih brhkih sledile v senčki na klopci pod pa se bomo trudili biti priso-deklet pod imenom Skrivnost. drevesi. Okoli 11. ure se je ve-tni ob sobotah do septembra. Ubrano so igrale in pele do­čina umaknila proti domu, saj Pridite, imeli se boste drugače mače narodno-zabavne viže, je bilo izredno vroče. Druga in lepo. tako da so na plesišče privabile skupina paje odšla v Gosti-AM prve obiskovalce. Medtem so šče Bajc na barjansko juhico se najbolj lačni že gostili s sve­ Spomini: zakaj? je skušal tedanji general belo-Ena najobsežnejših in tudi najbolj branih gardistične vojske in general strani v Našem časopisu je rubrika o kraljeve vojske Leon Rupnik nagovoriti mojo mamo, naj pohodnih skupinah. pregovori očeta o prestopu v Tudi sam sem navdušen po-vojske, bo to gotovo rekord v njihove vrste. Ko je to oče izve­hodnik že več kot 35 let. Med številu vzponov na Triglav, med del, je mami takoj prepovedal drugim sem s svojim pohodni-Črnogorci seveda. kakršnokoli komunikacijo z ge­škim partnerjem prehodil E6 in Vse navedeno dokazuje njego-neralom Rupnikom. Posledica E7, prav tako pa tudi vso Slove-vo izjemno ljubezen do sloven-tega je bila ponovna aretacija in nijo po dolgem in počez. Zato bi skih gora in prijateljstvi z ljudmi, Gonars. Ko je Italija leta 1943 rad predstavil fotografijo iz leta s katerimi je živel daleč od svo-kapitulirala, se je oče vrnil do­1932, ki jo hranim v družinskem jih domačih krajev. mov. Toda ne za dolgo; 28. juni­albumu. Fotografija prikazuje Drugi del tega članka sicer ja, za srbski praznik Vidov dan, skupino šestdesetih vojakov in nima nikakršne povezave s so se še preostali oficirji, pod njihovega vodjo, mojega očeta, planinarjenjem; poimenoval imenom Propagandni odsek majorja Đoka Vujoševića, pri bi ga z besedo »zakaj?« Govori kraljeve vojske, zbrali v prosto­njihovem vzponu na vrh Trigla-namreč o usodi človeka, ki je rih sedanje Name, takrat Bate, v va leta 1932. imel »veliko osebnostno napa-Ljubljani. Znano je namreč, da Ker je bila njihova vojaška ko«; bil je namreč dosleden in je bila velika večina teh oficirjev vstopili v belo gardo). Izdajstvo ljali s takratne stare železniške na smrt z ustrelitvijo. Po nekaj baza v Bohinjski Beli in na zvest obljubi ter zakletvi, ki jo je organizirana za boj proti oku-gestapu je bilo delo Marjana postaje do Sušnikove 11 (Hre-pomilostitvah je bil konec leta Uskovnici, je bil vzpon na Tri-dal kralju in domovini v nekem patorju, seveda pa tudi v boju Dolinška, ki se je na zahtevo OF nova hiša). Hišo je takoj obkolila 1953, že neozdravljivo bolan, iz­glav ena od osnov njihovega drugem času. proti komunizmu kot zločinski vključil v gestapo (vir: Žitnik, partizanska enota in po osmih puščen. vojaškega usposabljanja. Oče Italijanske okupacijske obla-ideologiji. V prostore, kjer so bili Kraljevi oficirji, 2001, str. 89). urah očeta, uklenjenega, odpe-Po vsem napisanem se še ve­je imel dokumentiranih še 86 sti so ga aprila 1941 aretirale in zbrani, je vdrl gestapo, jih areti-Po kapitulaciji Nemčije so očeta ljala do zaporov na sedanjem dno, prav tako kot sem se takrat podobnih vzponov. Glede na poslale v taborišče Gonars. Po ral in po večdnevnem zasliševa-prepeljali domov na Vrhniko; Sodnijskem trgu. Decembra ga leta 1945, sprašujem: »Zakaj za­njegovo poreklo, bil je namreč nekaj mesecih so ga izpustili. nju in mučenju večino odpeljal v imel je 40 kg, zato so ga člani je sodišče na tako imenovanem prt?«, »Zakaj obsojen?« Črnogorec in častnik kraljeve Že v času njegovega ujetništva Dachau (nekateri so popustili in naše družine z vozičkom pripe-božičnem procesu obsodilo Mihajlo Vujošević Iveka ob rojstnem dnevu popeljali s parom konj 21. junij – Na predvečer rojstnega dne smo sedemdeset letnik se sicer že kreativnost in nadarjenost. Naš in tiste, ki mu stojimo ob strani. in najlepših pustnih mask. vrsto let udeležuje in oblikuje Ivek je življenje posvetil delu in Vsi skupaj mu zato želimo pred-Zapisal Marjan Vehar se v Bevkah pri Ivanu Lenarčiču, po domače tradiciona lne bevške maškare. skrbi za že pokojne starše, nikoli vsem veliko zdravja, osebnega pri Matevževem Iveku, zbrali krajani, sosedje To je dan v letu, ko izrazi svojo pa ni pozabil na svoje prijatelje zadovoljstva, veselih trenutkov in prijatelji. Našemu Iveku smo zaželeli slavja, ki smo mu ga pripravili, še na mnoga zdrava leta, v nje-ni pričakoval. Potočil je tudi govo čast pa postavili mlaj. Ob nekaj solz sreče in se ob tem zvokih harmonike smo se sku-zahvalil krajanom za rojstno­paj popeljali z vozom in dvema devno pozornost in pomoč pri paroma konj po domačem kra-prenovi doma. Novopečeni ju in »parkirali« pred Športnim društvom Bevke. Tam se je slav­je ob jedači, pijači in neutrudnih harmonikarjih in trobentačih Dragi prijatelji! nadaljevalo pozno v noč. Iz Li­ gojne so se na kraj praznovanja Vsem ki ste se veselili z mano na mojem pripeljale tudi Trlce. Ljudske rojstnem dnevu, se iz srca zahvaljujem in pevke so poskrbele, da je Ivek vam želim vse dobro. Še posebej pa druži­v novo desetletje zakorakal ob nam Vehar, Jaklič in Petkovšek ter Frenku pesmi . Križaju. Ivek, delaven in pošten mo-Ivan Lenarčič, Bevke žakar, v svoji skromnosti takega Spomini med vojno in na dan osvoboditve Kot vedno nestrpno pričakujem vsak Naš časopis, tako sem v visokem od tri do štiri metre težkemu življenju je dočakal Dali so nama veliko pomaranč. visokem snegu. Stražili so v »šic 90 let. Tudi sama sem doživela Med solzami je pogled na po­ dočakala tudi 437. številko, aprilsko. Res je vsestransko pohvale grabnu« in da se je zaradi mraza kar precej težkih ur. Med drugo maranče porajal tudi nasmeh, vreden časopis. Preberem vsega od začetka do konca, marsikaj prestopal sem ter tja, nakar je na svetovno vojno smo otroci trdo kajti pomaranče smo dobili shranim. Menim, da tako dobrega časopisa, kot ga urejajo tleh začutil nekaj trdega. Mislil odraščali. V osnovno šolo smo otroci le, ko je oče kakšno prive­sodelujoči v naši vrhniški občini z drugimi sodelujočimi občinami, je, da je parobek, zato je stopil hodili med borbami, videli mar-zal na butaro. Med najinim za­nimajo nikjer. V omenjeni številki sem med drugim prebrala tudi nanj, da bo mogoče kaj bolje. A sikaj težkega, krutega. Še vedno straševanjem so očeta in mamo vabilo za proslavo ob 71. obletnici osvoboditve Vrhnike. posijala je luna in groza: stal je se spominjam najbolj težkega stražili v kuhinji, njiju pa ni nih­ na mrtvem človeku! Še to je po-dne, ko je prišlo nekaj Italija-če ničesar vprašal. Menim, da Sem že v letih, ta dan osvo-je stopila črnolasa partizanka, ku. Peljal me je še v takratno vedal, da je bil med vojno topni-nov in so obkolili hišo. Vstopili sta bila za ta strah zaslužna dva, boditve, 6. maja 1945, pa mi je prišla je do mene, me zgrabila Mantovo na juho in malinovec. čar in da ni nikogar ustrelil, ker so vanjo, kjer so naju z mlajšim v kuhinji vzidana kotla, v kate­ostal še posebno v spominu. in porinila izpred vrat na dvo-Nekoliko pozneje sem se s tem je streljal v zrak. Verjetno je tudi petletnim bratom (sama sem jih rih smo kuhali krmo za prašiče, Bilo je takole: tistega lepega rišče. Opotekla sem se, padla k očetovim kolesom naučila vozi-zato preživel vojno. Ob vrnitvi imela osem) začeli zasliševati. poleg pa so bila vrata v svinjak. sončnega jutra sva bili s pokoj-sreči nisem, ona pa je šla v vežo, ti. Odšla sem v hlev k očetu in iz vojne so ga zaradi dolge peš Suhi tolmač naju je spraševal v Da bi v kotlih kuhali žgance no mamo v kuhinji – ona je pri-vzela očetovo kolo, sedla nanj mu povedala, kaj se je zgodilo. hoje zelo ožulili čevlji. Zato si slovenščini, če smo res partiza-partizanom, ni bilo res, res pa pravljala žgance za zajtrk, jaz pa in se z glasnim vzklikom »Žive-Žalosten mi je dejal: »Veš, tako je noge ovil kar z bluzo in tako nom kuhali žgance. Na prsi mi je bilo, da so sredi noči večkrat poleg nje. Oče je šel v hlev na-la svoboda!« odpeljala z njim za je: če ni, tudi vojska ne vzame. nadaljeval pot do doma. Ob sni-je eden od vojakov potisnil cev klicali in prosili za razno hrano. krmit živali. Kar naenkrat sva drugimi tovariši. Klicala sem za Če pa je kaj, se pa lahko pobira. denju s starši so imeli vsi solzne in od strahu sem začela vpiti, Bil je tudi javni rop, tudi po dru­zaslišali glasne vzklike: »Živela njo: »Pustite kolo, kolo je očeto-Še nobena vojska ni nič prinesla. oči. Čeprav sta očetu prva in da nič ne vem, ter klicati očeta gih hišah v zaselku, saj so imeli svoboda!« Šla sem do vhodnih vo!« Nič ni pomagalo, kolo je šlo Potrpeti bo treba in čim prej ku-druga svetovna vojna prinesli in mater. Tudi mlajšemu bratu nedaleč stran svojo postojanko. vrat in zagledala večjo skupino v svobodo – kam? piti drugo kolo.« veliko gorja, je vedno govoril: je naslonil puškino cev na telo Potrdim le to: po navadi med partizanov, ki so šli po cesti S solzami v očeh sem žalo-Prva svetovna vojna je očetu »Da imamo le dom in da smo in ga spraševal o žgancih, a tudi vojno in v življenju trpi le pošten proti hiši. Kot dvanajstletna de-vala za kolesom, saj me je oče pustila doživljenjske posledice. kot družina skupaj!« Bil je res on ni mogel izustiti več kot jaz. človek, nad njim pa zmagujeta klica se vse presenečno obču-z njim, sedečo na »štangi«, vo-Pripovedoval je, kako so se na miroljuben, nikoli ni udaril no-Ker Italijani niso nič izvedeli, laž in nasilje. dovala. Iz mimoidoče skupine zil na Vrhniko k zobozdravni-straži menjavali vsake tri ure benega otroka, ne živali. Kljub so nama rekli, naj greva na peč. Marija Mele Poletni tabor vrhniških volčičev v Deželi Nije Najmlajši iz stega Vrhnika 1 smo se v veseli, le Kljuka je besnel. Tako je ponoči napadel naše domo­ ponedeljek, 11. 7. 2016, podali na prav vanje in nas izzval na spopad. Z posebno pustolovščino v neznano. najdenčki smo se pogumno bo- Ko smo prispeli v Griže pri Indijanci in njihove običaje. Pri rili proti njemu ter mu sčasoma Žalcu, smo srečali Petra Pana njih smo se tudi ohladili v reki. potopili vse ladje. Ni mu osta­in vilo Zvončico. Z vilinskim Iznenada se je pojavil tudi Janez, lo drugega kot da čim hitreje prahom in njuno pomočjo smo mlajši brat Vendi in Mihaela, ki pobegne. Tako je teden kmalu odleteli v Deželo Nije, kjer smo se nam je za en dan pridružil v minil in čas je bil, da zapustimo se razdelili v skupine. Preizku-Niji, nato pa spet odšel po svo-Deželo Nije. Preden pa smo se sila sta nas, če smo pripravljeni je. Najdenčki so uspešno rešili čisto zares vrnili domov, smo na dogodivščine. Poleg uganja-Zvončico, ki se je žrtvovala in na tabornem prostoru obiskali nja norčij so se najdenčki nau-spila strup namesto Petra Pana. četo. Tam je med sveto mašo čili postaviti bivak in izdelati On pa je čakal na pravi trenutek, dalo svojo prvo obljubo kar šti­loke, če bi nas kapitan Kljuka da bi se skupaj podali na lov za rinajst volčičev. Za več utrinkov odkril in domače drevo ne bi zakladom. Pripravil je zemljevid pa odklikajte na novo spletno bilo več varno. Peter Pan nam in po vztrajnem iskanju smo stran Vrhnike 1. je razkazal ozemlje, kjer živijo zaklad le našli. Vsi smo bili zelo Prijateljska sraka Želiš postati skavt? V vrhniški skavtski skupini vabimo tedenskih srečanjih, zimovanjih in poletnih tabo-Gozdna šola Hosta bo z novim šolskim kot pokošen. Hostina celostna rih. Poleg vseh dogodivščin te čaka še kup novih vadba neguje takšen pristop do k vpisu nove člane. letom na široko odprla svoja vrata mladim in prijateljev! Če si za, hitro vtipkaj http://vrhnika1. vsakodnevnih obveznosti, ki ne odraslim s pestro izbiro delavnic, krožkov in skavt.net/ in se prijavi preko spletnega obrazca! izčrpava in z vztrajno vadbo Spoznal/a boš, kako preživeti v naravi, kako vadb. sam/a zakuriti ogenj, kako zgraditi trden most Argonavti – skavti z Vrhnike (031/511-095 preide v novo notranjo držo samo z vrvjo in lesom in se imel/a nepozabno na Sara Hosta je šola, v kateri uk pote-stro izbiro nevsakdanjih aktiv-telesne in duhovne pomladi­ka malo drugače, je šola, v kateri nosti in iger, skozi katere otrok tve, ozdravitve, osvoboditve ali je učitelj vsa živa narava in duh, prepoznava utrip življenja v kot bi se na novo rodili. Prva ki ji vlada. V tej šoli ne gre za vseh njegovih odtenkih, svoje vadba je predstavitvena in prenos znanja iz enega človeka zmožnosti in darove. Prvo sre-brezplačna in se bo začela v na drugega, temveč za odkriva-čanje je spoznavno in brez-tretjem tednu septembra v nje danosti in zakonov, katerim plačno. Za mlade od 1. do 4. jutranjem in popoldanskemsmo podvrženi vsi in vse. Kdor r. prvič v torek, 27. 9., ob 14. terminu. Za točne informacije pozna te zakone in jih spoštuje, uri. Za mlade od 5. do 9.r. pokličite 031 481 014 ali preve­se imenuje bojevnik. Ti zakoni prvič v četrtek, 29. 9.,ob 14. rite na spletu w ww.mojaobcina. so zakoni življenja, univerzalni uri. Več o tem v šolskem bilte-si/vrhnika. zakoni, ki se jih človek ne more nu, na spletu w ww.mojaobcina. dotakniti ali jih spreminjati, si/vrhnika ali na telefonski št. Gozdne delavnice lahko jih le živi ali pa se jim upi-031 481 014. Pravi bojevniški duh od člo­ra sebi na škodo. Odkrivanje teh veka zahteva vsakodnevno du­zakonov terja notranjo držo, ki Za odrasle – dihalne in gi-hovno čiščenje pritiskov dneva. se lahko uglasi z živo naravo in balne vajeČe jih ne očisti, se nalagajo v govori isto govorico. Tudi letos bo Hosta vodila de-telo in ga počasi ukleščijo v pri­lavnice gibalnih in dihalnih vaj, mež, ki vodi v bolezen in smrt. Za osnovnošolce ki jih sodobni človek potrebuje Gozdne delavnice pomagajo Zadnji teden septembra se bo bolj kot kruh. Gre za preproste razumeti samega sebe in poka­na Cankarjevi šoli začel Hostin vaje, ki jih mora izvajalec delati žejo, kako si pomagati sam do krožek. Vsak teden bomo dve vsak dan po malo, saj si telo za-zadovoljstva in dobrega poču­uri preživeli v gozdu in začeli z pomni le tiste stvari, ki jih vsak tja; potekale bodo redno. Prva negovanjem bojevniškega duha, dan negujemo na novo. S temi delavnica je spoznavna in Mesarjeve klade ki otroka duhovno prebudi in iz vajami si izgrajujemo notranji brezplačna in bo v petek, 24. njega izvabi neslutene moči, ki mir, ki je pogoj za zdravo telo 9., ob 17. uri (do 19. ure) v na- Od januarja do marca je v OŠ Antona Otrokom je bila lutkovna pred­ so zaradi zanemarjanja neka-in zdravo misel. Vaje delujejo ravi v primeru lepega vremena, stava všeč, me pa smo ugotovile, Martina Slomška potekal program ko zavrte pod kopico navodil. na človeka podobno, kot bi za-sicer pa v soboto, 25. 9., ob 9. uri da je lutkarstvo, čeprav terja kar usposabljanja lutkovnih mentoric. Bojevniški duh je duh pristno-menjal svojo kožo, prebudijo za-v Cankarjevem domu na Vrh­ nekaj priprav in tudi malo tre­ sti, iskrenosti, samostojnosti, spano, omehčajo zatrdelo, od- niki Naslednje delavnice bodo Tam smo se srečali z osnova-Žabice in Barjanček uprizorile me, prav zabavno. Seveda, če se osvobojenosti in vseh drugih vržejo nepotrebno in privabijo plačljivo dostopne za reden uk. mi lutkarstva: od tehnik obli-našo predstavo kar okrog štiri- skupaj dobi prava ekipa. Kajne, kreposti, ki jih življenje neguje takšnega duha, ki prepozna eno kovanja skupine, izdelave lutk, sto otrokom. Jolanda, Breda, Nika in Majda? v človeku. Krožek vključuje re-od drugega. Zaradi vsakodnev- Več o tem na spletni strani animacije lutk, ustvarjanja in Glede na to, da nas je naš Majda Žakelj dne mini tabore na Sv. Trojici nih obveznosti človek ne utegne naše občine ali na telefonski dramatizacije zgodbe do režije mentor Boris Kononenko spod­ na Vrhniki, kjer otroci noč in pripraviti samega sebe na dnev- številki 031 481 014. in postavitve igre na oder. Cilj budil, naj bo zgodba iz otroštva Bi se gnetli na tej metli? en dan preživijo v gozdu s pe- ne obremenitve in zvečer pade je bil odigrati predstavo na veli-našega največjega pisatelja in Bi se gnetli na tej metli? kem odru v Cankarjevem domu sokrajana Ivana Cankarja, smo Smo se Vesoljčki iz Žabice spra­ na Vrhniki. Zaradi narave dela se odločile za odlomek z naslo­ ševali, vsem ni uspelo sodelovati. Zato vom Mesarjeve klade iz Can­ ko smo se pravljico igrali. smo se odločili, da se bomo raz-karjevega dela Moje življenje. In tako odločili, delili v skupine. Vsaka skupina Mali Ivan (Janez) je zelo rad vle­ da bi predstavo uprizorili. je ustvarila predstavo v svojem kel svoj palček in nevarno ple- Seveda, nanjo svoje domače po­ okolju. Tako smo štiri pomoč-zal na sosedove klade, na katere vabili. nice vzgojiteljic iz enot vrtca je zvabil tudi sestrico Lino … Res smo se skupaj zbrali in predstavo odigrali.Še na kavarno povabili ter se malo podružili. Tako smo tudi ugotovili, da nas boste nekateri zapustili. Kamorkoli boste šli, naj se sreča vam smeji. Lepo smo se skupaj gnetli na tej vesoljski metli. Vesoljčki z Urško in Majdo M. Ž. UPOKOJENSKI KOTIČEK Lepo pozdravljene in pozdravljeni, upokojenke in upokojenci! Naši skrbni Nežka in Marjana sta počitniške dneve izkoristili za urejanje administracije in vse, kar je povezano s članarino, veseli pa sta bili, če se je kdo oglasil in povedal kaj novega. Snujemo pa že nove aktivnosti za september in oktober. Dogovarjamo se, da bi začeli z začetnim tečajem nemščine, spet bi obnavljali plesne ko­rake, telovadili kot prejšnja leta v dopoldanskem času, poslušali zdravstvena predavanja, uživali v kulturnih prireditvah, šli kam na izlet, mogoče se kopat … Pa balinali, metali pikado in odhajali na pohode. Čeprav moram v isti sapi priznati, da si balinarke sploh niso vzele nobenih dopustniških dni in so vse poletje pridno trenirale za jesenske nastope. Članice in člani socialne komisije so pripravili srečanje starejših od 75 let, kjer jih je zabaval An­sambel Presenečenje z Drenovega Griča. Več bo­ste izvedeli v naslednji številki Našega časopisa. Dvodnevni izlet po Slavoniji bo v torek, 20., in sredo, 21. septembra. Odhod bo ob 4.00 izpred OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. Če še koga mika izlet, pridite v pisarno in se prijavite, še kakih pet mest je na voljo v drugem avtobusu. Zimzeleni na Menini planini Že dolgo načrtovana Menina, ki se je večkrat izmuznila, je končno osvojena. Višina ni posebno Pohod na Žirovski vrh 16. junija 2016 se je skupina Svizcev pod vod­stvom vodnice Sonje odpravila na Žirovski vrh, kjer poteka tematska Pot skozi Zalo. Skozi La­vrovec smo se odpeljali proti Golemu vrhu, pod katerim smo izstopili iz avtobusa. Od tam smo krenili peš po gozdni poti in se odpravili v osrčje gozdov Zale. Mimo velikih mravljišč in mladih jelk smo prišli na vrh Zale (899 m). Malo nižje, na lepi gozdni jasi, nas je pričakala brunarica in velika, le tja od 1200 do 1500 m, a so na Šavnicah in Golem vrhu ter Vivodniku čudovita razgledi­šča. V katero koli smer smo se obračali, je bilo kaj videti. Od Snežnika do Medvednice, od Ojstrice do Triglava … in vse vmes je bila nagrada za sicer sproščujočo sprehajalno hojo – ma lo gor, malo navzdol po mehki gorski trati, po senčnem gozdu, številni didaktični pripomočki. Nedaleč od tam smo srečali mahovito medvedko Števko in njen­ega mladička. V njeni bližini teče potoček, kjer smo si natočili svežo pitno vodo. Ob poti smo po­zobali prve borovnice in občudovali nepokošene travnike, polne travniških rož. Spotoma smo se ustavili na kmetiji Pr’Mrak, kjer so nas sprejeli prijazni domači in nam pokazali rezbarske mo­jstrovine Cirila Kavčiča. Od tam smo se spustilli do potoka Zala, ki izvira v gozdu. V tem gozdu je pisatelj dr. Ivan Tavčar dobil navdih za nove­lo V Zali. Nad Budlovim mlinom, v čudoviti in med vrtički, kjer gorski škrati čuvajo kamniške murke, malo po apnenčevih in dolomitnih ska­lah, ki se nastavljajo, da le dobimo občutek, da smo v sredogorju, kar Menina je. Na koncu proti Golemu vrhu pa strm vzpon, da smo na polno zadihali svež gorski zrak. Na jasi pod najvišjim Vivodnikom vabi prijazna obnovljena koča, kjer smo si po vrnitvi potešili žejo in lakoto. Da bi začutili obsežnost Menine planine (od Z do V a 20 km, od S proti J 10 km), kajti prehodili smo le majhen vršni del, smo se od koče zapeljali mimo jezerca Biba in Planine Biba v Tuhinjsko dolino, prej pa iz Zadrečke doline do parkirišča. Ob pri­hodu na Vrhniko smo si prijateljsko zaželeli, da bi se v jesenskem času vrnili na pohode vsi zdravi in polni energije. Našim vodnikom smo se za­hvalili za kakovostno in uspešno vodenje, vsem planincem, pohodnikom in ljubiteljem narave pa želimo čim več planinskih užitkov in varen korak, koderkoli bodo občudovali lepote narave. Besedilo: Jože Brelih Slika: Sonja Zalar Bizjak pravljični lepoti narave, smo prečkali potok in se povzpeli do kmetije Sivec, kjer smo posedeli in poklepetali z domačimi. Čakal nas je še krajši vzpon na sleme Žirovskega vrha s čudovitimi pogledi na okolico. Zbirali so se sivi oblaki, bilo je soparno, zato smo pohod končali na cesti nad Seljakovo domačijo. Pohvaliti moramo Turistično društ vo Žirovski vrh za lepo urejeno Pot skozi Zalo. Z izletom smo bili zelo zadovoljni, zato hvala naši vodnici Sonji Zalar Bizjak. Svizci iz Logatca Vabim vas, da se čim večkrat ozrete na naše oglasne deske, ki so pred društvenimi prostori, sijala belino in s kamnitega tlaka je vel hlad pra-hodili smo 13 km s 1003 m skupnega vzpona in Sončki na Uršlji gori davnine. Pot smo nadaljevali po grebenu na vrh s 654 m spusta, sem premlevala podatke, ki jih je po krajevnih skupnostih pa naši zvesti sodelavci obešajo plakate na krajevne oglasne deske. Do-križem in razglednikom. Z višine 1699 m smo zrli izmeril Srečo. Na skrbno načrtovanem pohodu bro je tudi, da se oglasite kar v društveni pisarni, Avtobus nas je v megli peljal po štajerski avto-na mesta in kraje v Mislinjski, Šaleški, Mežiški in planinske vodnice smo prehodili še zadnji izlet malce poklepetate in povprašate, kaj zanimive-cesti do izvoza za Žalec in naprej proti Slovenj Dravski dolini ter na vrhove nad njimi. Vračali pred poletjem in od zime sem nabrali kar nekaj ga se bo dogajalo v naslednjih tednih. Veseli vas Gradcu v vas Sele. Izstopili smo pri zadnjih kme-smo se mimo stopinje sv. Uršule v skali, po strmih kondicije. Je že res, da človek stvari, pridobljene z bomo! tijah in se zagrizli v asfaltni klanec do Poštarskega kamnitih poteh, se napili vode iz studenca ob poti več truda, bolj ceni in je res tudi, da bom čez pole-Uradne ure so ob sredah in petkih od 9.00 do doma pod Plešivcem in naprej v gozdne ceste ter in čez čas zagledali planino s planinsko kočo na tje pogrešala te pohode in Sončke, tiste z manj in 12.00. poti, ki so nas v megli vodile čez goloseke na Kalu, Naravskih ledinah, od koder nas je avtobus peljal one z več kondicije, saj smo le skupaj to, kar smo. V začetku septembra bo balinarska sekcija or- kjer je lani mogočne smreke podiral močan veter. skozi Kotlje in Slovenj Gradec proti domu. Pre-Marija Dolinar, foto Tatjana Rodošek Nekajkrat smo prečili gozdno cesto in mimo v ganizirala Mamin memorial. skalo odtisnjenih kolen sv. Uršule prišli više pod Komisija za izlete pa že pripravlja Martinov mogočne smreke in mimo brezna na nova križ­kostanj v oktobru, ki bo predvidoma v Belo kra­išča. Po zadnjem vzponu čez skalovje smo prešli jino. gozdno mejo in zagledali »plešo« Uršlje gore z Ostanite zdravi in v gibanju do naslednjič! gotsko cerkvijo s streho iz skodel in planinskim Za UO: Elica Brelih domom ter antenami v ozadju. V notranjosti naj­višje ležeče cerkve na Slovenskem, s sv. Uršulo v glavnem oltarju, se je čas za trenutek ustavil. Ti­hota sakralnega prostora, skoraj brez poslikav, je Mihael Markič, Pri lipi, Vrhnika (1919) Marija Novak, Sinja Gorica, Vrhnika (1921) zgodovino iz šolskih klopi. Tudi veliko no-bi dosegli cilj, ampak občudujemo naravo, Minka Grom, Turnovše, Vrhnika (1922) Vinko Jereb, Verd, Vrhnika (1923) Barjani na Mirni gori vega smo še slišali, saj je ona prava zakla-jo znamo opazovati, uživati in si nabirati dnica znanja, tako zgodovine, biologije in energijo. Ne občutimo utrujenosti, vse je Anica Starc, Verd, Vrhnika (1924) Marija Markič, Pri lipi, Vrhnika (1924) Zgodaj zjutraj smo se odpravili na Mirno še marsičesa drugega. Uživali smo v njenih poplačano, ko dosežemo cilj in varno pri-Ignacija Zorko, Delavsko naselje, Vrhnika (1925) goro, visoko nekaj več kot 1000 m. Peljali pripovedih. Na Mirni gori smo bili dele-spemo domov. Energija in druženje nam Jožefa Pižmoht, Drenov Grič, Vrhnika (1925) smo se po dolini, kjer si je pot utrla dolenj-žni lepega razgleda na Belo krajino. Dežne Barjanom dajeta tudi razne male skrivno­ska lepotica reka Krka. Na poti smo ob-zavese so se nam približevale, a dosegle sti, katerim se od srca nasmejimo. Res nam Anica Jerkovič, Brigadirska c., Vrhnika (1925) Janez Golc, Janezova c., Vrhnika (1926) čudovali lepo urejene domačije, ki krasijoso nas šele na poti proti domu. Opažam, je lepo. Do jeseni, ko se ne bomo družili na kraje Muljava, Krka, Žužemberk, okolico da nas je Sonja zastrupila, če temu lahko naših pohodih, vam želim vesele počitnice Anica Lenarčič, Cesta gradenj, Vrhnika (1926) Ana Zalar, Na Klisu, Vrhnika (1926) Dolenjskih Toplic in Črmošnjice. Na avto-tako rečem, z opazovanjem narave in ra-in vrnite se zdravi in srečni. Ivanka Grom, Na Klisu, Vrhnika (1926) busu nam je naša vodnica Sonja obnovila stlinstva. Ne hitimo brezglavo po poteh, da Lep pozdrav: Emi in Jože Cirila Todorovič, Cesta Gradenj, Vrhnika (1931) Marija Malavašič, Mizni Dol, Vrhnika (1931) Nada Šestan, Usnjarska c., Vrhnika (1931) smatinci. Megla je za trenutek odstrla svo-snjaka in Snježnika. Žal nam megla ni pri-Marija Kenk, Sivkina ul., Vrhnika (1931) Barjani na Snežniku jo zaveso in lahko smo strmeli navzdol v voščila vseh razgledov. Na enim od križišč Marija Vrhovnik, Na Livadi, Vrhnika (1931) eno od mrazišč na dnu skrivnostne globeli. smo se odcepili od prvotne poti in po drugi Ivanka Dolenc, Delavsko naselje, Vrhnika (1931) Na zadnji pohod pred poletnimi poči-Mrazišča so vegetacijski obrat v kraških ko-poti prišli do Planinskega doma na Svišča-Bernarda Mole, Na Klancu, Vrhnika (1931) tnicami smo se Barjani 23. junija podali tanjah, kjer robove prerašča bukovje, nižje kih, kjer smo si privoščili odlično enolonč-Ivo Vrabec, Verd, Vrhnika (1936) na Snežnik, naš letošnji najvišji vrh. Av-so smreke, proti dnu pa ruševje in trava. Še nico in dobrote naših dveh slavljenk. Da bi Helena Nagode, Stara Vrhnika (1936)tobus nas je pripeljal skozi Ilirsko Bistri-malo in dosegli smo 1796 m visok Snežnik, bolje spoznali Notranjsko, smo se odločili, Marinka Šešet, Stara c., Vrhnika (1936) co po vijugasti cesti do Sviščakov (1242 ki je najvišja slovenska gora zunaj Alp. Tik da se bomo vračali v smeri Mašuna, mimo Jovan Bunčič, Cesta 6. maja, Vrhnika (1936) m). Občasno se nam je odprl pogled pod vrhom stoji Koča Draga Karolina, ime-gradu Snežnik, skozi Lož in Cerknico. Nada Semič, Mokrice, Vrhnika (1936) na Mali Snežnik (1694 m), Veliki Sne-novana po graditelju snežniških postojank Hvala vodnikom, organizatorjem in vsem žnik pa se je skrival za megleno zaveso. (1901–1933). Preko obširnih snežniških pohodnim prijateljem za prijetno preživet Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki ju-Ko smo prispeli na rob prepadne stene, kjer gozdov se ponujajo izjemni razgledi po dan. Vsem želim lepo poletje in nasvidenje bilej, čestitke pa tudi vsem, ki so julija in avgusta smo pričakovali še zaplate snega, jih ni bilo večjem delu naše lepe domovine: po Istri, jeseni. praznovali rojstni dan. več, snežno belino pa so pričarali alpski ko-Kvarnerskem in Tržaškem zalivu, do Ri-Zapisala: Metka Tušar Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načr­ tovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUD­PP-A, (109/12), 76/14-odl. US, 14/15-ZUUJFO) župan Občine Vrhnika javno naznanja JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO DOPOLNJENEGA OSNUTKA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA PRENOVO MESTNEGA JEDRA VRHNIKE (DEL STARA CESTA – VAS) 1. PREDMET OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (v nadaljnjem besedilu: OPPN) se načrtuje preno­vo mestnega jedra, in sicer prenovo objektov in zunanjih ureditev ter novogradnje ob Stari cesti, Robovi cesti, Na klancu, ulici Čuža, Poti na Troji­co, Petkovškovi ulici, ulici Vas in Pri lipi. Sestavni del OPPN je konservatorski načrt za prenovo. 2. JAVNA RAZGRNITEV Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN bo potekala v času od 12. 9. do vključno 11. 10. 2016. Dopolnjen osnutek OPPN bo v tem času na vpo­gled v prostorih Občine Vrhnika, Oddelka za prostor, Cankarjev trg 11, Vrhnika in v prostorih KS Vrhnika (Center – Vas – Breg), Tržaška cesta 11, Vrhnika. 3. JAV NA OBR AV NAVA Javna obravnava dopolnjenega osnutka OPPN bo potekala v sredo, 28. 9. 2016 ob 17. uri v prosto­rih KS Vrhnika (Center – Vas – Breg), Tržaška cesta 11, Vrhnika. 4. MNENJA IN PRIPOMBE JAVNOSTI V času javne razgrnitve ima javnost pravico da­ jati pripombe in predloge na dopolnjeni osnutek OPPN. Pripombe in predlogi se lahko podajo pisno na mestu javne razgrnitve kot zapis v Knjigo pri­pomb in predlogov ali se posredujejo po pošti na naslov Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika ali na elektronski naslov: prostor.obci­ na@vrhnika.si. Številka: 3505-3/2015 (5-08) Datum: 24. 8. 2016 ŽUPA N Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO­-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKC-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14-odl. US in 14/15-ZUUJFO) Občina Vrhnika javno naznanja JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO Sprememb in dopolnitev Odloka o spremembah in dopolnitvahzazidalnega načrta za del območja urejanja V3P/3 Unichem v Sinji Gorici Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitev odloka o spremem­bah in dopolnitvah zazidalnega načrta za del ob­močja urejanja V3P/3 Unichem v Sinji Gorici bo potekala od 5. 9. 2016 do vključno 20. 9. 2016. Pro­storski akt bo v tem času na vpogled v prostorih Občine Vrhnika, Oddelek za prostor, Cankarjev trg 11, 1360 Vrhnika in v prostorih KS Sinja Go­rica, Sinja Gorica 999, 1360 Vrhnika. Javna obravnava prostorskega akta bo v sredo, 14. 9. 2016, ob 17. uri v prostorih KS Sinja Gorica, Si­nja Gorica 999, 1360 Vrhnika. V času javne razgrnitve in javne obravnave lahko k prostorskemu aktu dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posame­zniki. Pripombe in predloge je mogoče podati ustno ali pisno na javni obravnavi in na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov ali jih posredovati na elektronski na­slov prostor.obcina@vrhnika.si. Številka: 3505-19/2015 Datum: 11. 9. 2016 Stojan Jakin, Župan Občine Vrhnika Na podlagi 79. in 82. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO­-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – sklep US, 76/14 – odločba US in 14/15 – ZUUJFO) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15, z dne 28. 9. 2015) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 12. seji 5. 7. 2016 sprejel O D L O K o spremembah in dopolnitvah Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika 1. člen 1. V 4. členu Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 427/2015, z dne 25. 5. 2015) se spremeni četrti odstavek tako, da se glasi: »Če celotna parcela iz prejšnjega odstavka tega člena ni namenjena redni rabi objekta ali se ze­mljišča, namenjena redni rabi objekta, nahajajo na drugi oz. drugih zemljiških parcelah ali njiho­vih delih, se za parcelo upoštevajo podatki o po­vršini, kot so bili določeni v individualnih uprav­nih aktih, s katerimi je bilo za gradnjo objekta izdano lokacijsko oz. gradbeno dovoljenje.« 2. V 4. členu Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 427/2015, z dne 25. 5. 2015) se spremeni peti odstavek tako, da se glasi: »Če za parcelo iz prejšnjih dveh odstavkov ni mo­goče pridobiti podatkov ali obstajajo drugi ute­meljeni razlogi, se za ugotovitev površine parcele smiselno upoštevajo določila občinskih prostor­skih aktov, ki opredeljujejo pogoje za parcelacijo oz. načrt parcelacije.« 2. člen Ta odlok se objavi v glasilu Naš časopis in začne veljati petnajsti dan po objavi. Številka: 007-8/2014 Datum: 5. 7. 2016 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samou­pravi (Ur. l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl. US: U-I­267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 12. redni seji 5. 7. 2016 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Pri nepremičnini, parc. št. 1023/17, k. o. Smre­čje (2692), se ukine status javnega dobra, ki je v zemljiški knjigi zaznamovan pod ID omejitve 12193277. II. Sklep začne veljati osmi dan po objavi v občin­skem glasilu Naš časopis. Številka: 478-89/2014 (6-03) Datum: 5. 7. 2016 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl. US: Up­2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl. US: U-I­267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 12. redni seji 5. 7. 2016 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Pri nepremičninah, parc. št. 2908/3 in 2908/4, obe k.o. Vrhnika (2002), se ukine status javnega dobra, ki je v zemljiški knjigi zaznamovan pod ID omejit ve 12036983. II. Sklep začne veljati osmi dan po objavi v občin­skem glasilu Naš časopis. Številka: 478-163/2010 (6-03) Datum: 5. 7. 2016 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl. US: Up­2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl. US: U-I­267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl. US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 12. redni seji 5. 7. 2016 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Pri nepremičnini, parc. št. 2854/71, k.o. Vrhni­ka (2002), se ukine status javnega dobra, ki je v zemljiški knjigi zaznamovan pod ID omejitve 16319924. II. Sklep zaične veljati osmi dan po objavi v občin­skem glasilu Naš časopis. Številka: 478-8/2011 (6-03) Datum: 5. 7. 2016 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Zmage v vojni nam ne zamerijo niti tedanji sovražniki »Veterani so opravili herojsko dejanje.« Nujno opozorilo: ekološki otoki Prosimo, da koristne odpadke odlagate v zabojnike, namenjene za določeno vrsto ločenih frakcij, zloženo ali strgano, in ne tako, kot je vidno na fotografiji. Dogaja se, da stojijo poleg praznega zabojnika za steklo polne vreče ali zaboji steklenic in kozarcev, pa tudi vreče, polne plastenk. In to še ni vse. Gore kosovnih odpadkov, gradbenega materiala in celo nevarni odpadki nikakor ne spadajo na ekološki otok. Na nekaterih lokacijah vsak dan videvamo neurejen prostor, namenjen oddajanju stekla, papirja in plastične ter kovinske embalaže. Nastajajo črna odlagališča, ki so zelo moteča za okolico, predvsem pa za občane, ki živijo blizu. Nenazadnje pa tako kažemo svojo kulturo turistom, ki pridejo v našo občino. Vzemite si čas in koristne odpadke razvrstite v zabojnike, ki so jim namenjeni. Ekološki otok zapustite čist in urejen, kajti vsako vaše dejanje vpliva na okolje. Stroške čiščenja onesnaženih ekoloških otokov plačuje Občina Borovnica iz proračuna. Ta sredstva bi občina sicer namenila drugim koristnim projektom. JP KPV, d. o. o., in Občina Borovnica Darko Mršić je novi borovniški podžupan Župan Bojan Čebela je odločil in si praktično sredi mandata, skladno z občinskim statutom, izbral svojega namestnika. Po tehtnem premisleku in šnjo po pomoči, ki je v korist predhodnem pogovoru je za občanov ne bo zavrnil. podžupana imenoval Darka Darko Mršić je bil sicer za Mršića, člana najmočnejše, občinskega svetnika izvoljen štiričlanske svetniške skupine leta 2014 s tedaj rekordnimi Socialnih demokratov v bo-kar 51 preferenčnimi glasovi. rovniškem občinskem svetu. V Obenem je še predsednik ob­kratki obrazložitvi na majski činskega odbora za družbene seji občinskega sveta je odloči-dejavnosti ter član komisije za tev predstavil kot izbor pomoč-izdajanje glasila Naš časopis, pa nika, ki naj bi mu pomagal pri tudi predsednik Mladega foru­izvedbi nekaterih zahtevnejših ma občinske organizacije Soci­občinskih projektov. Katerih, alnih demokratov v Borovnici. se bosta menda še dogovorila, Na podžupanskem mestu pa bo je pa poudaril, da bo funkcijo na nek način nasledil strankar­opravljal neprofesionalno. Mr-sko kolegico Suzano Novak, ki šić je k temu dodal, da v ozadju si jo je v preteklem mandatu za nikakor ne gre za oblikovanje namestnico izbral bivši župan nekakšne »županove koalicije«, Andrej Ocepek. temveč iskreno županovo pro-Damjan Debevec Jubilejno 25-letnico samostojnosti slovenske države je pri lipi pred vrtcem na državni praznik, 25. junija, praznovala tudi zbrana borovniška srenja. Pred zbranimi praporščaki in drugimi občani je o heroj­ski zmagi leta 1991 spregovoril župan Bojan Čebela. Četico praporščakov borovniških dru­štev in veteranskih organizacij z Branetom Mihevcem na čelu je na prireditvenem prostoru pričakala čedna množica ob­čanov, med vidnejšimi sta bila sedanji in oba bivša župana, več občinskih svetnikov, ravnatelj osnovne šole in vrhniški župan Stojan Jakin. Program je bil v rokah Kulturnega društva Bo­rovnica, a vendarle »železen«. Slovensko in evropsko himno je zaigral vrhniški pihalni or­kester, sledilo je simbolno ve­teransko dejanje, potem pa so o svoji domovini s pesmijo in plesom spregovorili vrtčevski otroci. Recitatorji oziroma po­vezovalci so se resda sprehodili skozi svetla obdobja slovenske zgodovine, od Trubarja do Ze­dinjene Slovenije in nenazadnje uresničitve sanj v letu 1991, a obenem opozorili, da mladi vse preveč radi odhajajo v tujino in da državljani vse preveč radi nergamo nad vsakdanjikom ter se smilimo samim sebi. Pogled na svetle in temne plati preteklosti in sedanjosti je preveval tudi govor župana Bojana Čebele. Potožil je o nenehnem zmanjševanju sred­stev, namenjenih občinam, ob hkratnem nalaganju novih in novih obveznosti s področja socialnih programov, ki krepko bremenijo občinski proračun: »Socialni programi so bolj ve­zani na kožo nedela kot pa dela. Ta država bi morala narediti vse, da bi delo dobilo svojo vrednoto, svojo vrednost.« A težo svojega nagovora je zatem v celoti pre­nesel na hvalo osamosvojitve in njenih glavnih akterjev, ki jih ta dan v Borovnici ni manjkalo: »Na koncu bi kot vedno izpo­stavil še vlogo veteranske or­ganizacije in vseh tistih, ki smo prispevali k temu, da smo danes na tem mestu in slavimo dan državnosti. Veliko zaslug imajo Prenova vaškega jedra v Borovnici Vabilo na delavnico Občina Borovnica obvešča in poziva k vključitvi zainteresirane javnosti v postopke priprave OPPN in KNP Staro vaško jedro v Borovnici. Območje Starega vaškega jedra v Borovnici je varovano kot naselbinska kulturna dediščina in je potrebno poleg Občinskegapodrobnega prostorskega načrta (OPPN) izdelati tudi Konservatorski načrt za prenovo območja (KNP). Za boljšo izvedbo projekta želimo poznati osebna mnenja lastnikov nepremičnin na območju in zainteresirane javnosti o sedanjem stanju ter prostor­skih problemih v območju in predloge. Vabimo, da se udeležite delavnice, ki bo v sredo, 14. septembra 2016, ob 17. uri v prostorih Osnovne šole Borovnica. Na delavnici bo vrednotena identiteta vsakega posameznega elementa v obravnavanem območju. Z rezultati delavnice bo s strani zainteresirane javnosti in strokovnjakov ugotovljeno, kje so v prostoru problemi in kateri elementi so prepoznani kot tako kakovotni, da jih je potrebno ohraniti nespremenjene. posamezniki, ki jih premalo­krat omenjamo in jim prema­lokrat izkazujemo hva ležnost. Dejanje, ki so ga opravili v času desetdnevne vojne, je herojsko. Herojsko v tej meri, da so ga opravili brez težjega orožja. Če se ozremo v to pretek lo zgodo­vino, je spopad, ki se je zgodil v Sloveniji, dobil razplet najve­čjega možnega sodelovanja. Iz­črpali smo vse možnosti za do­govor, ne pa za vojno. Nikogar nismo izključili. Zanesli smo se na svojo prednost in vojno bolj skomunicira li, kot pa izborili. To je veliko dejanje. Da se to, kar se je zgodilo v Bosni, v Sloveniji ni. In to, da smo Slovenci našo samostojnost izborili na inteli­genten in dostojanst ven način, je v Evropi prepoznavno. Nihče od tistih, ki so bili naši sovra­žniki, nam tega ne zameri. To je nekaj največjega, kar smo lahko naredili.« Praznovanje petin­dvajsetega rojstnega dne naše države se je sklenilo s pogosti­tvijo in druženjem v prijetni senci vrtčevskega dvorišča. Damjan Debevec Za nami je Praznik borovnic V soboto, 16. julija 2016, je malo po 9. uri zjutraj z Dola proti centru Borovnice krenila borovničeva povorka v spremstvu kolesarjev starodobnikov društva Rovtarji ter borovniških in vrhniških konjenikov, ki sta jo na Molkovem trgu dočakala Pihalni orkester Vrhnika in Moški pevski zbor Štinglc iz Borovnice. Župan Bojan Čebela in pred-cveta podjetja LIKO. Obiskovalci so bili tudi večkrat stavnica pridelovalcev borovnic Na odru so se s pomočjo ani-povabljeni k ogledu razstave Marija Suhadolnik sta obisko-matorja Luke Ličarja predstavili Čipke dveh tisočletij, ki jo je v valcem sporočila, da sta se po občina in nekatera v njej delujo-OŠ dr. Ivana Korošca pripravila nja do začetka soteske Pekel in naselju si je bilo mogoče ogleda-dalmatinskih in drugih bližnjih dolgih pogajanjih dogovorila ča društva, govorilo pa se je tudi sk upi n a P u n keljc Ku lt u r ne ga nazaj. Večina udeležencev se je ti konje borovniških konjenikov, zimzelenih melodij, ki jih je za ceno borovnic, ki na praznik o pridelavi in predelavi borov-društ va Borovnica. že dan prej udeležila tudi kole-na Kraljevi domačiji pa šolo ja-poustvaril ansambel Lisjaki, v znaša 7 evrov za kilogram, žu-nic in njihovi nutricionistični in Na 30 stojnicah je bilo mogo-sarskega izleta mimo nasadov hanja in spoznati, kako vzposta-poznih večernih in prvi jutranji pan pa se je nato zahvalil vsem, gastronomski rabi, predstavljen če kupiti borovnice (po znižani borovnic do Bistre, ki se je po-viti pravi stik s temi plemeniti-uri pa še ob rock glasbi skupine ki so pomagali pri programu, pa je bil tudi projekt DEPO vrh-ceni), suho robo in suhomesne daljšal do sotočja Borovniščice mi živalmi.Trokaderos. organizaciji in izvedbi praznika niške komunale ter programi izdelke ter druge izdelke doma-in Ljubljanice, in nazaj. Pozne popoldanske ure so žal Hvala vsem, ki ste pomagali ter pozdravil goste. Praznika promocije zdravega življenj-če obrti, posladkati se je bilo Že dopoldan je 11 klenih prinesle nekaj dežnih kapelj, ki pri pripravi programa dogod­borovnic se je udeležila tudi skega sloga ZD Vrhnika. Ani-mogoče z dobrotami, ki so jih gorskih kolesarjev krenilo na so verjetno prenekatere poten-ka ter njegovi organizaciji in 4-članska delegacija pred do-mator se je tudi sprehodil med napekle članice združenja po-peturno gorsko-kolesarsko cialne obiskovalce večernega izvedbi, še posebej pa gasilcem brim letom ustanovljene obči-obiskovalci ter jim zastavljal deželskih žena Ajda, medom, turo po obronkih Borovniške glasbeno-zabavnega programa iz Borovnice, Brega pri Borov­ne Stanari iz Republike Srpske nagradna vprašanja, vmes pa sladkorno peno ter sladoledom. kotline, pohodniki pa so se pod iz drugih krajev zadržale doma. nici in Brezovice pri Borovniciv Bosni in Hercegovini na čelu je za sproščeno vzdušje srkbel Otroci so se lahko dopoldne vodst vom čla nov Pla ninskega Kljub temu je bil velik gostinski ter enemu in edinemu Škratu. z županom Dušanom Panićem. harmonikar Janez z Zaplane. Za udeležili ustvarjalnih delavnic društva Borovnica inTuristič-šotor skoraj poln, najbolj pogu-Posebna zahvala gre tudi dru- V tej občini ima korenine pre-pravilne odgovore so bili zbra-v Borovničevi deželi ali zabave nega društva Borovnica ude-mni pa so pred odrom zaple-štvu kolesarjev starodobnikov cej prebivalcev, ki so se v našo ni nagrajeni z borovničevim v otroškem zabaviščnem parku, ležili ogleda soteske Pekel. Na sali najprej v ritmu narodno-Rov tarji. občino preselili v 70. in 80. letih smutijem, ki so si ga s pomo-popoldan pa v spremstvu star-travniku pri novem blokovskem -zabavne glasbe ter slovenskih, Borovnica.si prejšnjega stoletja, v času raz-čjo “smuti kolesa” naredili sami. šev tudi družinskega kolesarje- Z razstavo Voda gostovali v Planini Člani HUD Karel Barjanski so na povabilo društva veliko, so v soboto lahko uživali tudi ob glasbi odlične skupine Škratovka Hassberg v soboto in nedeljo, 6. in 7. Turn on Iris, v nedeljo pa še ob avgusta 2016, gostovali v Planini pri Rakeku. gledanju filma Vodni krog av-V čudovitem ambientu grajske stavca z naslovom Voda. Raz-torja Marka Krašovca. štale so na ogled postavili fo-stavljenih je bilo 27 fotografij. HUD Karel Barjanski tografsko razstavo Jožeta Pri-Obiskovalci, ki jih je bilo res Grajski na obisku pri Tonji Ženski pevski zbor Tonja je za lep uvod v poletje sredi junija priredil letni koncert. Pevke so se sprehodile skozi glasbeni repertoar slovenskih pokrajin, za trenutek pokukale v Dalmacijo in vse skupaj začinile z izbranimi angleškimi in slovenskimi popularnimi popevkami. V gosteh pa so se tokrat mu-so se fantje iz Vrhpolj in okolice dili Grajski, oktet namreč. Da pod mentorstvom Mira Capu­so grajski, je pravzaprav samo-dra naučili nekaj oktetovskih umevno, saj je njihov umetni-pesmi in jih nato vztrajno pre­ški vodja kratkomalo graščak. A pevali na podoknicah dekletom začnimo na začetku. Leta 2004 po Moravški dolini in tudi šir­ še. Temu primerno so si izbrali tudi ime: Vandrovčki. Zaradi dobrega odziva poslušalcev in želje članov po izboljšanju zvo­ka okteta je dozorela misel, da bi zgodbo nadaljevali. V letu 2006 so zato spremenili ime v Grajski oktet ter ustanovili kul­turno društvo. Vodenje okteta je prevzel Peter Pirnat, lastnik gradu Tuštanj v Moravški doli­ni, kjer imajo redne vaje. Člani okteta vsako leto pripravijo koncert v atriju gradu Tuštanj, v zadnjih letih pa redno orga­nizirajo tudi večer dalmatinske glasbe ter različne kulturne projekte (npr. koncert Slakovih pesmi, organizacija srečanja ok­tetov Dolenjske, Posavja in Bele Krajine …). Redno prirejajo tudi koncert božičnih pesmi v do­mači cerkvi, s katerim obisko­valcem popestrijo božični dan. Leta 2011 so izdali svojo prvo zgoščenko, na kateri lahko sli­šite številne priljubljene sloven­ske ljubezenske, domovinske in vinske pesmi ter tudi nekaj znanih ruskih skladb. Oktet na­stopa na številnih prireditvah, osebnih jubilejih in gostovanjih, prav tako pa se udeležujejo pev­skih revij ter srečanj oktetov in malih pevskih skupin. Člane okteta združujeta prijateljstvo in pozitivna energija, ki jo z ve­seljem delijo tudi med poslušal­ce, so še zapisali v svoji predsta­vitvi. Nič čudnega torej, da so se tako dobro ujeli z našimi Tonja­mi, ki bi jim zlahka pripisal do­ mala vsak stavek iz laskajočega opisa naših gostov … le Tuštanj bi morali prestaviti v Bistro. Pričujoči glasbeni večer je bil kot vsak drugi nepozaben, toli­ko bolj, ker naj bi pevke tokrat še zadnjič nastopile pod tak­tirko zborovodje Jake Jerine. V družbi katerega zborovodje ali morebiti zborovodkinje jih bomo videli v času božično-no­voletnih koncertov, pa se pušča­mo presenetiti. Damjan Debevec Pestro in uspešno Blagoslov Lurške kapele v Borovnici Na praznik farne zavetnice septembra 1896 blagoslovili to ditelje narodov in se oziralo za poletje za veteranke sv. Marjete 24. julija 2016 smo čudovito kapelo in Borovnico blagoslovom domovine. Celo borovniški farani po slovesni izročili posebnemu Marijinemu stoletje so se vsi pogrebni spre­sv. maši, ki sta jo darovala varst vu. vodi iz bližnjih vasi ustavljali Za veterankami Prostovoljnega gasilskega društva domači gasilski dom prinesle arhidiakon msgr. Franci Petrič Lahko smo ponosni, da je to pred to kapelo pri zadnjem ze­še en pokal. Avgusta počiva- Borovnica je pestro poletje. in domači župnik Janez Šilar, kapelo po načrtu ljubljanske-meljskem slovesu pokojnih. mo, septembra pa spet začne­odšli množično v sprevodu h ga kamnoseka Feliksa Toma-Blagoslov Kosove kapelice, V začetku junija so se udele-teden kasneje so tekmovale v mo s pripravami na tekmova­kapeli Lurške Marije. na pozidal borovniški mojster kot jo domačini imenujemo, je žile tekmovanja v Domžalah Mirni peči in osvojile 2. mesto. nja. Lepo je poročati o naših Sledil je namreč blagoslov Andrej Žerjav v času župnika znamenje, da Borovničani skr­in zasedle 2. mesto ter tako V Ribnem pri Bledu so na tek-dosežkih, seveda pa je za tako tega sakralnega bisera Borov-Janeza Oblaka. Kot je bilo v bimo za sakralno dediščino ob dobile potrditev, da so v odlič-movanju za kipec Sv. Florjana dobre rezultate potrebno tudi nice. Po večletnem temeljitem pozdravnem govoru omenjeno, požrt vovalnem župniku Jane­ni formi za državno prvenstvo 2. julija pometle z vso kon-redno trenirati in se časovno obnovitvenem delu lahko re-bi težko prešteli vse ljudi, ki so zu Šilarju in mnogih, ki svoje v Kopru, ki je potekalo teden kurenco in dosegle 1. mesto organizirati. čemo, Bogu hvala za vse, ki so se v stodvajsetih letih tudi peš sposobnosti podarjajo svojemu kasneje, 11. junija. Tam so za ter tako osvojile res lep kipec Vili Mevec, mentor svoje talente, darove in molitve iz drugih krajev ob slovesnostih kraju. Lahko rečemo, da imamo doseženo odlično 10. mesto sv. Florjana, ki zdaj krasi naš pok lonili temu znamenju, ki ustavljali pred to kapelo, pred faro in kraj radi. Da smo se ob prejele zlato plaketo. gasilski dom. 16. julija pa so ostaja ponos borovniške fare, milostnim kipom Lurške Mari-delu tudi poveselili, pa so ob le-Vendar se takrat zanje po-na srečanju članic v Lazah pri kraja in s prijetnim pozdra-je. Koliko generacij otrok, mož tošnjem žegnanju ob zgodovin­čitnice še niso začele. Že en Planini dosegle 2. mesto in v vom sprejme vsakega, ki obišče in žena je v procesijah bilo ob skem dogodku poskrbele mno- Borovnico. Hvala tudi Občini tem milostnem kraju, koliko ge žene in možje s pogostitvijo, Borovnica, ki je pred leti pri-odličnih pevcev je z mogočno ki je na Kosovi domačiji trajala v spevala za delno kritje stroškov alelujo vstopalo v velikonočno nedeljsko popoldne. Slovesnost, obnove strehe. Trg ob vstopu v jutro. Koliko duhovnikov je s ki je vredna posnemanja in po­ staro vaško jedro naj bi ostal v svojimi posvečenimi rokami na hvale, pa je obiskalo tudi veliko svetišču borovniškega spomina, tem kraju klicalo božji blagoslov mlajših družin in ljudi vseh ge­ saj so naši predniki po veliko-za naš kraj, ljudi, družine, ohra-neracij. nočnem potresu leta 1895 v tež-nitev sadov zemlje, odvračanje Franc Volek kem času že na Mali Šmaren 8. katastrof vojne, prosilo za vo- Na lepo junijsko soboto so člani borovniške ekipe do razgledišča na Trebelniku. ki so bili zatem podarjeni druži-Bistveno je bilo seveda druženje, ni z Dola v težki socialni stiski. Herbalife na nogometnem igrišču na Dolu priredili dobro počutje. Dogodek – le Organizator Peter Weixler se dobro založen piknik, na katerega so bili vabljeni eden od številnih v sklopu Her-je ob tem izrecno zahvalil vsem prav vsi. balifovega Dobrodelnega pole-posameznikom in podjetjem iz tja, pod okriljem katerega so v Borovnice in okolice, ki so jim Pristojbina je bila simbolič-pravzaprav dražje »plačali« le šestih letih zbrali že za 60.000 priskočili na pomoč. na, pa še ta je šla v humanitar-tisti, ki so se pridružili zagretim humanitarnih sredstev – je na Damjan Debevec ne namene. Pečene dobrote so trenerjem pri osvežilnem drncu koncu prinesel dobrih 700 evrov, Na sončno torkovo popoldne v začetku avgusta je Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica pripravila poletno pravljico. Košutov vrt je oživel in dobil morski pridih. ju, otroci–ribiči pa so jih morali ujeti na trnek. V senci dreves se je zbralo lepo število otrok, Dobro uro druženja smo zaključili z mislijo, da željnih zgodb, ki bi razburkale njihovo domi-takšno branje in ustvarjanje na prostem še kdaj šljijo. In res so jo: pripoved o ladji, ki je stala ponovimo. sredi nekega vrta, in o polžku, ki si je srčno že-Tina Korošec lel potovati. Potem so se spretne otroške ročice lotile izdelovanja ribic, ki so zaplavale v mor­ Čipke dveh tisočletij Ekskluzivno za Praznik borovnic so borovniške klekljarice postavile na ogled najboljše in najlepše umetnine, ki so jih v preteklem letu, desetletju … dveh tisočletjih … naklekljale za svoje najbližje, domovanje Najvišjega ali kar tako. Jubilejno, deseto leto, od­kar se združujejo v klekljarski sekciji Punkeljc v okviru Kul­turnega društva Borovnica, je bilo sicer plodno, a menda kar precej naporno. Z loškimi­ -dragomerskimi in vrhniškimi klekljaricami so letos zavzeto pripravljale razstavo Čipke s starih papircev. Slovenska čipka ima sicer izpričano po­reklo do najmanj šestnajstega stoletja, a so se zadovoljile s papirci tja do 70. let 20. stole­tja. Razstava je zaživela soča­sno z začetkom 17. svetovnega tevnejših upodobitev viadukta, čipkarskega kongresa, ki je po-cvetlic, živali do večbarvnih tekal med 24. in 26. junijem v umetnin, ob katerih zastaja Ljubljani, in so si jo obiskoval-dih. Eno teh, čipko marjetic ci lahko ogledali v Tehniškem v vazi, je za razstavo in svojim muzeju Slovenije v Bistri. Na nekdanjim varovankam ob predvečer odprtja kongresa priložnosti okroglega jubile­pa se je šestnajst naših kle-ja podarila Olga Ferjančič. k ljaric v prestolnici pridružilo Tista, ki je daljnega leta 2001 še 900 drugim iz 31 držav na gospe in dekleta združila na priredit vi Čipka na ulici. Men-pr vem organiziranem tečaju da jim je sam France Prešeren klekljanja v naši dolini. Sem gledal pod kleklje … Kakorko-omenil, da se še vedno sreču­li, borovniška razstava je lepo jejo vsak četrtek v osnovni šoli prikazala desetletni razvoj in jih je vedno več? borovniškega klekljanja od Damjan Debevec nedolžnih prtičev prek zah- Hi, konjiček, hi! V petek, 17. junija, smo bili otroci iz borovniškega vrtca spet povabljeni na jezdenje ponija. Tokrat na domačiji gospoda Cirila Cerka iz Borovnice. Otroci so s pomočjo gospodarja in strokovnih delavk zlezli v sedlo po­nija in jezdili po dvorišču. Poleg tega smo si smeli ogledati živali v hlevu: konje, ponije, purane, kokoši. Strokovne delavke smo otroke na obisk pripravile in marsikateri otrok se je osvobodil strahu pred stikom z domačimi živalmi. Po obisku so otroci tudi umetniško ustvarjali. Vsem bo obisk ostal v prijetnem spominu, zato se gospodu Cirilu zahvaljujemo! Otroci in strokovne delavke vrtca NAS CASOPIS 440/29.8.2016 C M Y K 22 OBČINSKE NOVICE Javni razpis za sofinanciranje izvajanja športnih vsebin na območju Občine Horjul Občina Horjul je na spletni strani objavila Javni razpis za sofinanciranje prireditev in izobraževanj v Občini Horjul za leto 2016.. Razpisna dokumentacija je zainteresiranim na voljo na spletni strani, dvignejo pa jo lahko tudi na sedežu občine v času uradnih ur. Vse informacije o razpisu dobite na telefonski številki 01 759 11 23 (Urška Marolt) ali prek elektronske pošte urska.marolt@horjul.si. Javni razpis za najem športne dvorane pri OŠ Horjul za dejavnost športa Občina Horjul je na spletni strani objavila Javni razpis za najem športne dvorane pri OŠ Horjul za dejavnost športa za sezono 2016/2017. Razpisna dokumentacija je zainteresiranim na voljo na spletni strani, dvignejo pa jo lahko tudi na sedežu občine v času uradnih ur. Vse informacije o razpisu dobite na telefonski številki 01 759 11 20 (Mojca Jazbar) ali prek elektronske pošte mojca.jazbar@horjul.si. Sanacija linijskih razpok Junija je občina pristopila k sanaciji linijskih razpok na lokalni cesti med Zaklancem in Lesnim Brdom. Izvajalec, podjetje Possehl iz Maribora, je zalil preko 2000 m linijskih razpok, kar bo bistveno podaljšalo življenjsko dobo asfaltne prevleke cestišča. Vsem voznikom želimo varno vožnjo. Nove avtobusne čakalnice S strani vaščanov vasi Ljubgojna in Vrzdenec je bila podana pobuda za postavitev avtobusnih čakalnic ob državni cesti, kjer poteka redna linija primestnega avtobusa. Podjetje Kovro, d. o. o., iz Ljubgojne je bilo izbrano kot najugodnejši ponudnik in tako izdelalo ter postavilo tri avtobusne čakalnice, dve na Vrzdencu in eno na Ljubgojni. S tem je Občina Horjul zagotovila vsem uporabnikom primestnega prometa, da lahko varno pričakajo avtobus tudi v nekoliko slabših vremenskih razmerah. Obnova vodovoda Vrzdenec V zadnjih dneh julija je občina začela z gradbenimi deli za položitev nove, večje vodovodne cevi v zaselku Maln na Vrzdencu, hkrati pa se polaga tudi kanalizacija za javno razsvetljavo, ki je do sedaj v tem delu še ni bilo. Podpis pogodbe za izgradnjo čistilne naprave v Horjulu V prvih dneh septembra bo med izbranim izvajalcem za izgradnjo nove čistilne naprave Horjul podpisana pogodba. Vrednost pogodbe, ki je bila dosežena na pogajanjih, znaša nekaj več 2.2 mio € z DDV. Po terminskem planu izvajalca naj bi se dela začela predvidoma v mesecu septembru, pričetek poskusnega obratovanja pa je predviden za jesen prihodnje leto.  Akcija sofinanciranja sterilizacije in kastracije mačk v Občini Horjul V zadnjem času je v Občini Horjul opaziti porast problematike nekontroliranega razmnoževanja mačk, kar je velikokrat posledica neodgovornih lastnikov živali, ki pustijo cela legla zavrženih mladičev na podeželju ob cesti. Občina je že nekaj časa iskala ustrezne rešitve in se odločila, da izvede akcijo sofinanciranja sterilizacije in kastracije mačk v Občini Horjul. Akcija je predvidena v jesenskih mesecih, za vse podrobne informacije pa spremljajte občinsko spletno stran www.horjul.si. Vabilo na odprtje nove pridobitve Ob zaključku prenove Šolske ulice vas vabim, da se dobimo v četrtek, 1. septembra, ob 12.30 pri OŠ Horjul, kjer bomo z učenci skupaj stopili na pot novega šolskega leta. Župan Janko Prebil Otroci – čakamo na vaše risbe in zgodbice! Ob prvem šolskem dnevu in obnovljeni Šolski ulici vabimo vse otroke, da napišejo zgodbice ali narišejo risbice na temo Varna pot v šolo. Svoje prispevke (opremljene z imenom in priimkom ter naslovom) lahko otroci oddajo v četrtek, 1. septembra, pred začetkom filma Mali princ (od 19.30 do 20.00) v posebno škatlo na Občinskem trgu. Vsi otroci, ki bodo oddali svoje prispevke, bodo prejeli simbolična darila. Pred začet­kom filma Mali princ bodo izžrebani trije prejeli še slastno nagrado. Odvoz kosovnih in nevarnih gospodinjskih odpadkov, električne in elektronske opreme ter gum Obveščamo vas, da bo septembra na območju občine Horjul organiziran reden odvoz kosovnih in nevarnih gospodinjskih odpadkov, električne in elektronske opreme ter gum. Zbiranje bo za vse občane potekalo na skupnem zbir­nem mestu – pri Športnem parku Horjul. Zato vas na­prošamo, da odpadkov ne odlagate pri kontejnerjih ali na drugih mestih, temveč odpadke pripeljite v Horjul, kjer bo pri športnem parku (ob Vrhniški cesti) za to prostor posebej pripravljen . Pri ŠPORTNEM PARKU HORJUL bomo zbirali izključno: • kosovne odpadke in gume: v ponedeljek, 19. septembra 2016, med 9.00 in 19.00, • nevarne gospodinjske odpadke, električno in elektronsko opremo: v po­nedeljek in torek, 19. in 20. septembra 2016, med 9.30 in 17.00 v posebni zbiralnici. Prosimo vas, da zgoraj navedena termina dosledno spo­štujete, ker odlaganje izven navedenega časa ne bo mogo­če. Prosimo tudi, naj vas ne moti, če vas bo oseba, ki bo nadzirala odlagališče, vprašala po vašem osebnem imenu. To bo storila zato, ker bo odlaganje kosovnih odpadkov omogočeno samo OBČANOM IN OBČANKAM OBČI­NE HORJUL. Občina Horjul Kmalu javna razgrnitev OPN v naši občini Župan Občine Horjul Horjul predvidoma septembra potekala mesec dni od objave javna obravnava. Vse zaintere­obvešča, da bo javna razgrni-oz. oktobra. Javna razgrnitev na spletni strani občine na se-sirane pozivamo, da spremljajo tev Odloka o spremembah in Odloka o spremembah in do-dežu Občine Horjul, Občinski objave na spletni strani občine dopolnitvah Občinskega pro-polnitvah Občinskega prostor-trg 1, Horjul. V času javne raz-Horjul – www.horjul.si. storskega načrta (OPN) Občine skega načrta Občine Horjul bo grnitve bo organizirana tudi Šolska ulica dobiva novo podobo Kot je bilo v pretekli številki Našega časopisa zapisano, sta se konec julija začeli prenova Šolske ulice gradnja povezovalne ceste proti vrtcu Marjetica. Dela potekajo po zastavljenem načrtu in naj bi bila zaključena do predvidoma 25. avgusta 2016. Pred tem je občina z najugodnejšim po­nudnikom, podjetjem CVP, d. o. o., iz Ljublja­ne podpisala pogodbo v višini 108.787,07 evra, ki obsega dva smiselno zaokrožena sklopa. V prvem delu se bo obnovilo asfaltirano vozišče Šolske ulice od križišča s Slovensko cesto in do načrtovane nove povezovalne ceste. V drugem delu pa se bo zgradila povezovalna cesta med šolo in vrtcem, ki bo razbremenila promet na Šolski ulici ter omogočila varnejšo pot otro­kom v šolo. Ob tem se občina zahvaljuje vsem stanovalcem Šolske ulice, mejašem in drugim udeležencem v prometu za upoštevanje navodil vodje gradbišča in izvajalca del ter za strpnost pri poteku del. npv Zlatomašnik bod’ pozdravljen! Korena, 17. junij - Pri cerkvici sv. Mohorja in For- v zavetju korenske cerkvice je tunata na Koreni je bilo na žegnanjsko nedeljo razmišljal, kaj pomeni biti kri­stjan in kaj pomeni biti duhov­ posebej slovesno, saj je zlato mašo obhajal rojak nik. “Bodite doma in kot Marta Maks Kozjek. in Marija ter Abraham imejte Na sončno nedeljo so slovesno beli so za šotor, klopi, oder, na odprta vrata, oči in ušesa za zadoneli korenski zvonovi in k katerem je s pesmijo bogoslužje Gospoda, ki trka in vas kliče,” cerkvici na hribu, ki leži na nad-soustvarjal priložnostni pevski je dejal slavnostni pridigar in morski višini 729 metrov, priva-zbor, in slovesno postavili ter nadaljeval, “ le tako boste lahko bili mnogo romarjev od blizu in okrasili oltar na prostem, kjer je slišali in prisluhnili božjemu daleč, predvsem pa tistih, ki jih bila darovana sveta maša. glasu. Kdor namreč potrpežlji­ veže posebna vez s slavljencem “Naj nas Jezus, ki je pot, resni- vo in pobožno posluša, zajema ski poti zlatomašnika Maksa ga je sprva kot kaplana vodila v v Medžugorje poromali številni – zlatomašnikom Maksom Koz-ca in življenje, tako še večkrat Gospodove besede.” Dejal je, Kozjeka. Ta se je začela pisati na Metliko, nato pa kot duhovnika romarji. jekom. Svojega župljana je bila zbere,” je uvodoma dejal zla-da tudi najboljši pridigarji za-Koreni pri Lenartovih, kjer se je v Hinje, kjer je skupaj s krajani Za številne molitve, dejanja in vesela vsa župnija Horjul, ki je s tomašnik Maks Kozjek in se jemajo besede od Boga in ne iz rodil kot osmi otrok. Že v rani zgradil novo cerkev in župnišče. druga dobra dela so se zlato­praznovanjem zlate maše letos Bogu zahvalil za te posebne učenosti ali znanosti in tako iz-mladosti je ostal brez obeh star-Iz suhe krajine je leta 1983 prišel mašniku ob koncu z besedami, obeležila še enega od velikih trenutke. Zahva lo Gospodu, ki polnjujejo temeljno poslanstvo šev ter se tako večkrat po nasve-k Mariji na Zasavsko Sveto goro, Bog lonaj in Bog povrni, zahva­dogodkov za župnijo. Posebno je zlatomašnika poklical v svoj duhovnika, ki je blagoslavljati te in pomoč obračal k takratne-kjer je posebej bogata njegova lili sobratje duhovniki, krajani dobrodošlico so svojemu sova-vinograd, ga vseh petdeset let ali dobro govoriti. Po zlatoma-mu polhograjskemu župniku zapuščina. Marija ga je vseskozi Korene, farani Zasavske Svete ščanu izkazali vaščani Korene, obsipal z milostmi, da je mo-šniku so bili v slovesnosti zlate Gregorju Andolšku, ki mu je bil nagovarja in spremljala, k njej Gore, prijatelji in romarji, ki so ki so na začetku vasi postavili gel zvesto služiti kot Kristusov maše vsi zbrani deležni tudi zla-kot drugi oče. Tudi po njegovi se zateka ob vseh priložnostih na Koreno priromali od blizu in mlaj z napisom Zlatomašnik duhovnik, je v pridigi izrekel tomašnega blagoslova. zaslugi je pred petdesetimi leti in njeno vsemogočnost ozna-zelo daleč. bod ’ pozdravljen, tega je pohva-nadškof Stanislav Zore. Skupaj Ob koncu slovesnosti je bilo v polhograjski farni cerkvi pel nja naprej. Pod njegovim du-Nadja Prosen Verbič lil še sam nadškof Zore, poskr-z zbranimi na čudovitem kraju spregovorjeno tudi o življenj-novo mašo. Duhovniška pot hovnim vodstvom so k Mariji Extrem v prestolnico pripeljal 150-metrski tobogan Dogodek Prima tobogan je po naročilu javnega cija, in nekaj zunanjimi sode-Zanimanje za ponovitev je, podjetja Vodovod - kanalizacija izvedla agencija lavci so se v agenciji na dogodek a gre šotor za letos v skladiščepripravljali več mesecev. Za Po dogodku so šotor shranili Extrem, ki jo vodita Tadej Muha in Simon Rožnik, organizacijo, varovanje, anima-v lastnem skladišču, kjer čaka oba iz Horjula. cijo, glasbo, napovedovanje, ko-na nove priložnosti. Čeprav je Domačini in obiskovalci godku dejal direktor agencije municiranje in ostalo je skrbelo zanimanja za organizacijo po­ Foto: Ana Kovač/ Ljubljane so se na vroč julij-Extrem Simon Rožnik.več kot sto ljudi. Obiskovalci so dobnega dogodka veliko, je bil Siol.net ski vikend ohladili in zabavali lahko uživali tako na toboganu letos v načrtu le en takšen, pra- Za vikend na 150-metrskem vodnem to- V organizacijo je bilo vpe- kot v vodnem baru, ob točenju vi Rožnik. V agenciji pa že raz­ vodne zabave je boganu na Kongresnem trgu. tih sto ljudi vode s pomočjo lastnih misli, mišljajo tudi o novih podvigih. ljubljansko ob­“Dogodek je odlično uspel, saj Organizacija ni bila mačji ka-skokih v veliki akvarij, na pri-“Upam pa, da se bomo kmalu činsko podjetje ga je v dveh dneh obiskalo prek šelj. Skupaj z naročnikom, torej zorišču pa so bile tudi stojnice lahko spet spuščali po njem,” odštelo okrog 38 55 tisoč obiskovalcev,” je po do-podjetjem Vodovod -kanaliza-s hrano. konča. tisoč evrov. Praznično druženje na Občinskem trgu Horjul, 21. junij – Občina Horjul je svoj praznik pa je na trg začel legati mrak, so se prižgali filmski žarometi. Čas letos obeležila s številnimi družabnimi dogodki, je bil za nekaj novega – kino na ki so se odvijali cel junij, posebej veselo pa je trgu, ki je obiskovalce navdu­ bilo na Občinskem trgu na občinski praznik. šil. Tokrat so si lahko ogledali Torkovo popoldne, 21. junija, in priložnost izdelati sveče iz slovenski mladinski film Julija ni bilo posebej veselo zgolj zara-čebeljega voska in poskusiti me-in Alfa Romeo. Kdaj in kaj pa di skorajšnjega zaključka šolske-dene izdelke Hiše medu Božnar, se bo na platnu odvrtelo pri­ga leta, pač pa tudi zaradi pra-v okviru delavnice Tehniškega hodnjič, je še stvar pogovora, a znovanja občinskega praznika. muzeja Bistra pa so izrezovali zaposleni na občini obljubljajo, Družabno dogajanje, ki so ga svoja leteča plovila, reševali kri-da tovrstni dogodek, predvsem pripravili pred občinsko stavbo, žanke in barvali pobarvanke. zaradi dobrega odziva in pohval, je bilo namenjeno vsem genera-Ob tem pa so se lahko sladkali ni bil zadnji. cijam. Otroci so imeli možnost še s sladkimi palačinkami. Ko Nadja Prosen Verbič Kino na trgu “Če si čebelar, si čebelar vse leto, tudi med po­čitnicami,” pravijo mladi čebelarji, ki obiskujejo V četrtek, 1. septembra 2016, čebelarski krožek v Osnovni šoli Horjul, in tako ob 20. uri bo na Občinskem trgu v je tudi prav. Horjulu znova filmski večer. Ker se med navadno toči tudi in jih povabil k delu. Pri tem, da med šolskimi počitnicami, jih je je letos medena letina slaba sko-Ogledali si boste lahko filmnjihov mentor, ravnatelj Primož raj povsod, tudi šolski čebelnjak Mali princ (6+), Garafol, zbral sredi julija. Pri ni bil izjema. Iz štirih panjev so sinhronizirana animirana domi­šolskem čebelnjaku se je zbra-uspeli iztočiti 30 kilogramov šljijska pustolovščina. lo štirinajst počitnikarjev, ki so medu. Tega so skrbno zaprli v na delo s čebelami prihlačali kozarce in ga odnesli v šolsko K ogledu vabimo vse mlade in kar v kratkih hlačah, majicah kuhinjo. Tu bo počakal na prve mlade po srcu. in natikačih, nad čemer odra-šolske dni, ko ga bodo otroci de­sli pomočniki niso bili najbolj ležni za šolski zajtrk. Vsakemu Za obiskovalce pripravljamo tudi navdušeni. “Nič ne de, če vas mlademu čebelarju pa je župan sladko presenečenje. katera od čebel piči, si boste Janko Prebil izročil kozarček pravil glede oblačenja pri čebe-svojega, saj so si ga za svoje mar-Vstop je prost. larjenju prav gotovo zapomnili ljivo delo zaslužili. Vljudno vabljeni! za vedno,” je dejal eden od njih Nadja Prosen Verbič Na ogled del zapuščine msgr. prof. Zupeta Horjul – Med 27. in 29. majem so bila v dogodkov in praznovanj. Sle-in sicer kot učitelj francoščine, prostorih Pastoralnega doma v Horjulu na dnje so bile za domače obisko-angleščine, nemščine in latin­valce še posebej zanimive, saj ščine. Spoznavanje jezikov je ogled nekatera prevajalska, lektorska in so se na njih prepoznavali tudi bila njegova druga ljubezen, saj uredniška dela msgr. prof. Janeza Zupeta. sami ter obujali spomine na je govoril kar štirinajst tujih Obiskovalci so se lahko prepričali o številčni in svojega sokrajana, prijatelja, so-jezikov, prevajal pa je iz enaj­bogati zapuščini tega velikega Horjulca. rodnika, znanca Janeza Zupeta. stih. Njegovo ime je zapisano Bil je duhovnik, profesor, pod prevodi najbolj priznanih Potem ko so horjulski farani v vsem pa jim je želela pobližje prevajalec, jezikoslovec, bibli-svetovnih mislecev (B. Pascala, aprilski številki Našega časopi-predstaviti njegova številna cist, urednik, a hkrati izredno M. Buberja, T. Mertona, S. Ki­ sa objavili obsežen zapis o msgr. dela, članke, prevode in tudi preprost in skromen človek, ki erkegaarda, J. Pieperja, papeža prof. Janezu Zupetu, njegovi predmete. Nekaj tega je prispe­ je ljubil slovenski jezik in Hor-Benedikta, papeža Frančiška in poklicni in duhovniški poti, ki vala sama, veliko jih je na po­ julsko dolino. Od tukaj je šel drugih), podpisoval se je pod se je sklenila konec letošnjega sodo dobila od Janezove sestre pridobivat znanje v Ljubljano. članke v različnih revijah (Dru­ marca, so konec maja v Pasto-Ane Pucihar, precej pa jih je za Hkrati je študiral na Teološki žina, Božje oko, Revija 2000, ralnem domu pripravili še pri-kratek čas prispeval tudi NUK. ter anglistiko in indoevropsko Kristjanova obzorja idr.) ter so­ ložnostno razstavo ter na ogled Okrog sto eksponatov je bilo prestižnih priznanj in nazivov. očeh se ne meri po tem, koliko primerjalno jezikoslovje na Fi-deloval v uredniškem odboru postavili njegova prevajalska, razporejenih na tri področja, in Med drugim je že leta 1981, v je kdo prejel, ampak kaj in koli­lozofski fakulteti. Kaj kmalu je mednarodne revije Commu­ lektorska in uredniška dela. sicer prevajalskega, lektorske-takrat zelo neugodnih politič-ko je s tistim napravil, dosegel,” Avtorica in ena od pobudnic ga in uredniškega. Vse pa si je znanje delil med mlade, sprva nio, ki mu je v zadnjem zvezku nih razmerah, prejel Sovretovo je dejal v enem izmed intervju­razstave Andreja Kozjek, ki je bilo mogoče ogledati, prelistati, kot prefekt v Malem semenišču namenila obširen prispevek. nagrado za prevod Pascalovih jev za revijo Ognjišče msgr. Ja­tudi sicer po profesiji konzer-celo prebrati in o njih poklepe-na Srednji verski šoli v Vipavi, Njegovo veličino so prepozna-Misli, čemur je bilo namenjeno nez Zupet. Z ogledom razstave kasneje pa kot profesor na Ško-li mnogi, zato je bil prof. Janez vator - restavrator v Narodni in tati. Poleg zapisov, knjig, revij posebno mesto tudi na razsta-pa smo lahko spoznali, kako fijski klasični gimnaziji v Vipavi, Zupet tudi dobitnik številnih univerzitetni knjižnici v Ljublja-in člankov so bili na ogled tudi vi. Postal je častni občan občin močno se je Zupet tega zavedal, ni in jo tovrstna vsebina osebno Zupetov novomašni križ, sve-Vipava in Horjul. Za celoten saj je svoje talente in darove s zanima, je povedala, da je z raz-ča s praznovanja srebrne maše, življenjski opus pa ga je Teolo-pridom uporabljal, razvijal in z stavo želela Horjulcem pokazati, njegovi portreti, katerih avtor je Av torica razstave se ob tej priložnosti vsem lepo zahvaljuje za ška fakulteta v Ljubljani marca njihovo pomočjo opravil veliko letos nagradila z najvišjim pri-delo, čemur bodo priča številni kako izjemnega človeka so imeli Janezov brat Krištof Zupet, ne-številčno udeležbo in sorodnikom za sodelovanje ter pomoč pri v svoji sredi, koliko intelektual-katere nagrade in priznanja ter postavitvi razstave, s katero so se poklonili izjemnemu Horjulcu. znanjem častni senator. rodovi. “Človekova veličina v Božjih Nadja Prosen Verbič nega znanja je premogel, pred-številne fotografije z različnih Oratorijci: “Zdaj gre zares!” Od 27. do 30. junija se je v župniji Horjul kosilo, so iskali še skriti zaklad nepozabna pozornost. Zadnji ob vznožju planiških skakalnic vse, ki so zanj zaslužni. Sledila oziroma ugotavljali skritega go-oratorijski dan pa je bil kot vsa-priložnost opazovati dopoldan-je le še pot domov, z njo pa je odvijal oratorij z geslom, Zdaj gre zares. sta. Počitku po okusnem obedu ko leto v mnogih otroških gla- ske treninge mladih slovenskih odzvenela še zadnja oratorijska Udeležba je bila rekordna. so sledile različne delavnice, na vah najbolj težko pričakovan. skakalcev, nato pa se je peš od-pesem, ostale pa so zgodbe pri- Kar 143 osnovnošolcev je svoj Budilka je prvi počitniški te-katerih so se otroci naučili veli-Četrtek je bil namreč namenjen pravila po dolini Tamar do ka-jateljstev, povezanosti ter nepo­prvi počitniški teden preživelo den še vztrajno opravljala svojo ko novih vrlin, tako za fante kot celodnevnemu izletu. Prijetno pelice, kjer je horjulski župnik zabnih doživetij tega poletja. na župnijskem dvorišču in v nalogo, saj se je zbiranje udele-dekleta in vse starostne skupi-sončno vreme je vso pot spre-opravil mašo v naravi. Zahvale Nadja Prosen Verbič okolici cerkve ter se zabavalo pri žencev na župnijskem dvorišču ne: zapestnice, čarobno drevo, mljalo kar štiri avtobuse hor-so otroci izkoristili tudi za krat­petju, na različnih delavnicah in začelo že ob 8. uri. Oratorijci so športna, lebdeči okras, obeski julskih otrok in animatorjev. ko obuditev spominov na lepo ob spoznavanju dobrih lastno-dan pozdravili z dvigom orato-za ključe, magneti, prva pomoč, Velika druščina je imela sprva preživet oratorijski teden ter sti pravljičnega junaka Ostržka, rijske zastave in himno, nato pa Ostržkova snežna krogla, že-bu za konec pa jih je čakal še izle-odšli čez cesto v Prosvetni dom za-bu, improliga. Če jim je po tniški potep v Tamar in Planico. na ogled igre, ki so jo vsako-tem ostalo še kaj energije, so za-Ravno dobro so horjulski otroci dnevno uprizarjali animatorji. dnje atome lahko izkoristili pri zakorakali v počitniške dni, že Vsem dobro znana zgodba o velikih igrah, ko je napočil čas jih je čakala nova pustolovščina Ostržku, ki je bil sprva le nava-tudi za tekmovanja v različnih – Oratorij 2016. Nanj se je letos dno poleno, potem pa mu je mi-spretnostnih, njihov rezultat pa prijavilo kar 143 otrok, za katere zar naredil prav posebno obliko, so bile kdaj pa kdaj tudi umaza­je skrbelo 23 animatorjev, pro-da je postal lutka, je vse dni na-ne majice ali mokri otroci. Ob gram pa so prilagodili tudi Maši govarjala otroke. Razkrivala jim štirih popoldne se je še zadnjič in Stinu, otrokoma s posebnimi je, kaj je tisto, kar je Ostržku ta dan zapela oratorijska himna, potrebami, ki so ju z veseljem dalo srce in dušo, da je postal spustila se je zastava in župnij­sprejeli medse in poskrbeli za odgovoren fant. Preden so sto-sko dvorišče je začelo samevati prijetno sobivanje ter bogatenje pili pred šolske kuharice, ki so … vse do naslednjega dne. en drugega. jim vsak dan pripravile dobro Sredino popoldne je bilo na­ menjeno presenečenjem. Sprva so bili na zaključni maši nad ZAHVALA lepim sodelovanjem otrok pre- Organizatorji oratorija se zahvaljujejo vsem donatorjem za njihove senečeni animatorji in nekateri darove, in sicer podjetjem Metrel, Kovinos, Avto Rožnik, Fortrade, njihovi starši ter seveda župnik Stavbno ključavničarst vo Marija Okorn in Občini Horjul. Osnovni šoli Janez Smrekar. Njemu je bila ob Horjul, PGD Horjul, Prosvetnemu društ vu Horjul, trgovini Mercator in okroglem praznovanju rojstne­vsem staršem oratorijcev pa izrekajo zahvalo, da so jim stopili naproti ga dne in 40-letnici mašništva in pomagali, ko je bilo to potrebno. posvečena skromna, a hkrati Za skok v vodo štiri ure vrteli pedala Štiri ure kolesarjenja, nato osvežujoče pivo in noge in po približno štirih urah skok v slovensko morje. Tak izlet si je na vročo vožnje so se kolesarji že spustili do v teh dneh živahne slovenske poletno soboto privoščila dvanajsterica fantov obale. iz Horjula in okolice. Športni izlet so končali s pla­vanjem v portoroškem morju, Zaradi napovedanih visokih kjer se je po kratkem postanku najbolj trdoživi pa so izkusili še temperatur so pedala zavrteli še začelo zares. nočno življenje mesta rož. preden je sonce osvetlilo našo Prej strnjeno skupino je naj­dolino. Peterica fantov je star-prej razredčil logaški klanec, AL tala v Horjulu, ostali člani eki-nato “ kačje ride” do Postojne. pe pa so se pridružili v Ligojni, A trma je premagala utrujene Peter Janša, direktor podjetja Metrel Mehanika, d. o. o. »Mlade vabim, da pri nas poiščejo izziv za svojo osebno uspešnost.« Pogovarjali smo se s Petrom Janšo, direktorjem podjetja Metrel Mehanika, ki je cenjena doma in v tujini kot zanesljiv partner pri izdelavi in dobavi kovinskih polizdelkov ter nudenju širokega spektra storitev na področju kovinarstva. Sogovornik je spregovoril o investiciji v galva-kupcev, za katere skrbimo, da nam zaupajo dol­niko, ovirah birokratske države, konkurenci na goročno. Čehi, Poljaki – vzhodna Evropa je naš Približujeva se koncu pogovora: katere ovire bi vlada Razvoj podjetja je usmerjen v obvladljivo sta­ vzhodu Evrope, predvsem pa o mladih, ki jim konkurent, ki ga spoštujemo. bilno rast. Stalno moramo slediti zanimivim teh­ morala odpraviti, da bi bilo poslovanje lažje? podjetje na široko odpira svoja vrata. Verjetno so v igri nizke cene vzhoda … Delovno okolje naj bo stabilno, naravnano na nološkim novostim v svetu in jih uvajati. Skrbno Zakaj se je vaše podjetje potegnilo ven iz gošče, v Ne gre vedno samo za nizke cene, gre tudi za poštenost, odgovornost in enotnost nas v tovar-moramo negovati zadovoljstvo naših kupcev. katero so se pogrezala nekatera slovenska podjetja po zaupanje kupca. Kupec je za svojo varnost oziro-nah in tudi ostalih delov družbe. Pomembno je Imamo tudi načrte za ponovno gradnjo novih prostorov, ki bodo izboljšali delovne pogoje in letu 1991? Kakšno je vaše osebno mnenje o tem? ma kakovost pripravljen plačati. Trudimo se, da s kakovostno šolstvo, ki izšola kompetentne kadre, V podjetju, takrat je bila še Iskra, so bili kadri, stalnim vlaganjem v znanje, našim odgovornim ki jih družba potrebuje. Želim si tudi učinkovito omogočili postavitev nove opreme. Rast podjetja ki so imeli voljo, znanje, odgovornost, tudi odre-pristopom in vrhunsko tehnologijo izdelave za-uradništvo, s katerim bi hitro reševali naše sku-bo morala biti zmerna, torej varna, prihodek naj pne naloge. To je zelo pomembno v primeru inve-se dviguje predvsem z večanjem učinkovitosti, ki kanje je bilo za preživetje podjetja v krizi. Tu ne dovoljimo naše kupce. Profesionalni odnos do ima osnovo v znanju, in delno števila zaposlenih. gre za posameznika, ampak govorim o celotnem naloge vsakega posameznika v podjetju je osnova sticij v prostore. Pri pridobivanju raznih soglasij kolektivu. Lokalna pripadnost in odgovornost sta naše konkurenčnosti. in dovoljenj so hitri in cenovno ugodni postopki Vlagali bomo v kakovost in zadovoljstvo kadrov, ki predstavljajo največji kapital podjetja. vrednoti, ki sta bili takrat ključni. Nato pa smo se zelo dobrodošli. S katerimi izdelki in storitvami pa ste največ prisotni Gašper Tominc dovolj hitro prilagodili novim tržnim zahtevam v tujini? Kakšna pa je vizija Metrel Mehanike? zahoda, kjer smo našli svoje tržne niše. Najmočnejši smo pri izdelavi pločevinastih iz-Odrekanje je vrlina, ki je danes skoraj tuja … delkov – sestavnih delov, sledi struženje, rezkanje. Da, ampak v času suhih krav, drugače ne gre, Vse skupaj korozijsko zaščitimo z galvanskimi ob­če želite preživeti. delavami ali barvanjem. Posamezne dele vedno Drugi pobeg iz Horjula večkrat tudi sestavljamo v podsklope in končne Vaš krovni lastnik je podjetje Metrel, d. d., ki ima dve produkte. Izdelamo pa tudi poročilo, to je merilni podjetji tudi v tujini: v Nemčiji in Veliki Britaniji. protokol, in dostavimo kupcu. Skratka, ponujamo Horjul, 25. junij – stekel. Najdaljši so bili tisti proti očitno prijel,” je ponosen idej-Res je, vendar mi s podjetjema v tujini nimamo celovit spekter storitev, opravljeno delo pa je seve- Suhemu Dolu, še zahtevnejši pa ni vodja in glavni organizator Okrog sto rekreativnih ničesar, ker delujeta izključno za program Metrel, da skladno z zahtevami v naročilu. so jih čakali ob vzponu na Ja-Grega, za katerega je bistveno, d. d. Drugače pa ima Metrel za nas pomembno kolesarjev se je mnik in Zgornjo Radovno, kjer da se prireditve udeleži čim vlogo. Je naš 100 % lastnik (“mati”) in ustanovitelj, Konkurenčnost na trgu je pogojena tudi s sodobno letos udeležilo se je cesta kolesarjem postavila več kolesarjev, zbrani denar pa hkrati pa naš pomemben kupec. opremo. Slišati je, da boste v začetku jeseni dobili novo najmnožičnejšega skoraj pokonci, njen naklon je je le še dodaten plus. Letos so s lasersko napravo za izrezovanje kovin v vrednosti do- Kakorkoli, danes ponujate širok nabor storitev pobega s kolesom. dosegel kar 17 oziroma 18 %. prispevki kolesarjev zbrali ne­ brega pol milijona evrov. Torej je lahko vaše podjetje – preoblikovanje kovin, struženje, rezkanje, površinsko Prijetnejši del jih je čakal na go-kaj več kot 1000 evrov, in ta je dobra valilnica za študente in dijake, ki zaključujejo s zaščito, orodjarstvo in izdelavo končnih izdelkov – ki V organizaciji humanitar-renjski strani, kjer so se med Ra-že romal na račun Veselih no­ šolanjem. So ti pri vas dobrodošli?  se z leti še povečuje. nega društva Vesele nogice in dovljico in Bledom ter Mojstra-gic. Sicer pa vodja odprave pra- To je najboljše in najpomembnejše vprašanje. Da, trudimo se, da pokrijemo čimveč povpra- soorganizaciji Centra Astera, no in Kranjsko Goro peljali po vi: “Prevečkrat se izrablja pojem Sam verjamem v prihodnost podjetja in za to so ševanja. Tako ima danes Metrel Mehanika, d. o. gonilna sila vsega pa je bil Gre-urejeni kolesarski stezi. V tem dobrodelnost. Zame je dobro­ najpomembnejši kadri. Mladi inženirji in tehniki o., program in strategijo, usmerjeno v izdelavo iz- ga Čepon. Udeleženci so na ta delu se je prvi četici pridružila delnež vsak, ki svoje delo dobro se lahko dokažejo pri razvoju podjetja. Operaterji delkov v malih in srednjih serijah z veliko natanč-način počastili državni praznik, še druga polovica športnikov in opravi. Vsi, ki sodelujemo pri nostjo. Naši izdelki so sestavni deli npr. medicin-naredili nekaj zase in s prispev-športnic in skupaj so uspešno organizaciji Pobega s kolesom, skih aparatov, raznih strojev, elektronskih naprav. kom izkazali humanitarno noto. prečkali ciljno črto. V Kranjski to počnemo voluntersko. Tudi Od kupca običajno dobimo risbo izdelka z vsemi »Profesionalni odnos do Pobeg s kolesom se je tako kot Gori so potekali sproščen za-v prihodnje se bom trudil, da zahtevami. Določimo tehnologijo izdelave, za kar pred desetimi leti začel v Hor-k ljuček, podelitev medalj ude-bom delo organizatorja opra­imamo opremo in znanje, ki zagotavlja izdelavo naloge vsakega posameznika julu in končal v Kranjski Gori. ležencem ter zahvala obsežni vljal po svojih najboljših močeh.” za najzahtevnejše kupce. Najpomembnejši trgi v podjetju je osnova Zbirališče je bilo tokrat javno, spremljevalni ekipi, v kateri so Z letošnjo izvedbo je bil tako v zadnjih letih so Švica, Nemčija, Slovenija … Za in sicer parkirišče pri Metre-sodelovali člani PGD Horjul in kot mnogi sodelujoči izjemno naše konkurenčnosti.« trge, oddaljene več kot 1000 km, so transportni lu. Od tu so se na pot poleg Zaklanec, redarji na motornih zadovoljen, saj jim je na mnogih stroški previsoki. nekdaj svojeglavega najstnika kolesih, zdravstvena služba, po-področjih uspelo narediti korak Grege Čepona podali še drugi licisti, spremna vozila, fotografi, naprej od lanskega leta. Seveda Zadnji večji infrastrukturni premik ste naredili pred kondicijsko dobro pripravljeni snemalci in vsi drugi, ki so pro-pa so še vedno možne izboljšave, tremi leti, popravite me, nov proizvodni objekt za na strojih vgradijo svojo znanje v izdelek. Še tako rekreativni kolesarji, ki v sebi še jekt podprli. zato že hiti z idejami za Pobeg galvaniko. To je bila verjetno zadnja večja prostorska sodoben CNC-stroj je odvisen od človeka. Ima­ vedno nosijo nostalgijo najstni-Pobeg od doma, ki je zgolj s kolesom 2017. Priprave na nov popkovina, ki vas je še vezala na matico – današnji mo solidno sodelovanje z osnovno šolo Horjul, ških vragolij in ščepec zdravega resnična življenjska zgodba podvig se začnejo že to jesen, Metrel, d. d. Kaj ste z investicijo dosegli? poskušamo tudi s srednjimi šolami, kjer pa smo humorja. Skupaj so prevozili najstnika, je tako prerasel v najtrši oreh pa bo prav gotovo Z investicijo v galvaniko smo preselili zadnjo manj uspešni. Kljub temu veliko dijakov in štu­121-kilometrsko traso, vmes pa množični kolesarski dogodek s iskanje generalnega pokrovite­našo proizvodno dejavnost iz Metrela na sedanjo dentov prihaja na počitniško delo. se spodbujali, bodrili, poklepe-humanitarno noto. “Da sem iz lja prireditve. lokacijo podjetja Metrel Mehanika. Stara galva- Jim ponujate štipendijo? tali in si kakšno hudomušno po-‘fore’ naredil dogodek, ki se je Nadja Prosen Verbič na je bila tehnološko zastarela, zato smo mora-Za tehnične poklice dajemo štipendije. Tu so še vedali, da je le kilometer hitreje li nujno narediti korak naprej, ki pa je, glede na rezerve. Glede na naš program rabimo predvsem strukturo galvanike, tudi okolju prijazen, saj je tehnične kadre strojniške usmeritve. Potem je za poskrbljeno za vse odpadne vode z najsodobnejšo komunikacijo s trgom potrebno znanje jezikov. čistilno napravo. Horjulska dolina tako še naprej Mladi si lahko obetajo zanimivo delo, možnost ostaja lepa in čista. Imamo pridobljeno uporabno napredovanja v znanju, plači in stabilno službo in okoljevarstveno dovoljenje ter certifikat ISO glede na podjetje z zdravimi temelji. 14000. Poleg vložka v tehnoligijo, trajno vlagamo še v znanje odgovornih sodelavcev, ki delajo v Na vašo srečo se zanimanje mladih za tehniko malen­galvani. kost povečuje. To tudi mene veseli, mlade vabim, da pri nas Kakšen je odstotek izvoza in domače prodaje? S sloven­ poiščejo izziv za svojo osebno uspešnost. Mladi skim trgom verjetno ne bi preživeli? se morajo zavedati, da smo zaposleni v Metrelu Izvoz se giblje okrog 75 %. Če pa štejemo še, ravno z uspešnim delom dosegli nakup sodobne kam svoje končne produkte prodajajo naši slo­tehnologije, s katero razpolagamo, redne pov­venski kupci, je izvoz nad 90 %. Že omenjeno, ve­prečne plače, izplačila božičnic, regresov, ek­čino izvozimo na zahod, trg je zanimiv, zahteven skurzij, piknike, Miklavža in podobne stvari. Naj in zelo velik. Vsakdo ima konkurenco, tudi mi. še omenim, da naše podjetje tudi redno pomaga Naš cilj je izdelati izdelek enako kakovostno kot socialno šibkim. proizvajalci na zahodu. Imamo okrog 20 stalnih Foto: npv, A. K.. Prehodni pokal Šurkom v trajno last nastopa pri naših severnih sose­dih za Naš časopis pokomenti­ral Marolt. Udeležil se je tudi nekaj slo­venskih tekmovanj, med dru­gim v Litiji in Ribnici, tako re­koč skoraj ni bilo vikenda, ko ne bi pretekel ciljne ravnine katerega od tekmovanj in osvo­jil medalje: »Za dober teden dni sem nato skočil še na dopust na Podolnica, 18. junij – Na Svetovnem nogometnem prvenstvu občine Horjul, ki ga je že tretje leto zapored na travnati podlagi nogometnega igrišča v Podolnici organiziralo Športno društvo Extrem, je bila ponovno nepremagljiva ekipa Šurkov iz Podolnice. Devetinštiridesetletni Jože Marolt iz Horjula, ki se že tretje leto intenzivno ukvarja s tekom, je poleti odtekel kar nekaj tekov, med njimi tudi dva v sosednji Avstriji. Ob Osojskem jezeru je bil v splošnem seštevku četrti, v svo­ji kategoriji je zmagal. V druž­bi 2000 tekačev je odtekel tudi progo okoli Fakeer seeja, kjer je bil v absolutnem seštevku deveti, v svoji kategoriji pa dru­gi. »Tujina je bila zame odlična izkušnja, sploh v Avstriji, kjer je organizacija na vrhunskem nivoju, pozornost gledalcev do nas, tekačev pa neverjetna. Očitno se zelo dobro zavedajo, da so naši uspehi prigarani,« je Lošinj, kar sem ponovno s pri­dom izkoristil za trening, sedaj pa se že pripravljam na jesen­ska tekmovanja, zlasti pa na Ljubljanski maraton, kjer bom odtekel 21 km. Ciljam na osvo­jitev naslova državnega prvaka v svoji kategoriji.« Če mu bosta zdravje in telo dopuščala, bi se prihodnje leto rad pomeril na maratonu. Gašper Tominc Z malo sreče je v zadnji mi­ nuti premagala ekipo Horju l 1, tretje mesto pa si je po pro­stih strelih priborila ekipa iz Vrzdenca. Športni dan, ki je potekal v okviru dogodkov ob občinskem prazniku, je privabil številne športne navdušence, med njimi je bilo mnogo otrok, ki so v dopoldanskih urah urili svoje nogometne veščine pod mentorstvom Žige Smrtnika. V času ko je povsod po Evropi zaradi evropskega nogometne­ga prvenstva divjala nogome­tna mrzlica, je bila nogometna evforija na višku tudi v občini Horjul. Travnata zelenica v Po­dolnici je dobila podobo nogo­metnega igrišča, prav tako je bil primerno urejen prostor za gla­sne, žejne in lačne navijače. Tudi s ptičje perspektive je bilo videti, da se tu odvija pravi nogometni spektakel – Svetovno nogome­tno prvenstvo občine Horjul. Tekme med ekipami, za kate­re je svojo prispeval skoraj vsak kraj v občini (Mački – Lesno Brdo, Ljubgojna, Korena, Šurki – Podolnica, Vrzdenec, Zakla­nec in Horjul, ki je sodeloval kar s štirimi – Horjul 1, Horjul 2, NK Marjan in Disko kralji), so se začele že v jutranjih urah in so potekale vse do poznega ve­čera. Dopoldanski čas je bil na­menjen tudi najmlajšim nogo­metnim junakom. Organizator je za otroke namreč pripravil Metrelovo otroško šolo nogo­meta, kjer so se pod vodstvom domačina Žige Smrtnika brez­plačno učili novih nogometnih veščin in trikov, ob koncu pa na prirejenem nogometnem igri­šču uspešno izvedli še medse­bojno tekmo. ekipam in posameznikom je skupaj z organizacijskim vod­jem Simonom Rožnikom po­delil pokale in nagrade ter jim čestital za izkazano športno pri­pravljenost. Prav vsi, kar preko osemdeset rekreativnih nogo­metašev iz horjulske občine se je preizkusilo na travnati pod­lagi, pa so bili deležni bučnega aplavza in pohvalnih besed gledalcev in navijačev, ki bodo na istem kraju in ob podobnem času tudi naslednje leto. Nadja Prosen Verbič Planinski tabor na planini Kuhinja samotnega, revnega življenja, stavo z deklamacijami, prika- Planinsko društvo Horjul že več let organizira dokler ga ni leta 1952 zasul sne-zom raznih čarovniških trikov s družinski planinski tabor, vsakič na drugem žni plaz. kartami, za konec pa so sestavili koncu naše lepe domovine. Letošnji tabor je V torek se je vreme zbistrilo duhovito pesnitev o doživetjih potekal od 25. do 29. junija na planini Kuhinja do popolne modrine, tako da se in dogajanju v letošnjem taboru. v Krnskem pogorju. je ekipa sedmih planincev lah-Bilo je veliko smeha. ko brez strahu pred presene- Tako kot vedno smo tudi smo imeli srečo, da smo prispeli čenji z neba odpravila na Krn, tokrat uživali v prelepi nara­vi, prijetni družbi in ob okusni hrani, ki jo znajo najboljše pri­praviti naši moški. Že prvo noč pa smo občutili tudi, kako lahko nebo podivja v obliki močnega naliva, toče, vetra, grmenja, bli­skov in strel. Takšna vremenska presenečenja so nas spremljala bolj ali manj intenzivno prve tri dneve našega taborjenja. Mi pa smo kljub temu našli vmesne sončno-oblačne ure, da smo lahko obiskovali planine pod Krnom in osvojili tudi dva vr­hova – Mrzli vrh in Visoč vrh. Lepo in prijetno je bilo na teh naših slikovitih pašniških plani­nah – Pretovč pod Mrzlim vr­hom, Leskovca in Sleme. Vselej do pastirskih staj tik pred ploho. Tako smo lahko vedrili pri pri­jaznih pastirjih oziroma sirarjih. Vsi so bili izredno ljubeznivi in gostoljubni. Pokazali so nam, kako se dela sir, kaj je to kisava, sirotka, kako se pride do skute. Povedali so, da je treba po krave že ob štirih zjutraj, jih pomolsti in potem še enkrat zvečer, kate­re pasme so primerne za gorske pašnike in še marsikaj drugega. Vse njihove s trudom pridelane dobrote smo lahko tudi okusi­li. Posebno za otroke je bilo to pravo doživetje. Zanimiv je bil obisk »Puščavnikove jame« v gozdu nad vasjo Krn, v kateri je Franc Gabršček, imenovan Pu­ščavnik, preživel 18 let svojega Batognico in Rdeči rob. Tudi srečanje z gožem in modrasom je sodilo zraven. S tem je bil na­črt pohodov letošnjega tabora v celoti izpolnjen. Zadnji dan je sledil še obisk slapa Kozjak. Tako se je končalo letošnje druženje na planinskem tabor­jenju, ki je bilo spet nepozabno doživetje. Popestrili so nam ga tudi naši pridni otroci, ki so brez pritoževanja premagovali vse razdalje, v taboru pa potem še igrali nogomet, igrali šah itd. Tako je naš Erazem, ki šteje ko­maj pet let, osvojil Krn (2244 m). Na vrhu si je vzel dobri dve uri za spanje, potem pa spet pogu­mno odšel navzdol. Otroci so nam pripravili tudi pravo pred­ Navijači so imeli veliko za­nimivega videti tako na nogo­metnem igrišču za otroke, še posebej razburljivo pa je bilo na strani velikih. Napetost se je iz tekme v tekmo stopnjeva­la, prav tako tudi koncentracija tekmovalcev. Sočasno s tem pa so deževale tudi vse strožje so­dniške odločitve, grobe obram­be in sunkoviti napadi, ki so nekajkrat izterjali tudi rahle po­škodbe. Veliko dela so tako ime­li tudi sodnika Bogdan Krvina in Boris Berzelak, ki sta svojo vlogo opravila profesionalno, in komentator Igor Tominec, ki se je glede na novinarsko kilome­trino tudi na domačih tleh do­bro znašel. Zaključni derbiji so potekali v večernih urah. V prvi polfinalni tekmi je Horjul 1 pre­magal Vrzdenec z 2 : 1. V drugi polfinalni tekmi je Podolnica s 3 : 1 izločila Zaklanec. V tekmi za 3. mesto sta se tako pomeri­li ekipi Zaklanec in Vrzdenec, o zmagovalcu pa so odločali prosti streli in uspešnejši so bili Vrzdenčani. Finalna tekma med ekipama Horjul 1 in Šurki je bila podobno kot finalna tek­ma evropskega nogometnega pr venstva dokaj izenačena vse do zadnje minute sodnikovega podaljška, ko je žogo za hrbet nasprotnikovega vratarja, v sti­lu portugalskega nogometaša Ederja, uspelo spraviti Anžetu Gabrovšku, ki je tako dosegel zmagovalni gol ter Šurke pripe­ljal do tretje zaporedne zmage, s katero so prehodni pokal dobili v trajno last. Ob zaključku je župan Janko Prebil pozdravil zbrane na špor­tnem dogodku, pohvalil orga­nizatorja ter povabil, da se na­slednje leto udeležijo dogodka v še večjem številu. Najboljšim šega predsednika Bogdana, ki vedno poskrbi za vse, od ideje do izvedbe. Hvala vsem in vsa­kemu posebej. Jožica Trobec Gračanin Tako lepega druženja in boga­tih doživetij pa seveda ne bi bilo brez naših predanih vodnikov in drugih članov društva. Pred­vsem pa si naših planinskih ta­borov ni moč zamisliti brez na­ Kros – prvi dogodek Športnega društva Vrzdenec V pretekli številki Našega časopisa je bilo prave in organizacija so bile v zapisano, da je bilo na Vrzdendcu ustanovljeno polnem teku že slab mesec pred dogodkom. Pridobili smo tudi novo društvo: Športno društvo Vrzdenec. nekaj sponzorjev, ki so nam zelo Tokrat navajamo nekaj več podatkov. pomagali bi izvedbi teka, saj kot Ustanovni člani društva ljem drugega društva, leta sveže ustanovljeno društvo še so: 2017 pa bi ta dogodek orga-nismo dobili drugih sredstev. Gregor Trček – predsednik niziral ŠD Vrzdenec, poteka Zato bi se ob tej priložnosti radi društva, vsako leto januarja, še enkrat zahvalili sponzorjem: Primož Jereb – podpredse--rekreacija za člane preko -AVTOTRADE Vrhnika, dnik društ va in predsednik zime (vsak četrtek v OŠ Hor­ glavna nagrada: vikend na­ sekcije Tek, ju l); jem nove Kie Sportage, Aljaž Vrhovec – predsednik d) TEK : -STUDENEC: prva sponzor­ sekcije Kolesarstvo, -Tek kros Vrzdenec, 25. juni­ ska sredstva, Matic Sečnik – predsednik ja v povezavi z veselico PGD -Blaž Vrhovec, s. p.: tabla Cilj, sekcije Nogomet, Vrzdenec, transparent s sponzorji, me- Andreja Mrzlikar – tajnica. -2- do 3-krat tedensko sku­ dalje iz pleksija, pinski teki po okolici Vrz­ -ARDIMAR, Gregor Trček, s. denca, p.: medalje in pokali, Ostali člani s funkcijami:-udeležba na tekih v okolici; -Gostilna PR´ŠKOF: pice za Nika Filipič – blagajničarka, e) NOGOMET: najmlajše udeležence, Uroš Mrzlikar – predsednik -liga Šentjošt, že poteka, -DG 69, d. o. o., je poskrbel, sekcije Odbojka, -udeležba na dogodku Sve­ da so vsi udeleženci dobili Matjaž Filipič – predsednik tovno prvenstvo v Horjulu. potreben zalogaj vitaminov, 15 let dalje. Najmlajše smo po rijo od 36 let dalje, pri moških srečo končal v lepem vremenu sekcije Prosti čas, vlaknin in ogljikovih hidra-dolgem razmišljanju razdeli-so udeleženci zajeli vse tri kate-in brez poškodb. Z dogodkom David Žvab – nadzorni organ, Vsi, ki bi se nam radi pridruži-tov v obliki banan, ki so te-li v samo 2 kategoriji, fantje in gorije, 15–35, 36–45 in nad 46. smo zelo zadovoljni, tudi s šte-Uroš Zdešar – nadzorni or-li, se oglasite naši blagajničarki kačem nadomestile primanj-punce, saj so medalje kar velik Prijavilo se je sicer le 14 tekačev, vilom udeležencev, saj sta na gan. Niki Filipič (041 846 157), pri kljaj energije, strošek. Težko je prvo leto pred-vendar so ti predstavljali tako isti dan potekala še dva večja kateri lahko podpišete pristo--Matic Malovrh, s. p.: pomoč videti, koliko otrok se bo teka rekreativce kot tiste, ki se s te-dogodka, tako da je bila manjša Načrt društva za leto 2016 pno izjavo, hkrati pa plačate le-pri pripravi in ureditvi poti, udeležilo, tako da nismo želeli kom uk varjajo bolj profesional-udeležba pričakovana. Smo pa po sekcijah:tno članarino. Letna članarina -SOKOL: športne revije za narediti prevelikih stroškov oz. no. Pred startom za odrasle je od tekmovalcev dobili pozitiv­a) PROSTI ČAS: za otroke je 1 €, za odrasle pa 10 minusa, zato samo se odločili kazalo, da nas bo na poti osveži-ne odzive, tako da nam to pred­ vse udeležence. -družinski izlet na razgledni €. Za vse ostale informacije smo samo za 2 kategoriji. Je pa vsak la ploha, vendar je pot potekala stavlja velik zagon in motivacijo stolp na Zaplano, vam na voljo preko elektronske Zahvala gre tudi vsem lastni-udeleženec otroškega teka dobil po suhem. No vsaj do zadnjega za naslednje leto. Prepričani -izlet po Rupnikovi liniji, pošte sd.vrzdenec@gmail.com. kom zemljišč, ki so nam dali do-spominsko medaljo. Prvi trije kilometra, ko nas je eden od smo, da bo tek, ki bo tradicio­-piknik z družabnimi igrami, Lahko pa nas spremljate in voljenje, da je naša trasa lahko obeh kategorij pa še dodatno domačih navijačev pred svojim nalen, drugo leto mnogo bolje -ureditev/prenova igral ob ga-všečkate tudi na Facebooku: ŠD medaljo za osvojeno mesto. Tek dvoriščem prijetno presenetil s obiskan. potekala po njihovih zemljiščih. silskem domu; Vrzdenec. (AM) Prav tako moramo omeniti za najmlajše je bil dolg 500 m in pršico, ki je po vzponu za 195 m V upanju, da se drugo leto vi-b) KOLESARSTVO: PGD Vrzdenec, saj je naš dogo-se je začel ob 18. uri, prijavilo pa prav prijala. V cilj so prvi tek-dimo, vam želimo lep preosta­-udeležba na bližnjih dirkah v ŠD Vrzdenec oz. natančneje dek potekal z roko v roki z njimi se je 20 otrok, starih od 2 do 14 movalci pritekli blizu skupaj, nek poletja; lep športni pozdrav! okolici, sekcija TEK je 25. junija 2016 že in njihovo gasilsko veselico. let. Prav vsi so srečno pritekli v tako da je bilo kar zanimivo. Rezultate si lahko ogleda­-2 do 3 ture v »neznano« uspešno izvedla svoj prvi dogo­ cilj. Proga za odrasle je bila dol-Najhitrejši in absolutni zmago­(krajše in malo daljše); dek Tek Kros Vrzdenec. Pri or-Tek Kros Vrzdenec je bil raz-ga 6 km, tekače pa smo razdelili valec teka za odrasle je bil Jože te na mojaobcina.si/horjul. c) ODBOJK A: ganizaciji so pridno sodelovali deljen na 2 dela. Tek za najmlaj-v več kategorij. Glede na prijave Marolt iz Horjula, ki je pritekel Andreja Mrzlikar Dan horjulske odbojke, ki je prav vsi predsedniki sekcij in smo imeli eno žensko katego-v cilj s časom 25:02. Tek se je na še, od 2 do 14 let, in odrasle, od do sedaj potekal pod okri-ostali člani s funkcijami. Pri- Kampiranje horjulske gasilske mladine Si družaben, rad Letos so gasilci prvič smo zakurili taborni ogenj in in Tomažu. ter vsem, ki ste nam kakorkoli čez nekaj časa smo se odpra-To pa je naša himna: omogočili čudovit vikend in organizirali kampiranje pomagaš …? vili spat. Naslednje jutro smo Žive naj vsi gasilci, ki ogenj hi- donatorjem: JORC-POBU­ za najmlajše člane po zajtrku predstavili skeče, ki tro pogase. DA, METREL, METREL prostovoljnega smo jih morali pripraviti čez O, sveti Florijan, varuj nas vse MEHANIKA, HULIOT, PE­gasilskega društva vikend. Potem je sledilo pospra-dneve in noči, KARNA ADAMIČ, PEKAR-Horjul. Kampiranja se vljanje šotorov in ostalih stvari Zvijaj nam vse cevi, pri bren-NA BAŠKOVČ, PEKAR­je udeležilo 26 otrok za odhod. Nekateri smo igrali tači tarčo zbij. NA ZALOG, MERCATOR odbojko. Sledila je še razglasi-Pomagaj nam zmagati, da HORJUL, GOSTILNA PRI in 9 mentorjev. Tabor tev rezultatov; ekipe z največ najboljši bomo, da najboljši ŠKOFU, PETER LONČAR, je potekal od 17. do 19. osvojenimi točkami, ki smo jih bomo vsi. IGOR KONČAN, VARIKON, junija 2016 v Škofljah pri nabirali z igrami in skeči. Sledil ANIKS PLUS, ORODJA Škocjanskih jamah. je še lov na skriti zaklad. Ko smo Ob tem se tudi mentorji PREBIL, FORTRADE, VE­rešili vse uganke, smo za nagra-zahvaljujemo vam, otrokom, SPER in M-OREL. do dobili kosilo. Po kosilu smo ker ste bili zelo pridni tako na V petek popoldne smo se z se počasi odpravili proti domu. kampiranju kot skozi vsa leta, z av tobusom odpravili v Škoflje. Na kampiranju smo se imeli udejstvovanji na vajah in tek- Po poti so nas razdelili v meša­zelo lepo. Radi bi se zahvalili movanjih, tako da ste si tak izlet ne skupine, ločene z barvnimi mentorjem, ki so nas peljali na res zaslužili in tudi mi upamo, rutkami. Ko smo prispeli, smo ta čudovit in zanimiv izlet: An-da se naslednje leto spet vidimo. najprej postavili šotore in si ure­Če si odgovoril/a z da in si star/a od 7 (6) do dili ležišča. Mlajši otroci so na-žetu, Urški, Špeli, Jerneji, Mar-Poleg tega bi se mentorji radi ku, Franciju, Francetu, Andražu zahvalili tudi vašim staršem 16 let, potem te Prostovoljno gasilsko društvo pisali taborno himno in narisali zastavo. Po pozni večerji smo Horjul vabi, da se pridružiš ostalim članom zakurili še taborni ogenj. Na­ društva, s katerimi se boš udeleževal/a raznih slednji dan smo se po telovadbi tekmovanj (gasilsko-športne discipline, kviz, in zajtrku peš odpravili do Ško­orientacijski tek), gasilskih parad, gasilskih vaj, cjanskih jam, ki so uvrščene na izletov … seznam Unescove kulturne in naravne dediščine. Tu smo ime- Vsi, ki bi bili pripravljeni sodelovati z gasilci, se oglasite v nedeljo, li enourno vodenje. Ob koncu 28. 8. 2016, ob 11. uri v prostorih gasilskega doma Horjul smo pojedli sladoled in se peš ali pokličite na: odpravili nazaj do tabora. Tam - 041 362 375 (Boštjan Trček), nas je pričakalo kosilo. Po pro­ - 051 629 164 (Anže Gabrovšek), stem času smo se igrali športne - 041 356 464 (Marko Rožmanec) ali igre, ki so vključevale poligon - 031 300 750 (Špela Zdešar). in vlečenje vrvi. Po večerji smo imeli še gasilski kviz. Potem Folkloristi odplesali v Beltince Leto je naokoli in spet je prišel julij – čas srečanje na Blokah. Mesec dni kasneje pa smo dobili od komi­ prvega dela državnega srečanja folklornih sije sporočilo, da smo povablje­ skupin z naslovom Le plesat me pelji v ni tudi na državno srečanje. Beltincih, na katerega se je že tretjič zapovrstjo Državno srečanje je razdelje­uvrstila tudi naša folklorna skupina. no na dva dela. V prvem delu, ki je potekal v Beltincih, smo Naš letošnji splet Vrnitev Jo-Ljubljeno dekle si je našlo novo poleg štirih folklornih skupin hanovega Mihe iz Amerike je ljubezen, prijatelji pa so ga poza­nastopili tudi mi, v drugem bil sestavljen iz plesov okolice bili, kajti življenje je teklo dalje. delu, ki bo potekal jeseni v Sa-Ljubljane iz začetka 20. stoletja. Sčasoma so se prijatelji in minu­vinjski dolini, pa bo nastopilo še S plesom in petjem smo po-la ljubezen vrnili, tako da je tudi preostalih sedem skupin. Tako skušali prikazati, kako so slabe zanj ponovno posijalo sonce. smo na sončen nedeljski dan, gmotne razmere v slovenskem Na koncu le zmaga iskrena lju­24. julija, skupaj s folklornimi prostoru številne mlade od-bezen in par je ponovno srečen skozi Beltince, kjer so nas obi-končanem nastopu smo prejeli in vztrajnostjo dosežemo veliko. skupinami ŽKUD Tine Rožanc gnale na delo v Ameriko. Težko skupaj. Splet smo pod budnim skovalci na žgočem soncu nav-zlato priznanje, pri čemer smo Z nastopom na državnem (mladi) iz Ljubljane, Ponikve iz življenje v ameriških rudnikih, očesom naše mentorice Marije dušeno pozdravljali. Zatem se bili zelo zadovoljni, da smo se srečanju smo zaključili sezono Kulturnega društva Dobropo­ zavedanje, da se v tujini ne ce-Čipić Rehar znova in znova do je po nastopu domače folklorne že tretje leto zapored uvrstili na in se odpravili na zaslužene po­ lje, France Marolt iz Ljublja­ dita mleko in med ter domotož-potankosti vadili in z njim v za- skupine, ki festival gosti, zvrsti-državno srečanje. Naša skupi-čitnice. Ponovno začnemo z va­ ne in KUD Oton Župančič iz je pa so marsikoga prisilile, da četku letošnje pomladi nastopili lo vseh pet na državno tekmo-na je majhna, saj šteje trenutno jami v drugi polovici septembra, Artič nastopili pod krošnjami se je vrnil domov. Tako se je v na območnem srečanju folk lor- vanje uvrščenih skupin, ki smo samo 30 plesalcev in 5 glasbe-ko medse vabimo nove plesalce beltinskega parka. Skupine smo Horjul vrnil tudi Johanov Miha, nih skupin v Dolskem, kjer smo zaplesale pred strogo in natanč-nikov, vendar pa pridno doka-in glasbenike. se najprej sprehodile v povorki vendar ga tu ni pričakal nihče. se uspešno uvrstili na regijsko no novo tričlansko komisijo. Po zujemo, da lahko s trdim delom Martina Marolt Postavitev tipija gozdovniške skupine Rjasta kanja Gorazda in Astere pa smo se šo ponudbo na Poljskem. Z lo- in ognjišče, nato zložili drogove, izkušnjah in zgodbah življenja. Gozdovniška skupina Rjasta kanja (GSRK) v odločili, da si kupimo nov šotor gistično in finančno pomočjo smrekove sušice, čez pa prevle-Kot skrivnosten lampijon se je Horjulu obstaja že 24 let. V vseh teh letih se in to tipi. Tipi je stožčast pla-Astere oz. Gorazda Rožnika, kli platno in ga napeli. Ker ni-svetil naš šotor pod zvezdnim ji je zgodilo ogromno dogodkov, predavanj, tnen šotor, kakršnega so stoletja finančno podporo staršev goz-smo Indijanci, nam je postopek nebom, če si ga pogledal od zu­izletov, potepov, druženj, srečanj z divjimi bitji, uporablja li severnoameriški In-dovnikov in nekaterih starejših vzel celo popoldne, da smo bili naj. Iz bajerja so se oglašali urhi, taborjenj, s čimer so člani dobili pristnejši in dijanci (pa tudi nekatera domo-pripadnikov skupine je bil ta fi-zadovoljni. Treba je namreč ve-z dreves zelene rege in dopol­ rodna ljudstva v Sibiriji in Mon-nančni zalogaj obvladan. Vsem, deti kar nekaj reči, da je šotor na njevale naše pripovedi. bolj holističen vpogled v svet okrog nas. goliji) in je bil njihovo bivališče ki ste podprli nakup, se v svo- koncu tak, kot je treba. Na koncu smo skupaj z Trdno upam, da je vse to udej-nekaj leti uredil prostor tako, poleti in pozimi. Tak šotor je bil jem in imenu skupine res iskre-Dekleta so skuhala kosi-ognjem ugasnili v spanje in se stvovanje pustilo pozitivne sle-da je primeren za taborjenja. v veščih rokah hitro postavljen no zahvaljujem! lo, Marko je mojstrsko spekel zjutraj sveži skotalili eden za di na dolini, v naravi in ljudeh. Ta kraj se je že večkrat upora-in hitro podrt, torej idealen za Ker smo gozdovniki tesno po-krompir in zelenjavo pod sačem drugim v rosno nedeljsko jutro. V soboto, 28. 5. 2016 se je na bil za dobrodelne tabore pod nomadski način življenja. Goz-vezani z delovanjem Astere, je v žerjavici, tako da nismo trpeli Kava, na ognju kuhana, z bosi­ravnini Lipalice pod Horjulom okriljem centra Astera, ki ga dovniki se po duhu čutimo so-naraven razvoj dogodkov pripe-lakote. Ko se je zvečerilo, smo mi nogami popita med prijatelji odvil prav posebno slovesen Gorazd vodi. GSRK je že dolgo rodni z vsemi starimi, z naravo ljal do tega, da smo svoj prvi tipi v tipiju slovesno zakurili prvi in ptičjim petjem, je enostavno dan. Na parceli v Paršah, kjer je časa razpolagala s tremi starimi tesno povezanimi ljudstvi, zato postavili prav v Paršah, v Lipa-ogenj. In kot naročeno, nas je druga pijača. Gabrov svet, je Gorazd Rožnik taborniškimi šotori, ki so bili že je bil tipi za nas logična izbira. lici. Za to je bila izbrana sobota, po naključju obiskala kanadska Čez poletje se bo v Paršah s pomočjo prijateljev že pred davno za odpis. Prav s pomočjo Iskali smo in našli najugodnej-28. 5. Imeli smo srečo z vreme-šamanka, pol indijanka iz ple-dogajalo še marsikaj. Če vas nom in naredil se je jasen, vroč mena Mikmak. S svojo priso-mika, boste našli pot do tja, do dan. Na ogled postavitve šotora tnostjo, zgodbami, pesmimi je dogodkov in družbe, ki diši po so bili povabljeni vsi gozdovniki obogatila večer, posvetila tipi in dimu preproste svobode v raz­in starši ter prijatelji in simpati-nas vse še dodatno navdihnila. košju odprtih src. Več na w ww. zerji takšnih gibanj. Že zgodaj Prvo noč smo v šotoru ob di-CenterAstera.si. zjutraj smo se najprej zbrali ko-šečem ognju z njo kramljali o Ker smo vsi eno. sci. Zazvonila so osla in ob švi-večnih temah, ustroju sveta in Primož Bizjan stenju kos koscev in prvopristo-duha, narave in človeka, naših pnikov je bila do dopoldanske malice cela parcela pokošena in pograbljena. Zagotovo takega prizora, kot je 10 koscev, zlepa več ne ugledaš. Malico so nam postregle mame gozdovnikov, mladina se je pometala v bazen, ki je izkopan tam. V družbi žab in kačjih pastirjev so čofotali po vodi, mi, večji pa smo postavlja­li šotor. Najprej smo uredili pod Japonska – dežela vzhajajočega sonca Jeseni preteklega leta je predsednik Društva nih hišicah na podeželju je zgolj bivanje, ne prinaša pa jim nobe­ upokojencev Horjul Matko Zdešar obiskal ne radosti in užitka »za dušo«. daljno Japonsko. Svoje vtise in doživetja je Ob koncu smo bili tako pre­ preko diapozitivov prenesel slušateljem v davatelj kot slušatelji enotnega Horjulu, 18. junija pa tudi na Vrzdencu. mnenja: predavanje o Japonski je bilo zanimivo, toda svojega Z zanimanjem smo poslušali je povsem nezdružljiv z našim. življenja in dežele ne bi nikoli predavanje in si z video posnet-Zdelo se mi je, kot da gledamo menjali z njihovima. ki osvetlili predstavo o življenju robote, ki opravljajo delo po Daljši prispevek si lahko pre-v tej daljni deželi. Zaman bi is-točno določenih predpisih in berete na w ww.mojaobcina.si/ kali stične točke z nami, saj jih pri tem ne kažejo nobenih ču-Horju l praktično ni. Videz ljudi, njihov stev. Njihovo skromno življenje Olga Gabrovšek način komuniciranja in življenja v velikanskih stolpnicah ali rev­ Občina Dobrova-Polhov Gradec Javno naznanilo Na podlagi 50. in 60. člena Zakona o prostorskem načr tovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008 - ZVO-1B, 108/2009, 80/2010 - ZUPUDPP, 43/2011 - ZKZ­-C, 57/2012, 57/2012 - ZUPUDPP-A, 109/2012, 35/2013 - skl. US, 76/2014 - odl. US, 14/2015 - ZUUJFO) Občina Dobrova - Polhov Gradec objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora PG-12 (v nadaljevanju: OPPN) v času od 8. septembra 2016 do 8. oktobra 2016 v Kulturnem domu Jakoba Trobca, Polhov Gradec 13, 1355 Polhov Gradec (1. nadstropje, preddverje dvorane). V sklopu javne razgrnit ve bo organizirana javna obravnava dopolnjenega osnutka OPPN in sicer v sredo, 28. septembra 2016, ob 19:00 uri, v dvorani Kulturnega doma Jakoba Trobca, Polhov Gradec 13, 1355 Polhov Gradec. Pripombe k dopolnjenem osnutku prostorskega akta lahko občani, zaintere­ sirana javnost in lastniki nepremičnin na območju OPPN vpišejo v knjigo pri­ pomb na kraju javne razgrnitve ali pa jih pošljejo na naslov: Občina Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova, oziroma jih podajo ustno na zapisnik na javni obravnavi. Rok za podajo pripomb poteče zadnji dan javne razgrnitve. Številka : 3505-0002/2014-37 Datum : 19.8.2016 Občina Dobrova - Polhov Gradec ŽUPAN Franc SETNIKAR l.r Kanalizacija in cestna ureditev v Stranski vasi Zaradi težav s prometom v Stranski vasi je Občina Dobrova - Polhov Gradec naročila izdelavo nove idejne zasnove. Ponudila bo možnosti iz-Podutik, kjer se zopet ponujati boljšanja prometne ureditve na dve rešitvi: razširiti obstoječe obstoječi trasi ceste skozi vas križišče ali pa za približno 50 m ali pa gradnjo dodatne obvozne prestaviti križišče proti Stran­ceste, s katero bi sprostili ozko ski vasi. Fekalna kanalizacija v grlo sredi vasi. Z istim idejnim Stranski vasi je v fazi projekti­projektom občina tudi išče reši-ranja, projektant traso kanali­tve za ozko in nepregledno kri-zacije usk lajuje z idejno zasnovo žišče cest Šujica, Stranska vas, prometne uredit ve. (JJ) Dostop do OŠ Dobrova z regionalne ceste Septembra 2015 je Občina Dobrova - Polhov Gradec z izbranim podjetjem CPG, d. d., iz Nove Gorice začela z gradnjo dostopne ceste do OŠ Dobrova s priključkom na regionalno cesto št. R3-641/1369 Polhov Gradec–Dobrova. Izvajalec je do danes, s krat-na voljo z začetkom šolskega ko prekinitvijo del v januarju in leta 2016/2017. Do takrat pa je februarju letošnjega leta, zgra-potrebno še uspešno opraviti dil obsežno kamnito zložbo ob tehnični pregled in pridobiti vkopanem robu dostopne ceste, uporabno dovoljenje. O vsem ob nasutem robu je postavil tem, kakšna bo prometna ure­zahtevno pilotno steno iz 34 ditev in kako bo prometni re­armiranobetonskih pilotov s žim dostopanja do šole potekal, premerom 60 cm, dolgimi od bodo še pred začetkom šolskega 4 do 10 metrov, pod zunanjim leta vsi krajani Dobrove in vsi, šolskim igriščem pa je izdelal ki imajo otroke v dobrovski šoli, asfaltirano obračališče s posta-na ustrezen način obveščeni. jališčem za šolski avtobus ter Vrednost investicije je ocenjena 34 parkirnimi mesti za osebna na 662.000 evrov, sredstva je v vozila. Trenutno gradi povezavo celoti zagotavila Občina Do­proti šoli in priključek na regi-brova - Polhov Gradec. Občina onalno cesto. V sklopu tega se se ob zaključevanju projekta, ki bo ustrezno uredil tudi promet, se je načrtoval že več deset let, ki je del opravljene celostne vsem lastnikom zemljišč zahva­prometne študije. Projekt bo ljuje, da so prisluhnili zadevi in zak ljučen predvidoma do konca našli skupni jezik, da je do reali­avgusta, tako da bo za uporabo zacije le prišlo. (ODP) Novo središče Polhovega Gradca? Občina bo za mesec dni razgrnila podrobni postaje, da bo območje dobilo Jakoba Trobca. (gt) ugodno, smiselno in estetsko prostorski načrt za ureditev središča Polhovega celoto. Glede omenjene preu- Gradca, to je širšega območja avtobusne postaje. reditve bo javna razprava 28. Ne preveč privlačno podobo frastrukture okoli avtobusne septembra ob 19.00 v domu avtobusne postaje bi zamenjal nekakšen osrednji trg s plo­ ščadjo, s čimer bi dali kraju pri­ vlačnejšo podobo in tudi nove možnosti. Obstoječi objekt avtobusne postaje bi odstranili in zgradili novega, v sklopu ka­ terega bi bil gostinski lokal, a hkrati bi nudili tudi turistične storitve. Z novo pešpotjo bi se trg povezal z območjem okoli doma Jakoba Trobca, z dre­ vesnimi krošnjami in starim vaškim jedrom bi oblikovali veduto tako, da bi poudarili Ka lvarijo, cerkev Marijinega rojstva in Staro gaso ter skrili neprimerne nove stavbe. Do­ kument ravno tako predvide­ va preureditev prometne in- Zbor krajanov na Dobrovi o poslovno-trgovskem centru Cilj je isti, a poti do tja so različne Dobrova, 8. julij – V avli Osnovne šole Dobrova janja je župan dejal, da ima ob-dokumenti in izrečene besede čutek, da si KZ ne želi graditi, krajanom Dobrove ne pome­ je v začetku počitniških dni na povabilo župana saj ne pristopi resno k projektu, nijo veliko. Kot nekdaj Rimlja- Franca Setnikarja in pobudo delovne skupine za zato vzporedno z dogovarja-ni tudi danes Dobrovci vpije­ izgradnjo poslovno-trgovskega centra na Dobrovi njem občina išče nadomestno jo: “Kruha in iger!” Oziroma: potekal zbor krajanov za območje Krajevne površino, ki bi ustrezala na-“Dajte nam objekt, kjer bomo skupnosti Dobrova. črtovanemua objektu. Sam si lahko nakupovali, hodili v knji­ močno želi, da objekt zgradijo žnico, lekarno, k zdravniku, na Razlog za sklic je bil projekt pa vse do danes so bili opra-na Dobrovi, a časa za zavla-kulturne priredit ve!” Morda gradnje poslovno-trgovskega vljeni številni delovni sestanki čevanje ni več, saj na občino bodo konkretnejših odgovorov objekta na Dobrovi, ki po več med ključnima akterjema, iz-pritiskajo tudi inšpekcijski or-deležni na naslednjem zboru desetletjih še vedno ostaja zgolj delani so bili mnogi dokumen-gani, najbolj problematična pa krajanov, predvidoma konec na papirju. Občani so lahko ti (programsko izmerjena po-je knjižnica. Med predstav-septembra. prisluhnili različnim zgodbam vršina, cenitve, geotehnično in niki javnosti so bili tudi člani Na zboru krajanov je župan o grešnem kozlu, ki je odgo-hidrogeološko poročilo, nate-Kmetijske zadruge Dolomiti. javnosti odgovoril še na posta­voren za zavlačevanje projek-čaj urbanistične ureditve idr.), Povedali so, da so pripravlje-vljena vprašanja v zvezi z neka­ta, bolj malo je bilo dorečenih podpisani nekateri sporazumi ni sodelovati na način, ki bi terimi aktualnimi projekti, in sklepov, kako naprej, dobili pa (Akt o javno-zasebnem par-pripeljal do cilja – postavitve sicer: prometna ureditev Do-so lahko občutek, da vsi hrepe-tnerstvu) in dorečena soglasja objekta, ki pa ne bo v nobenem brove – dostop do OŠ, označbe nijo po istem cilju, le poti do tja (z Deželno banko, lastnikom pogledu prizadel poslovanja na križišču Dobrova–Stranska so različne.lekarne in trgovino Mercator zadruge, kar je njihov pogoj vas, parkirišče pri pokopališču Župan je zbrano množico o nadaljnjem sodelovanju), v že od leta 2011. Oglasili so se Dobrova, čistilna naprava Do­zainteresirane javnosti lepo začetku 2013 je bilo objavljeno mnogi občani, ki so spodbuja-brova, čistilna naprava Selo, pozdravil in predstavil izposta-celo javno naročilo za gradnjo li, naj oba akterja stopita korak ureditev priključka na cesti vljeno problematiko. V prvem objekta po načelu javno-zaseb-nazaj, omilita svoje zahteve in Šujica–Stranska vas, kanaliza­delu se je dotaknil idej o mo-nega partnerstva, vendar se poskušata najti skupno rešitev cija Stranska vas, manjkajoča žnih gradnjah objekta, ki so vse nanj zaradi takratne finančno-za postavitev objekta, ki bo kanalizacija v Brezju – prido­od 80. let zbujale upanje, da bo -gospodarske krize ni prijavil združeval Dobrovo in njene bljeno gradbeno dovoljenje, re­naselje Dobrova nekoč dobilo noben ustrezen ponudnik ozi-prebiva lce. publiška cesta Ljubljana–Pol­prepoznavno nepremičnino roma izvajalec. V projekt je bilo glede na hov Gradec. in identiteto. Ideje o različnih Glede na predstavljeno pet-dejst va vloženega že kar ne- Nadja Prosen Verbič lokacijah so obstajale in še ob-letno kronologijo poteka doga-kaj časa, dela in energije. Toda stajajo, vendar je po mnenju župana in mnogih strokov­njakov ter krajanov daleč naj­primernejši kraj za postavitev poslovno-trgovskega objekta na območju Kmetijske zadru­ge (KZ) Dolomiti. S tem zave­danjem je občina že v letu 2011 KZ posredova la predlog za skupno sodelovanje pri uredi­tvi vaškega jedra Dobrove. Od nje pa je v začetku naslednjega leta prejela odgovor, v katerem je bilo zapisano, da si tudi KZ želi tvornega sodelovanja pri iskanju rešitev na območju sedanje stavbe zadruge, s tem da izvedba ne sme imeti nega­tivnih vplivov na poslovanje zadruge, ter dodala mnenje s predlogi, da vse dejavnosti po njihovem ne bodo mogle biti združene na eni lokaciji, saj so površine omejene. Od takrat NAS CASOPIS 440/29.8.2016 C M Y K 30 Občina Dobrova-Polhov Gradec do za nada ljnje delo. Poseben pečat prazniku je dala čudovita zgodba o prija­teljstvu, ki so jo v obliki muzi­kala zaigrali in odpeli domači kulturni umetniki. Prav tako so se, poleg voditeljev Milene Novak in Pavla Ravnohriba, pod soustvarjalce letošnje ob­činske prireditve podpisali še člani godbe Dobrova - Polhov Gradec, KUD Gregor Rihar, JZ Polhograjska graščina in števil­ni drugi pomembni kamenčki v mozaiku tega čudovitega pole­tnega večera. Nadja Prosen Verbič Foto: npv Franci Ciuha, priznanje občine – Že več kot petde­set let se kulturno udejstvu­je na različnih področjih. Preizkusil se je kot igralec in pevec v dramskih igrah Kul­turno-umetniškega društva Dobrova. Kot samouk na orglah je veliko ur prebil v družbi nekdanjih dobro­vskih organistov, po njihovi smrti pa je prevzel vajeti cerkvenega organista in vodenje pevcev v dobrovski farni cerkvi, kar opravlja še dandanes. Ob odsotnosti pevovodij s svojim znanjem priskoči na pomoč tudi zbo­rom KUD Dolomiti Dobro­va. V imeni Franca Ciuhe je priznanje prevzel Filip Doli­nar, predlagatelj priznanja. Na trgu novi Ob praznovanju občinske­ ga praznika v grajskem parku smo med novostmi v turistični ponudbi darilc, ki jih lahko od­ nesemo iz Polhovega Gradca, našli tudi Blagajev zeliščni čaj in Blagajev med s smrekovimi vršički. Odlična čajna mešanica September, mesec novih začetkov in za večino čas, ko se vrnemo v hitri ritem življenja. Je pa tudi mesec, ko nas toplo sonce še razvaja in nam dovoli, da se lahko na klopi v parku prepustimo kratkemu oddihu ali prijetnemu klepetu. V tem mesecu vas še posebej vabimo na ogled dvorske cerkve. Želimo vam uspešen korak v aktivno jesen in vas vabimo, da nas spremljate še naprej. Dvorska cerkev – Ko popotnik iz Ljubljane vstopi v Polhograjsko dolino, je prvo, kar mu pritegne pogled, mogočna gotska cerkev sv. Petra v Dvoru. Ta veličasten spomenik, ki je skozi 500 let ohranil svojo enovitost, nam kaže pomembnost teh krajev v naši zgodovini. Najbrž ni naključje, da so kljub takrat že obstoječi cerkvi sv. Nikolaja (prvič omenjena 1490) leta 1525 postavili temeljni kamen za začetek gradnje mogočne Petrove. Kljub temu je glavni razlog za gradnjo še vedno zavit v tančico mističnosti. K temu prispeva tudi dolga doba od dokončanja cerkve pa do posvetitve l. 1613. V cerkvi je pustilo pečat mnogo mojstrov; od graditelja Gregorja Ruckhenstaina preko neznanih freskantov in rezbarjev do znanih umetnikov, kot so Valentin Metzinger in podobarji Faciji. Cerkev sv. Petra v Dvoru sodi med najpomembnejše bisere slovenske kulturne dediščine in s svojo čarobnostjo že dolgo privablja obiskovalce. Sprva so bili to romarji in popotniki, danes ljubitelji kulturne dediščine in lepega nasploh. Že desetletje je po cerkvi organizirano vodenje za skupine, zato vas tudi v nedeljo, 4. septembra, vabimo, da se odpravite proti Dvoru, kjer vas bo vodnik z veseljem popeljal skozi zgodovino cerkve. Gostili bomo … Slovenski klub za terierje (SKT) – V letu 2016 organizira 20. jubilejno specialno razstavo terierjev, ki jo letos gostimo v Polhovem Gradcu. Razstava se bo odvijala na prireditvenem prostoru pri Pograjskem domu v nedeljo, 11. septembra. Festival klasične glasbe Nedeljsko popoldne si lahko popestrite z obiskom festivala klasične glasbe. V Polhograjski graščini bodo potekali 177. Mozartovi dru­žinski dnevi. 25. septembra vabljeni vsi ljubitelji klasične glasbe in tisti, ki bi jo radi od bližje spoznali. Še vedno pa velja vabilo … Muzej pošte in telekomunikacij Tudi septembra je možen ogled muzejskih zbirk. Javno vodstvo bo na voljo v nedeljo, 4. septembra 2016. Posebej vabljeni upokojenci ob septembrskih petkih, 2., 16., 23. ali 30. septembra, ko vas bomo od 13. ure naprej z veseljem popeljali na ogled muzejskih zbirk. Hiša v parku V hišico vabljeni tudi v septembru, od torka do petka v dopoldan­skem času. V hiši v parku si lahko kupite kakšen spominek. V zele­nem raju pa si lahko privoščite ohlajeno pijačo ali sladoled. Poroka v romantični Polhograjski graščini, le korak iz Ljubljane Iščeta kraj, kjer bi si z veseljem obljubila večno zvestobo? Vabimo vaju v objem zelenih polhograjskih Dolomitov, stran od mestnega vrveža in gneče. Potrudili se bomo, da bo vajin dan ostal v najlepših spominih. Pokličite nas, še bolj pa bomo veseli vajinega obiska. Spremljajte nas, pišite ali pokličite, za vas smo na voljo: Polhograjska graščina T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec.si w w w.grad-polhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB-strani Polhograjska graščina Pripravile: Ana Oblak, Nina Slana, Marjan Malovrh Blagajevi izdelki zelišč z vrta zeliščarke in čebe-čipkaric, pri čemer je k sodelo­ larke Margite Vehar iz Polhove-vanju povabila domačinke. ga Gradca, o kateri smo pisali v Vse dobrote Blagajeve deže­ eni od preteklih številk Našega le in mnoge druge izdelke se časopisa. Njena dišeča zelišča lahko dobi v Hiši v parku, nje­ so našla mesto tudi v odličnem ne izdelke pa tudi na sejmih in produktu – aromaterapijskih festivalih, kjer je redno prisotna. blazinicah s čipkami slovenskih npv Podelili občinska priznanja Polhov Gradec, 24. junij – V parku Polhograjske graščine je potekala slovesna prireditev ob občinskem prazniku občine Dobrova - Polhov Gradec in dnevu državnosti Republike Slovenije, na kateri je župan Franc Setnikar podelil občinska priznanja. S slovensko in evropsko hi­mno ter dvigom slovenske za­stave se je v zelenem objemu grajskega parka začela slove­snost, s katero je občina Do­brova - Polhov Gradec letos obeležila triperesno deteljico praznovanj. Zbrani množici občanov in doseči še veliko več. Trije občani, ki so s svojim prizadevnim delom posebej prispevali k razvoju različnih področij v občini, so iz rok žu­pana prejeli posebno čestitko in priznanje. Priznanje občine za izkazano prizadevnost na področju javnega in društvene­ga življenja v občini sta prejela Franci Ciuha in Franci Železnik, Tatjana Trontelj pa je bila dobi­tnica bronastega grba občine, in sicer za pomembne dosežke na področju ohranjanja čipkarstva in aktivnega splošnega kultur­nega delovanja ter kot spodbu- Franci Železnik, prizna­nje občine – Je aktivni član Društva upokojencev Dobrova, kjer že deset let vodi tradicionalne meseč­ne pohode društva. Z njim in po njegovih zamislih so pohodniki prehodili že velik del Slovenije ter obiskali kar nekaj vrhov in krajev preko državne meje. Sodeluje ob raznih prireditvah in do­godkih, ki jih organizira društvo, in je tako s svojo nesebičnostjo in skromno­stjo vzor ostalim članom društva. občank je ob občinskem in dr­žavnem prazniku voščil župan Franc Setnikar. Na srce jim je položil, naj bodo veseli in po­nosni na to, da so del občine in države, ki sta kljub svoji mlado­sti sprejeli že veliko pomemb­nih odločitev in naredili veliko korakov, skupaj pa bo mogoče Tatjana Trontelj, bronasti grb občine – Je ena od ustanoviteljic in gonilnih sil Klekljarskega društva Polhov Gradec, ki letos praznuje 20-letnico. Na njen predlog in z njeno pomočjo je društvo v Polhograjski graščini organiziralo 17 čipkarskih razstav, številne klekljarske delavnice ter druge odmevne projekte, ki prispevajo k ohranjanju čipkarstva, razvoju društva in njegovih zgodovinskih dokumentov, s tem pa tudi k širši domoznanski podobi kraja. Aktivna je tudi na državni ravni, in sicer kot soavtorica knjižne in spletne izdaje prvega slovenskega klekljarskega slovarja, ter svetovnem področja čipkarstva, letos je bila ena od članic organizacijskega odbora za pripravo svetovnega kongresa OIDFA, ki bo po njeni zaslugi poleg drugih slovenskih krajev obiskal tudi Polhov Gradec. NAS CASOPIS 440/29.8.2016 C M Y K 31 Občina Dobrova-Polhov Gradec Pošta na 26. Dnevu pod Lovrencem Polhov Gradec, 26. junij – Tradicionalna prireditev Dan pod Lovrencem je bila letos posvečena več kot 4000 let stari službi – pošti. Rumeno je bil obarvan tudi pester in zanimiv program letošnje prireditve, na kateri so poleg organizatorja Turističnega društva Briše sodelovali še Dramsko društvo Neptun, Folklorna skupina grof Blagaj, Godba Dobrova - Polhov Gradec, Klekljarsko društvo Polhov Gradec, Javni zavod Polhograjska graščina, Muzej pošte in telekomunikacij, gasilci in drugi. Spremenljivo in povsem ne­predvidljivo vreme je bilo stal­nica začetka letošnjega pole­tja. Vsakodnevnim ploham ni ubežala niti zadnja nedelja med šolskim letom, ki je vsako leto rezervirana za briško veselico. Zato so prireditev prestavili na zadnjo junijsko nedeljo, ko je bilo prijetno sončno. Sprevod, ki je iz Briš krenil mimo avtobusne postaje v Pol­hovem Gradcu proti grajskem parku je bil glasen in živahen. Na čelu kolone so bili zastavo­noše, konjeniki in vprege z na­rodnimi nošami, spremljali pa so jih zvoki godbenikov. Najšte­vilčnejši zbor so letos sestavljali poštarji na in v zanimivih staro­dobnih in novodobnih poštnih vozilih. Številni obiskovalci so jim pomahali ob poti, zbrana Severjev grič dobil pomenljivi znamenji Polhov Gradec – Ob praznovanju 25-letnice privrel spontan bučen aplavz in čutiti je bilo enotnost in ponos slovenske državnosti so polhograjski farani na kraja in krajanov. Severjev grič ponovno postavili evharistični križ Evharistični križ na Severje­ – znamenje krščanstva ter slovensko zastavo – vem griču je bil postavljen že znamenje slovenstva. leta 1936, v spomin na jugoslo­vanski evharistični kongres, ki Letošnji prvi poletni dan bo obstalo. Oči mnogih – vrtičkar­ je potekal leto prej v Ljubljani, prebivalcem Polhovega Gradca jev, šolarjev, mladih in starih so a ga je po drugi svetovni vojni ostal v nepozabnem spominu, bile uprte v nebo. Slišati je bilo krščanstvu sovražna oblast po­ saj so bili priča edinstvenemu le hrupen zvok propelerja in rušila. Polhograjski župljani so dogodku. Kraj je v dopoldan-številne vzdihe opazovalcev, ki ga drugič postavili ob osamo­ skih urah preletaval helikopter so napeto spremljali dogajanje svojitvi, leta 1991. Tega je načel Slovenske vojske, se za trenutek in držali pesti za srečno na­ zob časa, podrtju so botrovale skril za hrib in naposled ponov-mestitev križa. Na Severjevem še vremenske neprilike. Tako no priletel z Briš ter se namenil griču je že čakala skrbno pripra­ so se zavedni in ponosni Polho­ proti središču, s seboj pa vozil vljena ekipa mož, ki je po nekaj grajci znotraj organizacijskega težko breme – 1800-kilogram-poizkusih le uspela podstavek odbora za vnovično postavitev ski leseni križ. Takrat je življenje 15-metrskega križa srečno usi­ križa odločili, da ob praznova­ v Polhovem Gradcu za trenutek drati na pravo mesto. Na plan je nju okrogle obletnice slovenske države ponovno postavijo križ prijateljstva, ob njegov bok pa drog, na katerem bo plapolala slovenska zastava. Slovesnost ob blagoslovu novega križa je potekala na predvečer dneva državnosti, 24. junija. V farni cerkvi Marijine-so slovesnost počastile tudi na-trska, ki so jo kasneje izobesili ga rojst va v Polhovem Gradcu rodne noše, godbeniki, gasilci, ob križu. Po maši se je dogaja­je župnik Bogdan Oražem ob lovci, predstavniki upokojencev nje preselilo na avtobusno po­somaševanju izseljenskega du-in podjetnikov, skratka celotna stajo, od koder je bilo mogoče hovnika Jožeta Božnarja daro-družbena sfera. Posebej ganljiv spremljati dogajanje na Sever­val mašo za domovino, ob ka-je bil blagoslov slovenskih za-jevem griču – kratek kulturni teri se je zbrala velika množica stav, ki so zaplapolale v cerkvi, program in blagoslov na novo krajanov, s svojo prisotnostjo pa med njimi tudi petinpolme-postavljenega križa. Ostala je komentiral Grega Čuden, ki je prireditev tudi povezoval in poskrbel za kar nekaj rumenih novic. Program 26. Dneva pod Lo­vrencem se je zaključil z veli­ko vrtno veselico, na kateri je s tamburico in drugimi instru­menti obiskovalce zabaval an­sambel Tonija Verderberja. Če pa merica vedoželjnosti in kul­turnih drobtinic še ni bila polna, si je bilo mogoče v Polhograjski graščini ogledati priložnostno razstavo Čipka – naša spre­mljevalka ali pa se sprehoditi po muzeju pošte in telekomu­nikacij. Nadja Prosen Verbič Foto: npv, J. R. množica pa jih je pričakala v grajskem parku. Tu so oddali poštne pošiljke ter ogromen paket iz Amerike, ki je poskrbel za nekaj prikupnih zapletov. Igra v izvedbi dramske skupi­ne Neptun se je srečno razpletla šele na prizorišču pri Pograj­skem domu, ki je bilo namenje­no tudi zanimivi zbirki različ­nih poštnih rekvizitov izpred več desetletij, domači kuhinji, od koder je dišalo po svežem, domačem kruhu, zabeljenem zelju in žgancih ter številnih drugih domačih jedeh in peci­vu, prostoru za najmlajše, ki so v delavnicah ustvarjali in preiz­kušali svoje umetniške talente, prizorišču za kmečke igre, na katerih so se pomerile ekipe iz okoliških krajev, njihovo urnost in iznajdljivost pa je duhovito le še želja pobudnikov in naj se ta izpolni: “Naj križ prijateljstva povezuje vse prebivalce Polho­grajske doline, zastava pa naj oznanja, da tu živijo pokončni in ponosni Slovenci.” Nadja Prosen Verbič Občina Dobrova-Polhov Gradec 25. dnevi medu v Polhovem Gradcu – Več kot med Polhov Gradec – medeno središče Slovenije Polhov Gradec – Med 4. in 7. avgustom se je v Polhograjski graščini in grajskem parku cedil med in dišalo je po medenih izdelkih. Hiša medu Božnar je pripravila že 25. dneve medu ter s tem obeležila jubilejni obletnici delovanja podjetja in organiziranja tradicionalnega dogodka. Foto: npv Ta vsako leto ponudi prilo-in prizadevanja družinskega Gostilnica v parkunudbe medu različnih okusov žnostno razstavo, številna za-podjetja Božnar je pohvalil Poskrbljeno je bilo, da nihče ponujali tudi celo paleto izdel­nimiva predavanja ter različne tudi župan Franc Setnikar in se iz Polhovega Gradca ni odšel kov za zdravje in lepoto, vrsto delavnice za otroke in odrasle. mu zahvalil za doprinos in po­lačen in žejen. Mojstri iz gostil-ličnih in kakovostnih izdelkov V parku pri Polhograjski gra-memben kamenček v mozaiku ne Dobnikar s Katarine so na-za vsak okus in stas. ščini se je prvi četrtek avgusta ustvarjanja uspešne turistične mreč poskrbeli, da se je bilo v Dnevi medu so v Polhov Gra­zbrala množica ljubiteljev čebel zgodbe v občini ter nagovor vročih poletnih temperaturah dec ponovno privabili številne in medu. V imenu gostitelja, zaključil z dobrimi željami, naj mogoče odžejati z medenim obiskovalce, ki jih je v treh de-Hiše medu Božnar je zbrane, jim medeni dnevi dobro uspejo pivom ali koktejlom ter osvežiti setletjih mogoče preštevati že v med katerimi so bili evropski in se ponovijo še velikokrat. z medenim sladoledom, lakoto več tisočih. Polhov Gradec je za poslanec Alojz Peterle, župan pa so potešili odlični burger-nekaj dni ponovno postal me-občine Dobrova - Polhov Gra-30 let medene zgodbe v ji, praženec in druge sladice. deno središče Slovenije in vsi dec Franc Setnikar, predsednik Polhovem Gradcu Hiša medu Božnar je ponujala lahko le upamo in spodbujamo Čebelarske zveze Slovenije Bo-S povezovalcem večera Ga­tudi vrečke za s seboj, ki so jih Hišo medu Božnar, da bo temu štjan Noč in predsednik Čebe-šperjem Završnikom se je obiskovalci lahko napolnili po tako tudi v prihodnjih letih. larskega društva Dolomiti Jan-Malči Božnar sprehodila skozi svojih željah. V priložnostni Nadja Prosen Verbič ko Prebil, na 25. dnevih medu 30 let medene zgodbe v Pol­trgovinici so poleg pestre po­ v Polhovem Gradcu prisrčno hovem Gradcu. Zgodba se je pozdravila Malči Božnar, nato namreč začela pisati leta 1985, pa jim predala besedo. Peter-ko se je na njeno pobudo in v le je pozdravil zbrane, čestital sodelovanju z revijo Naša žena pripravljavcem dogodka in jim organizirala 1. medena nedelja Pa se sliš´ od zaželel močan medeni teden. v Polhovem Gradcu. V Domu Po glasbenih drobtinicah mla-čebelarjev so pripravili razsta­dih lokalnih glasbenih ta lentov vo in pokušino in obiskovalci sv. Lovrenca zvon! je bil k besedi povabljen pred-so bili navdušeni. Leta 1990 se sednik ČZS Boštjan Noč. Ta je je ustanovilo podjetje Božnar pohvalil delo Hiše medu Bo-čebelarstvo, ki je obdržalo Vsako drugo avgustovsko nedeljo nas vaščane žnar, ki orje ledino na področju Medeno nedeljo, ta pa se je s Smolnika in številne prijatelje od blizu in daleč inovacij, embalaž, dizajna in selitvijo v Polhograjsko gra­ pot popelje k žegnanjski maši na sv. Lovrenc. potrdil, da ima gospodarski pri-ščino leta 1994 preimenovala stop v čebelarstvu Božnar prav v Dneve medu. Od tedaj so vse cev, postavljavcev in drugih ne vrste in vsestransko upo-Vzpon v jutranjih urah nas li bomo opoldansko uro in ve­ gotovo glavne zametke. Delo razstave imele določeno temo, pridnih rok, ki se na prošnjo rabo medu. Spodnji prostori predrami, saj je treba kar nekaj černo Ave Marijo. Zvonjenje Pristave, hiše nasproti graščine, truda, da pridemo na vrh. Vse je daljnsko vodeno, zato ga bo pa so ponujali sprehod sko-pa je poplačano, ko uživamo v možno vključiti tudi od doma. zi zapisano in s fotografijami prelepem razgledu daleč nao-Ob zaključku obnovitvenih opremljeno zgodovino Dnevov koli; vse do Triglava se lahko del smo predvsem hvaležni, medu v Polhovem Gradcu. Vsi vidi. Cekvica sv. Lovrenca je da so potekala srečno. Kljub ljubitelji čebeljih pridelkov bila v zadnjih dveh letih de-naporom ob prenašanju orod- V petek, 12. avgusta 2016, sta župan Franc svojih željah. Poveljnik civilne so se v petek lahko udeležili ležna prepotrebne obnove. V ja in raznega materiala, nas je zaščite Franc Koprivec je pred- PGD Črni Vrh je dobilo nov agregat Setnikar in poveljnik civilne zaščite občine Franc predstavit ve medenih oblog lanskem letu smo obnovili vedno spremljala dobra volja. Koprivec poveljniku PGD Črni Vrh Jožetu Kožuhu stavnikoma društva zaželel, da za rane, ki jih izdeluje podjetje zvonik, staro dotrajano kriti-Za vse opravljeno delo smo in podpoveljniku Klemnu Raztresnu izročila nov bi vozilo, sedaj opremljeno še Tosama iz Domžal ter se med no odstranili in izdelali novo najprej hvaležni vsem bla­ z novim agregatom, s pridom predavanjem Malči Božnar po-ter tako zaščitili sv. Lovrenca goslovom, ki smo jih prejeli. agregat. uporabljali, vendar kljub vsemu učili o tem, kaj vse ponuja med. pred vremenskimi vplivi, s ka-Vaščani in ključarji bi se radi čim manj za intervencije. Franc Sobotni dan je bil posebej na­ Ta bo črnovrškim gasilcem v je v preteklosti že nekajkrat terimi se bori na višini 824 m iskreno zahvalili prav vsem, ki Setnikar je pohvalil prizadev­ so veliko pomoč pri opravljanju zgodilo. Prostovoljno gasilsko menjen mlajši publiki, sajnad morjem. Namestili smo ste se odzvali vsakemu vabilu nost celotnega društva in čla­ poslanstva. Še posebej koristna društvo Črni Vrh je pred krat- gostili predstavo Ciper coper nova polkna in prepleskali k sodelovanju in ste na kakr­ nom zaželel uspešno in preda-medenjaki gledališke skupine pa bo ta nova pridobitev v pri-kim praznovalo tudi prevzem zvonik. Na ostrešje zvonika šenkoli način pripomogli, da no delo še naprej. meru izpada električne ener-obnovljenega gasilskega vozila Theatro Šentjošt. Po prikupni so bile nameščene še sončne smo v teh dveh letih uspeli Občinska uprava gije na črpališču vodovodnega GVC 16/70, ki so ga kupili lani predstavi pa so male otroške celice, ki poganjajo sistem za izpeljati načrtovano obnovo. sistema v Črnem Vrhu, kar se in z marljivostjo preuredili po prstke privabile še delavnice razsvetljavo. Z obnovo smo Vrata sv. Lovrenca pa so vedno oblikovanja slanega testa. Tega nadaljevali v letošnjem letu. odprta, zato se za vašo podpo­dne je organizator v sodelova-Od žegnanjske nedelje naprej ro priporočamo tudi vnaprej, nju s Slovenskim akademskim bomo s sv. Lovrencem še bolj saj s semeni sedanjosti vlaga­čebelarskim društvom gostil povezani. Sončna energija bo mo v sadove prihodnjih rodov. predavatelja dr. Danila Bevka poganjala tudi cerkvene zvo-Vaščani in ključarji iz Nacionalnega inštituta za nove. Njihovo pesem bomo podružnične cerkve sv. biologijo, ki je zbranim spre-slišali vsake četrt ure, posluša-Lovrenca govoril na temo Pestrost divjih čebel v Sloveniji. V nedeljo pa so se pod mentorstvom aka­demskega slikarja Reneja Čo­pija slikale panjske končnice in potekal je prikaz točenja medu. Vse dni je bilo na voljo tudi li­stanje po knjigah iz Knjižnice pod krošnjami, Muzej pošte in telekomunikacij je bil prav tako odprt. Občina Dobrova-Polhov Gradec Spominska slovesnost s kardinalom Rodetom Šentjošt, 10. julij – Slovesnost v spomin na so domačini leta 1995 sredi vem bi jo Slovenci odnesli bolje, za žrtve vojne. Letošnja prizna-Janežič iz NUK v Ljubljani je vasi postavili spominsko kapelo, če bi se po zgledu Nizozemcev, nja in medalje so prejeli Majda predstavila sezname prepove­ umorjene žrtve komunističnega nasilja med in po pred katero vsako leto v začetku Dancev in Belgijcev zavzeli za in Alojz Starman, Jelka Mrak danih knjig, obelodanila akcijo vojni v šentjoški župniji je letos zaznamoval visok julija poteka spominska maša s pasiven odpor, saj bi se izognili Dolinar, Marija Inzko (vsi iz av-čiščenja knjižnic in knjigarn leta cerkveni obisk – mašo je daroval kardinal Franc kulturnim programom. veliki materialni škodi in nepo-strijske Koroške) in Franc Rode.1945 ter predstavila štiri v Slo-Rode. V kulturnem programu je bil slavnostni Kardinal Rode se je v pridigi trebnim žrtvam. Po koncu kulturnega progra-veniji tudi uradno prepovedane govornik Peter Sušnik, predsednik Nove slovenske dotaknil osnovne maksime kr- Po koncu maše je sledil uro ma so si zbrani lahko ogledali knjige.zaveze, podelili so Ehrlichova priznanja in ščanstva: ljubi svojega bližnjega, dolg kulturni program, v okviru še razstavo o prepovedani lite­ Gašper Tominc kakor samega sebe. To so po katerega so se spomnili polpre- raturi 1945–1991 z naslovom medalje, hkrati pa je bila na ogled tudi razstava o njegovem vsi trije totalitarni re-tekle zgodovine, a hkrati tudi Stop, cenzura! Razstava Helene prepovedani povojni literaturi. žimi 20. stoletja – fašizem, na-srebrnega jubileja domovine, Prve žrtve so padle že po pr-mesecih iz maščevanja pobili cizem in komunizem – izklju-zato je bil naslov prireditve vem letu vojne, zato so Šentjo-25 domačinov. Statistika pravi, čevali. V ospredje so postavljali Slovenija – praznujemo s teboj. ščani v želji po preživetju julija da je po koncu vojne v župniji sovraštvo, tako Rode, do rase, Osrednji govornik prireditve je 1942, kot eni prvih v Sloveniji, Šentjošt bilo prebivalst vo zde-narodnosti in družbenega slo-bil Peter Sušnik iz Nove zaveze. Iz poslanske klopi organizirali vaško stražo. Parti-setkano, bilo je skoraj 20 % manj ja. Komunizem je tako stavil na Po njegovem sta termina »va­zanski napad na Šentjošt, ki je ljudi. Se pravi 165 žrtev, večino-sovraštvo, ki je postalo gonilna ška straža« in »domobranstvo« Anžeta Logarja temu sledil, se je izjalovil, zato ma komunističnega nasilja. V sila revolucije, ta pa je prevzela v Sloveniji po krivici dobila so napadalci v naslednjih treh spomin na bratomorno vojno osvobodilno pobudo. Po njego-izjemno negativno konotaci­ jo, kar je plod zavestnega dela Če delaš galamo … levice, ki se oplaja iz nekdanje rdeče ideologije. Ljudi, ki z njo ne simpatizirajo, ima za dru-So stvari, ki me kljub poznavanju gorazredne državljane. »Koliko domače politično družbene folklore drugorazrednosti smo še pri­ še vedno presenetijo. Že dolgo tega pravljeni preživeti?« se je spra­ me je presenetilo, s kakšno mirnostjo ševal, a hkrati tudi dodal, da so trenutni notranji boji na desnici s(m)o Slovenci sprejeli odločitev o znova samo mlin na vodo levici. državnem saniranju bank, ne da Kot bi se desni voditelji ničesar bi za to zahtevali ustrezne kazni za ne naučili in nimajo modrosti, odgovorne. je še dodal. Pred podelit vijo Ehrlichovih Medtem ko so šli Islandci na In presenečenje tega poletja: priznanj in medalj, ki jih pode-ulice, je naše občestvo zgolj sko-tožba Banke Slovenije, da bi ljuje odbor zaslužnim Sloven-mignilo z rameni, se “samopre-preko upravnega spora prišla kam in Slovencem, ki ohranjajo pričalo”, da tako ali tako ne bo nazaj do dokumentov, ki jih je spomin na težke čase in dedi-nihče odgovarjal. Danes so is-po odredbi sodišča BS morala ščino prenašajo na naslednje landski bankirji za zapahi, naši posredovati preiskovalni komi­rodove, je zbrane nagovoril še pa še naprej s pomočjo dragih siji. So izgubili na prvi stopnji, Ante Belija iz hrvaškega društva odvetnikov uspešno zmagujejo pravijo, da se bodo pritožili. Si na sodiščih. V tistih pičlih treh predstavljate, da bi uspeli? Po­primerih, ki so v štirih letih tem bi vsi, NLB, NKBM, Aban­sploh prišli pred roko pravice. ka in ostali, ki so dokumente Potem me je presenetilo, že morali posredovati komisiji, kako je preiskovanje bančne uporabili takšno tožbo in pre­kriminalitete hitro padlo v (jav-iskovalna komisija bi ostala nomnenjsko) pozabo. Smo se – brez dokumentov. Se to tudi v predvolilni kampanji poleti vam ne zdi vsaj nenavadno?2014 ukvarjali s tem, kdo bo Presenečenje pa je bila tudi Črni Vrh, 6. avgust – je vozilo dobilo novo podobo, tev zahval članom društva, ki svetemu Florjanu, da bo varoval bolj učinkovito zagotovil pre-pošta, ki sem jo med zadnjim gasilci pa bodo pri zagotavljanju so v obnovo gasilskega vozila in spremljal gasilce ter gasilsko Prostovoljno gasilsko gon odgovornih za 5-milijar-dopustom prejel v poštni nabi­ pomoči krajanom v požarih in vložili največ prostovoljnih vozilo na vseh poteh, je opra­ društvo Črni Vrh dno bančno luknjo ali so bili v ralnik. Inšpekcija javne uprave drugih nesrečah z njim varnejši, ur. Skromno pozornost so iz vil župnik Peter Nastran. Zvok je praznovanje ob ospredju “novi moralno-etični se je odločila, da mi odvzame hitrejši in uspešnejši. Za njo je rok predsednice prejeli Ma- motorja, prižgane utripajoče standardi ”? Seveda, z zaprtjem diplomatski naziv. Inšpektorica prevzemu obnovljenega zbrane nagovoril poveljnik GZ tej Buh, Bernard Kožuh, Jože luči in gasilska sirena preno­vodje opozicije se da zelo eno-Duša Pokeržnik, ki v primeru gasilskega vozila začelo s Dolomiti Filip Božnar. Čestital Kožuh, David Kožuh, Jure vljenega gasilskega vozila pa so stavno preusmeriti pozornost. zaposlitve Škrleca na general­ slavnostno parado, temu je gasilcem ob pomembnem Osredkar, Klemen Raztresen simbolično naznanili zaključek Se spomnite, pregon bančne nem državnem tožilstvu ni dogodku in jim zaželel varno in Robi Kožuh. Napočil je težko uradnega dela slovesnosti. pa je sledila velika vrtna kriminalitete je v drugi verziji uspela odkriti nepravilnosti, vožnjo z novim vozilom. Sle-pričakovani trenutek – predaja Z izrečeno zahvalo vsem, ki veselica. nove koalicijske pogodbe leve-je v mojem primeru ugotovila dil je pozdrav župana Franca vozila svojemu namenu. Slavno- so na kakršenkoli način po­ga trojčka SMC-Desus-SD celo takšne kršitve, da je Ministr- Setnikarja, ki je pohvalil ta po-stni trak sta skupaj z županom magali pri pridobitvi vozila ali izpadel iz teksta. Menda po po-stvu za zunanje zadeve naložila Gasilska parada, na kateri so gumni korak društva in priza-Francem Setnikarjem prerezala organizaciji dogodka, ter prija­moti … Potem se dolgo ni zgo-odvzem diplomatskega naziva. poleg domačega društva PGD devnost gasilcev ter jim zaželel, predsednica Veronika Kržišnik znim povabilom na druženje in dilo nič, vprašanje odgovornih Čeprav sem ga pridobil po nate­ Črni Vrh sodelovala tudi sose-da bi novo pridobitev pogosteje in poveljnik Jože Kožuh. Ključi veselo rajanje se je sklenil prvi za bančno luknjo pa se je umi-čajnem postopku in izpitu, ki ga dnja in prijateljska, in sicer Dvor, uporabljali za izobraževalne in vozila pa so iz rok poveljnika GZ del praznovanja črnovrških kalo drugim dnevnim temam. je vodilo prav zunanje ministr- Polhov Gradec, Poljane, Zalog, preventivne namene kot za in- Dolomiti Filipa Božnarja romali gasilcev, prijetnejši pa se je ob In o tej zadevi danes sploh ne bi stvo samo. In razlog? Minister Črni Vrh nad Idrijo in pobrate-tervencije. v roke poveljnika PGD, ta pa jih zvokih ansambla Javor, pijači in govorili, če na pobudo SDS par-za javno upravo Koprivnikar je no društvo iz Nadgorice, je pod Nagovorom je sledila glas- je izročil vozniku Klemnu Raz-hrani nadaljeval še pozno v noč. lament ne bi izglasoval ustano-to utemeljil takole: »Nesporna vodst vom domačega poveljn i-bena drobtinica, tej pa podeli- tresenu. Blagoslov s priprošnjo Nadja Prosen Verbič vitve preiskovalne komisije, ki je trditev MZZ, ki ji pritrjuje ka Jožeta Kožuha prikorakala se ukvarja z iskanjem krivcev. tudi Ministrstvo za izobraže­izpred podružnične osnovne Šele jeza bank in posameznih vanje, znanost in šport, da ima šole in se zbrala pred domom (nekdanjih) bankirjev, ki morajo javni uslužbenec izobrazbo, ki gasilcev. Strnjeni koloni gasilcev, polagati račune pred javnostjo, ustreza tretji stopnji iz 33. člena gasilk, mladine in praporščakov je to temo spet vrnila med me-ZViS, vendar pa ostaja dejstvo, so se nazadnje pridružila še ga­dijske vesti. Skozi zadnja vrata. da (čeprav ima večjo stopnjo silska vozila. Pa še to le zato, ker gre prei-izobrazbe, ki se po zakonu ne Uradni del je s prijazno do­skovalka institucijam tako “na zahteva) ne izpolnjuje zahteva­brodošlico vsem zbranim za­ živce”. nega zakonskega pogoja glede čela predsednica društva Ve­ In gremo naprej k presene-(nižje) stopnje izobrazbe.« Vi ronika Kržišnik. Na kratko je čenjem: presenečenje je bilo razumete? No, da je bil inšpek­spregovorila o menjavi starega ravnanje okrožnega sodišča v cijski pregled opravljen ravno vozila, ki jim je služilo 22 let, Ljubljani jeseni 2015. Le zakaj je na dan, ko smo začeli zasliševati ter nakupu in delih, ki so bila moralo to s procesnimi postop-nekdanje bankirje F21, je seveda opravljena na obnovljenem ga­ki za sedem mesecev zadržati zgolj naključje. Kajti Slovenija je silskem vozilu GVC 16/70. Tega zaseg dokumentacije bank? Pa družba enakih meril. Roka pra­so lansko leto kupili od PGD saj so tudi sodniki, vsak od njih, vice udari vse … (… tiste, ki (po Črni Vrh nad Idrijo, nato pa ga plačali po 2500 evrov za sanaci-nepotrebnem?) delajo galamo). s pomočjo pridnih domačinov jo bančnih lumparij. uredili po svojih željah, tako da Zbrane na gasilski paradi je nagovoril župan. Občina Dobrova-Polhov Gradec Blagoslov obnovljene cerkve v Podsmreki ja. Poleg orgel, ki so odmevale Na poletno nedeljo, 3. julija 2016, je bila v v lepi in akustični podsmreški podružnični cerkvi v Podsmreki sv. maša z cerkvi in jih je igral zborovodja, blagoslovom obnovitvenih del. Bog je našo župnijo sta sodelovala tudi instrumen­ v letošnjem letu res obilno blagoslovil. Maja so v talista Lucija Stopar na flavti in Nejc Lango z violino ter skupaj ubrano zaigrala. farni cerkvi na Dobrovi potekale različne glasbene prireditve v čast 300-letnice župnije. Ob koncu svete maše se je župniku A lojziju Golobu v Osrednja slovesnost je pote-Obnova cerkve sv. Marti­imenu župljanov podružnice kala 12. junija 2016. Za farane na, od leta 2002 do leta 2016 sv. Martina zahvalil dolgoletni pa so bili pomembni tudi do-Zadnja obnova cerkve v Pod­ključar cerkve Lojze Dolinar. godki, ki so se vrstili po podru-smreki se je začela že leta 2002. Podaril mu je rezbarijo, ki jo žnicah. Najprej so bile izdelane nove je izdelal Roman Kokole. Pod­ hrastove klopi, ki jih je izdelal smreški gasilci so po sv. maši z Zgodovina cerkve v Pod-domačin, mizar Janez Rotar. veseljem odprli vrata gasilskega smreki Sledili sta obnova strehe na doma, kjer je potekalo prijetno Cerkev v Podsmreki ima kar zvoniku in cerkvi ter zamenjava druženje ob kozarcih z vinsko lepo zgodovino. Prvič je bila ostrešja in bakrene kritine, kar kapljico in dobrotah, ki so jih omenjena že leta 1528 kot po-je opravil Jože Groznik, Fran­pripravile podsmreške gospo­ družnica ljubljanske župnije sv. ce Trobec pa je prebelil fasado. dinje. Ključar »šmarske« cerkve Petra. Leta 1749 je pogorela, po Avgusta 2013 so v livarni v Pas- Tine Grom, za pleskanje notra-s človeškim trudom in seveda donela še slavnejše in mogoč­ prenovi je dobila baročno podo-sau v Nemčiji vlili nov bronasti njosti in zunanjosti cerkve je z Božjo pomočjo vse potekalo nejše. Župnik Alojzij Golob je Lojze Dolinar, ki je poskrbel za več manjših obnovitvenih del v bo. Leta 1785 je kot zadnja po-zvon. Poleg tega sta v zvoniku poskrbel Janez Levec, električ-po zastavljenem načrtu, ki ga je pri sveti maši blagoslovil vsa cerkvi, je med drugim z ekipo družnica postala del dobrovske še dva zvona iz farne cerkve no napeljavo pa je posodobil pripravil in vodil župnik Alojzij obnovitvena dela, ki so poteka­ župnije. V cerkvi zavzema osre-na Dobrovi. Slovesni blagoslov Marko Škof. Prav tako so oči-Golob. Tako je bila cerkev maja la v preteklem letu. Nova fasada zgledno uredil časovni potek obnovitvenih del. Dokument dnje mesto oltar sv. Martina, ki zvonov je bil 10. novembra 2013, stili in prenovili svečnike in dva letos pripravljena za maševanje, cerkve in zvonika krasi cerkev je opremljen s fotografijami od ga je leta 1902 postavil Anton blagoslovil jih je dr. Matjaž Am-lestenca. To je opravil Miran domači župnik je takrat daroval že kar nekaj časa, mnogi verniki leta 2002 do zaključnih del v Vodnik, posvetil pa istega leta brožič. Veliko pridobitev pred-Martinjak. Za čiščenje velikega sveto mašo v čast sv. Florjanu, pa so tega dne prvič videli tudi letu 2016 in visi v vitrini na ste­ škof Jeglič. Poleg tega oltarja sta stavljata tudi elektrifikacija in lestenca in ostala dela, poveza-zavetniku gasilcev. Vsem, ki ste s prenovljeno notranjost. V svoji ni ob vhodnih vratih zelo lepo še dva manjša, in sicer oltar sv. avtomatizacija zvonjenja, za kar na z notranjo opremo, je poskr-svojim delom pripomogli k pre-pridigi je dobrovski župnik po­obnovljene cerkve. Cerkev v Ane na levi in oltar sv. Volben-sta poskrbela Janez Moškrič in bel Lojze Dolinar. V zakristiji novljeni podobi cerkve, iskrena vedal, da je bilo v času prenove Podsmreki sije v svojem novem ka na desni strani cerkve. Zani-Tomaž Klopčič. je bila obnovljena stara omara. hvala. Naj vam Bog povrne. cerkve veliko storjenega. Po­mive so tudi tri zunanje freske: Od avgusta do decembra Le-to je opravil Zdravko Švab, leg obnovitvenih del da so bile sijaju. In taka bo prav gotovo sv. Krištof z Jezusom na rami, 2015 je potekala obnova notra-novo omaro pa je, po zgledu Blagoslov obnovitvenih zelo pomembne tudi molitve in svetel simbol tudi za vse priho­ dnje rodove. križanje ter sv. Martin, ki deli njosti cerkve. Restavriranje ol-stare omare, izdelal Janez Rotar. del daritve vernikov, ki jim je cer-Vsem in vsakemu posebej še svoj plašč z beračem (Marija v tarjev, kipov in križevega pota Nadzor nad opravljenim delom V nedeljo, 3. julija 2016, so kev namenjena. Sveto mašo je enkrat Bog lonaj! leščevju, Dobrova pri Ljubljani, je opravil Rudi Polner, potrebna je vodila Meri Lavrič. zvonovi v Podsmreki še lepše s petjem popestril pevski zbor 2015). zidarska dela Rajko Fortuna in Vsekakor lahko rečemo, da je zadoneli, njihova pesem je za-pod vodstvom Boruta Dolinar-Jože Lango Obisk fatimske Marije romarice Oratorij v Šentjoštu Polhov Gradec, 7. julij - Milostno podobo fatimske sorodnici Elizabeti prinesla Je-Šentjoški otroci in animatorji smo tudi letos prvi gozd, iz katerega smo se kljub zusa, tako pa ga podoba fatim-strahotam in grozotam vsi sreč- Marije, ki že skoraj 70 let roma po svetu, od 13. maja teden počitnic preživeli na oratoriju. Letos smo ske Marije prinaša tudi vsem no vrnili. Dan smo zaključili že tretjič gostimo v Sloveniji, tokrat pod geslom: spoznali lesenega dečka Ostržka, njegove lumparije vernikom, njenim župnijam, tako, da smo vsi skupaj prespali Marija – okno upanja. in bližnjice, ki jih je iskal v življenju. družinam, bolnikom, ostare-v kulturnem domu. Pri nas bo vse do 13. oktobra, romarice, ki je prispela na pol-lim, zapuščenim in trpečim. Tako kot mi se je vsak dan nadaljevali z molitvijo, petjem Poleg naštetih dejavnosti smo v začetku julija pa so jo hvale-hograjska tla, ter jo v procesiji Njegova usmiljena ljubezen pa naučil nekaj novega in na koncu himne in dvigom zastave, nato uživali tudi ob katehezah, delav­prav tako kliče k spreobrnjenju, nicah in velikih igrah. Povsod žno sprejeli tudi v polhograjski in s prižganimi lučkami slo-oratorija ugotovil, da sta naj-pa prisluhnili Ostržku in njego­veri, upanju, ljubezni ter molitvi, smo se naučili kaj novega, po­ župniji. V njeni prisotnosti je vesno pospremili v župnijsko pomembnejši vrednoti resnica vim dogodivščinam. Vsak dan je opomnil polhograjski župnik skrbeli za dobro voljo in razgi­ počitniško četrtkovo dopoldne cerkev. Zbrani v molitvi in pe-in ljubezen. Oratorij se je začel se je zgodilo kaj zanimivega in preživela lepa množica faranov smi so se ji poklonili, ji izročili Bogdan Oražem med darova-v torek, 28. 5. 2016, kot vsako otroci so veliko njegovih napak bali naše prste. Teden oratorija in drugih častilcev te Gospo-svoje zahvale in prošnje ter za njem svete maše. Župnija Pol-leto s krstom. Letos je bila pred prepoznali sami in nam anima-je minil zelo hitro. Komaj smo dove dekle, ki je pred 99 leti trenutek skuša li začutiti njeno hov Gradec se je tako, s podobo otroki težka naloga, saj smo z la-torjem povedali, da to ni prav. se naučili himne, že smo jo peli Marije romarice, posvetila in na zaključni prireditvi. Ostržek prek pastirčkov prišla iz nebes neposredno bližino. Kaj vse je žimetrom preverjali njihovo is-V petek so nas obiskali poseb­izročila Njej v varstvo, s tem pa nas je vse naučil nečesa zelo po­ na portugalska tla, v Fatimo, da sporočal pogled te milostne krenost. Če bi tudi ljudem rasel ni gostje, policisti. Pripeljali so poglobila in oplemenitila sveto membnega – tople dlani, veliko bi mogla odvrniti strašno gorje, podobe, bi lahko opisal vsak s nos, ko bi se zlagali, bi tisti dan se v svojem vozilu, prižgali si­leto usmiljenja. srce in navihan obraz imamo ki je takrat pretilo vsemu svetu. svojimi besedami, prav gotovo imeli vsi malo večjega. Nasle-rene in nam pokazali vso svojo S podobnim namenom se med pa je nagovarjal in vabil k po-dnje dni se je oratorij začenjal z opremo. Navdušeno smo si jo čisto vsi, zato se moramo po- Nadja Prosen Verbič ljudi vrača tudi danes. Pri ka-svetitvi njenemu brezmadežne-igro in jutranjo telovadbo. Naj-nadeli in policistom pustili, da gumno odpraviti v svet. Otroci, hvala vam za čudovit teden! pelici ob Polhograjski graščini mu Srcu ter po njem njenemu prej smo se razgibali zunaj, nato so nas vklenili v lisice. Zvečer pa so prijazno sprejeli kip Marije Sinu. Pisano je, da je božja Mati pa še v kulturnem domu z bansi nas je čakala nočna igra. Malo Metka Oblak in drugimi igrami. Dneve smo prestrašeni smo se odpravili v Občina Dobrova-Polhov Gradec Visoka jubileja čipkarstva V nedeljo, 19. junija, sta nas v Polhograjski graščini združila spoštovanje in ljubezen do čipke. S prijaznim sodelovanjem gospe Tevte Brumec iz Kulturno-umetniškega društva Serafin smo odprtje 18. razstave čipk pridružili programu 176. Mozartove družinske nedelje. Z letošnjo razstavo čipk smo prepletanjem tankih niti. v pesmi, kot na primer v tole se spomnili 110-letnice usta-ljudsko: “Preljubi deklič, kako novitve Čipkarske šole Polhov Čipka – naša spremljeval-si ti lep, če boš klekljati znala, Gradec, ki je delovala še v šol-ka – tako smo poimenovale boš cvet vseh deklet.” skem letu 1947/48, hkrati pa letošnjo razstavo. Spremlja naš Letošnja razstava je bila prav­20-letnice uspešnega delovanja čas, naš kraj in naše življenje. zaprav skupek več manjših raz-Klekljarskega društva Polhov Njene vloge so se od davne pre-stav. Gospod Franc Jelovčan Gradec. Maja leta 1996 se nas teklosti do danes spreminjale. se je ponovno odzval na naše je 13 deklet in žena na prijazno Čipka je bila v vlogi sredstva za vabilo, pridružili sta se nam v šolskem letu 1947/48 sistema-vseh smo uspele identificirati gre za delitev dobrin, ki so jih pobudo gospe magistrice Joži-preživetje, za izboljšanje mate-gospe Sandra Šeme in Anica tičnega učenja klekljanja tukaj dekleta in žene, razen na sku-soustvarjale generacije Slo­ce Rozman Vodopivec, takrat rialnih razmer preprostih ljudi, Strbad iz ljubljanske klekljarske ni bilo več. Šele po ustanovitvi pinski fotografiji s klekljaricami vencev?« svetovalke kmečkim družinam za druge je bila dokaz prestiža skupine Ledine, spomnile smo našega društva se je nekaj naših na dvorišču graščine (original-Razstava v Polhovem Gradcu na področju dopolnilnih dejav-in moči, saj je bila nekdaj dose-se nekaterih preteklih razstav, članic udeležilo tečajev v Idriji na fotografija je last gospe Jožefe se je navezovala na 17. kongres nosti, odločilo, da ustanovimo gljiva le najbogatejšim. Danes obesile gospodinjski rekvizit in Ljubljani. Dve naši članici – Koprivec – Mostarjeve Pepce). in generalno skupščino OIDFA klekljarsko društvo. Polhograj-je klekljarsko ustvarjanje za in se s pomočjo treh zunanjih mentorici pa se zadnjih nekaj let Tu naprošam bralce, posebno (Mednarodna organizacija za ske klekljarice želimo tudi na mnoge sprostitev ob druženju sodelavcev domačinov, Janka redno izobražujeta v Čipkarski Pograjce, da si vzamete nekaj klekljano in šivano čipko), ki sta tem mestu izraziti posebno s podobno čutečimi in misleči-Božnarja, Maše Kozjek in Karla šoli Idrija. To sta Majda Grbec časa in si natančno ogledate bila od 24. do 26. junija v Lju­hvaležnost za njeno pobudo, mi, kot umetnost pa je, čeprav Kozjeka, lotile uresničit ve idej-Plestenjak in naša predsednica, skupino. Če boste prepoznali bljani na Gospodarskem razsta­ki je pripeljala do ustanovitve povsod občudovana, finančno ne zasnove, ki jo je predlagala Marijanca Yartz. Gospa Ma-katero od oseb na fotografiji, mi višču. Slovenske klekljarice smo prvega klekljarskega društva v močno podcenjena, nezado-Mirjam Gremes. Mežnarica rijanca je imela letos posebno sporočite (tatjana.trontelj@siol. šele v tretjem poskusu uspele Sloveniji. Danes nas je 24 in še stna tudi za najskromnejše pre-cerkve sv. Jurija s Praproč, naša častno dolžnost. Kot najstarejša net ali 041 576 218). dobiti mandat za kongres. Kan­vedno nas združujeta veselje do živetje. Čipka je prešla v službo predsednica, gospa Marijanca, učenka Čipkarske šole Idrija je Sreča ni samoumevna. Sre-didaturo Slovenije za pripravo ustvarjanja in spoštovanje ču-telesne in duševne lepote ne-nam je prijazno posodila ne-sodelovala pri slovesnem dvigo-ča je živeti danes, živeti v svo-kongresa sta podprla tudi žu­dovitih umetnin, ki nastanejo s žnejšega spola in se vpletla tudi kaj cerkvenih paramentov, na vanju festivalske zastave ob od-bodi, sreča je govoriti materni pan občine Dobrova - Polhov ogled so bile tudi tri uokvirjene piranju 35. festivala idrijske čip-jezik, sreča je živeti v že 25 let Gradec Franc Setnikar v skupni »zloženke« čipk, ki so bile del ke. Čeprav mojstrica klekljanja samostojni državi, sreča je ži-podpori županov »dežele idrij­nevestine dote v dvajsetih le-je še vedno vedoželjna in nam veti v Sloveniji, sreča je ime-ske čipke« in moj pokojni so­tih prejšnjega stoletja. Razstavo je vsem svetel vzor vseživljenj-ti družino in prijatelje. Sreča prog kot predsednik Slovenske Polhograjske klekljarice smo posvetile spominu na Juri-skega učenja. Vseh dvajset let je vrednota, ki nas bogati, če akademije znanosti in umetno­co Pivk, ustanovno in častno obstoja našega društva nam je znamo ceniti tudi trenutke in sti. Ob Sloveniji je kandidirala članico, “strica” Maksa Oblaka, z izjemnim pedagoškim darom drobne stvari. Moj pokojni so-Nemčija, poznavalci so očitno na Stritarjevi ulici častnega člana, ki nas je zapu-podajala svoje znanje klekljanja prog Jože je v enem od svojih dali prednost naši državi. stil letošnjo pomlad, in dr. Jože-in razkrivala drobne skrivnosti govorov poveda l naslednje: »O Našo razstavo si je v okviru Med 24. in 26. junijem sta v Ljubljani potekala ta Trontlja, podpornega člana izdelovanja čipk, ki jih ne po-vrednotah je veliko zmede-kongresnega programa prišlo znajo niti najboljše učiteljice v nega razmišljanja. Ali ima ogledat več skupin iz tujine. 17. kongres in generalna skupščina mednarodne našega društva. Tu bi se rada zahvalila za pomoč in podporo Idriji. Gospa Marijanca je bila vsak človek pravico do svojih Po zapisih v knjigi vtisov lahko organizacije za klekljano in šivano čipko OIDFA. pri pripravi razstave Tehniške-ena zadnjih učenk v Čipkarski lastnih vrednot? Si lahko vsak sklepamo, da so odšli iz Pol- V sklopu tega pomembnega slovenska klekljarska društva. mu muzeju Slovenije, Javnemu šoli Polhov Gradec in večkrat sam postavlja prednostno le-hovega Gradca z lepimi vtisi, dogodka, ki ga je tudi Kon-In dogodil se je spektakel, za-zavodu Polhograjska graščina pove, da so dekleta imela odlič-stvico in razvršča vrednote po iz Slovenije pa s prepričanjem, gresni urad Ljubljana najavil nimiv za mimoidoče, predvsem in Občini Dobrova - Polhov ne učiteljice klekljanja. svoje? Materialno blagostanje, da so obiskali deželo prijaznih kot enega najbolj pomembnih turiste, saj je na ljubljanski ulici Gradec, ki prek javnega razpisa O delovanju Čipkarske šole na primer, je vrednota. Ali jo in gostoljubnih ljudi, ki cenijo kongresnih dogodkov v sloven-klekljalo preko 900 klekljaric in sofinancira delovanje društev.Polhov Gradec je ohranjenega bomo postavili višje kot kate-svojo domovino in spoštujejo ski prestolnici v letu 2016, so klekljarjev, med njimi tudi nekaj V Polhovem Gradcu in le malo gradiva. Del ohranjene-ro od drugih čislanih vrednot, tradicijo. slovenski organizatorji dan prej Polhograjk. okolici je klekljanje še živo, ga smo postavile na ogled, med na primer višje od poštenja? Tatjana Trontelj na Stritarjevo ulico povabili a po zaprtju Čipkarske šole drugim tudi nekaj fotografij. Na Ali višje kot pravičnost, kadar Razstava čipk ob 20-letnici Klekljarskega društva Polhov Gradec in 110-letnici ustanovitve Čipkarske šole Polhov Gradec Čipka – naša spremljevalka Polhov Gradec, 19. junij – V zavetju zidov skozi dvajsetletno kronologijo V sk lopu omenjenega dogodka drugih tujih gostov.kako zanimivo je bilo preskusiti društva, katerega vodilo je bilo si je razstavo čipk, kot tudi dru-Številna čudovita mnenja svoje klekljarske spretnosti in Polhograjske graščine je potekalo odprtje 18. in je ohranjati polhograjsko ge turistične znamenitosti Pol- in lepe misli o razstavi in o tej osvojiti osnovo klekljanja – pre­ klekljarske razstave Čipka – naša spremljevalka. kulturno dediščino in njeno hovega Gradca in okolice, poleg čudoviti umetnini, ki nastane križat, posukat, prek rižat. Klekljarsko društvo Polhov Povezovanje društev znotraj prepoznavnost, krepiti k le-številnih domačih obiskovalcev s prepletanjem tankih niti, pa Nadja Prosen Verbič Gradec se je spomnilo 20-letni-občine je v nagovoru pohvalil kljarsko ustvarjalnost in širiti ogledalo tudi mnogo predstav-hrani knjiga vtisov. Med dru­ce svojega delovanja in 110-le-župan Franc Setnikar ter česti-spoštovanje do k lekljane čipke. nikov in delegatov kongresa ter gimi v njej najdemo tudi zapis, tnice ustanovitve Čipkarske tal Klekljarskemu društvu Pol-V duhu praznovanja 25-letnice šole Polhov Gradec. Z njo je hov Gradec za pripravljeno raz-slovenske države se je dotaknila grajskim sobanam dalo bogato stavo. Zahvalil se je članicam za tudi vrednote lastne države ter vsebino, ki je bila obiskovalcem njihovo večletno ustvarjanje in se spomnila treh pomembnih na ogled vse do konca julija. Na s tem ohranjanje tudi za naše gradnikov društva, ki jim je bila deževno nedeljsko popoldne okolje pomembne obrti, v prvi letošnja razstava posvečena, in je v prostoru Polhograjske gra-vrsti pa je izpostavil pomemb-sicer dr. Jožetu Trontlju, pod-ščine številne zbrane prijazno nost nagovarjanja mladih, če-pornemu članu društva, Jurici pozdravila Teuta Brumec, vod-mur polhograjske klekljarice Pivk, ustanovni in častni člani­ja Mozartovih družinskih dni, posvečajo posebno pozornost. ci, in Maksu Oblaku, častnemu ki jih tu Kulturno-umetniško Prijazno dobrodošlico vsem, članu. Trontljeva se je ob koncu društvo Serafin pripravlja že vr-ki jih je ob tej posebni priložno-vsem zaslužnim zahvalila za po- Foto: npv sto let. 176. tovrstni dogodek so sti združila čipka, je v imenu moč pri pripravi in organizaciji ”Kako zanimivo je namreč združili z odprtjem kle-organizatorja namenila Tatja- te pomembne razstave čipk, sej bilo preskusiti svoje kljarske razstave Čipka – naša na Trontelj. V govoru se je do-se ta navezuje tudi na 17. kon-klekljarske spretnosti in spremljevalka in bogati vsebini taknila pomembnih mejnikov gres mednarodne organizacije osvojiti osnovo kleklja­dodali še kanček glasbenega čipkarske dejavnosti na Pol-za klekljano in šivano čipko, ki je nja – prekrižat, posukat, razvajanja. hograjskem ter se sprehodila konec junija potekal v Ljubljani. prekrižat.” Občina Dobrova-Polhov Gradec rušil streho. Trnavska Francka žica – ostala. Površine so začeli Plestenjak, ki danes živi na Dre-po končani drugi svetovni vojni novem Griču, je za Naš časopis čistiti deloma domačini deloma Nekoč meja, pojasnila da so domačini takrat jugoslovanska vojska. Železo ogromno pomagali: zaradi od-in kamni so domačinom prišli ročnosti domačije so morali prav pri gradnji objektov, a kljub narediti zelo dolgo živo verigo, temu še danes ponekod po goz­preko katere so nato do doma dovih naletite na bodečo žico. spravili strešnike. Mine so takrat postale tehnični Meja je nekatera prej samo-izziv skoraj slehernega fanta, saj umevna opravila napravila jih ni bilo malo, ki so jih znali skoraj nemogoča, saj je številna popolnoma razstaviti. Vse te danes spominsko obeležje posestva razdelila, zato je bilo nevarne otroške igre se na ža­obdelovanje zelo oteženo. Eno lost niso končale srečno.tako razdeljenih posestev je bilo Deset smrtnih žrtev, poruše- Planina, 10. julij – Pri Medvedovem malnu (med tudi Marinčevo s Planine, zara-ni domovi, potoki solza, meseci Planino, Butajnovo in Zalogom) so odkrili spominsko di česar je bilo, kot je dejal Ivan in leta skrbi, strahu ter negoto­ obeležje za vse žrtve medvojne meje med Italijo Cankar, potrebne veliko orga-vosti so bili rezultat štiriletne nizacije, pa tudi potrpežljivosti. norije. Župan Franc Setnikar Meja jim je odrezala napajalne je dejal, naj bo »… današnji po­ in Nemčijo, kjer so našteli 10 žrtev in 11 porušenih objektov. točke za živino, a so bili Nem-mnik, ki ga odkrivamo, med ci vsaj toliko pošteni, da so jim drugim tudi v opomin, da se dali gradbeni material za novo česa takega nikoli več ne po-Medvojna meja je v občini stražnih stolpov – na teritoriju štirno, ki pa so jo seveda morali novi«. Slabo uro dolg program, Dobrova - Polhov Gradec pote-dobrovsko-polhograjske občine zgraditi domači sami. Zaradi ki sta ga kulturno popestrila kala od Grmade preko Setnice sta bila dva: eden v Kovčku pri meje so bili tudi ob veliko gozda, trobentač Peter Grdadolnik in po Božni do Zaloga, kjer je bil Suhem Dolu, drugi pa na sose­saj so bili mejni pasovi široki po Janko Božnar s pesmijo Milana en most italijanski, drugi nem-dnjem hribu – na tako imeno­petdeset metrov. Koširja, je doživel vrhunec z od­ški, od tam do Planine in naprej vani Marinčevi planini. Podobno težko življenjsko iz-kritjem spominskega obeležja. preko Suhega Dola do Golega Meja je močno zarezala v ži­kušnjo je s prisotnimi delil tudi Ta čast je pripadla pobudniku vrha. Ekipa entuzijastov, ki jo vljenja domačinov ob njej. Naj-Janez Malovrh, ki je letos do-Koširju in županu Setnikarju. vodi Milan Košir s Črnega vrha, bolj v tista, katerih domačije polnil 80 let. Je pa meja odprla Izdelan je kot križ iz železnih je pred časom o omenjeni meji so se nič hudega sluteč znašle tudi nove možnosti zaslužka s palic, ki so nekoč na meji nosile že izdala zloženko, na več me-ravno na lokacijah, kjer so si pomočjo tihotapljenja oziroma bodečo žico, spodaj pa je napis: stih je izvedla nekaj terenskih mejo zamislili okupatorji. Mo­kontrabantarst va. Menda so »Vsem žrtvam ob meji Nemči­akcij, s katerimi so očistili ali ledovanje in prošnje za spre-Italijani dobro plačevali gobe, ja–Italija (1941–1945) v Polho­označili pomnike tistega časa, membo trase so le redko zalegli, maslo, žganje in živino, Nem-grajskem hribovju. Domačini, zadnja akcija pa je bila posta-v večini primerov so objekte cem pa je primanjkovalo toba-2016«. Košir se je ob tem zahva­vitev spominskega obeležja pri enostavno podrli. Tako usodo ka oziroma cigaret. Nezakoniti lil vsem, ki so kakorkoli poma-Medvedovem malnu (ob poto-je doživel tudi Medvedov mlin, prehodi čez mejo so bili varno-gali pri projektu, še posebej pa ku Kolarica – kakor je označe-kjer se je po nemški odredbi o stno zelo vprašljivi. Po podatkih, je izpostavil pomoč Turistične­no na zemljevidu Polhograjskih porušitvi objekta tako mudi­ki jih je zbral Milan Košir, naj bi ga društva Polhov Gradec. Ura-Dolomitov). To je postavljeno v lo, da so domači v silni stiski s na območju občine zaradi meje dnemu delu programa je sledilo spomin na vse žrtve na meji in časom na voz za selitev nalo­umrlo 10 ljudi. druženje ob izbrani kapljici in gorje, ki so ga tamkajšnji prebi-žili mendrgo kar z zamesenim Leta 1943 je Italija kapituli-dobrotah gospodinj, ogledati pa valci morali pretrpeti. Obmo-kruhom. Nemci so mlin še isti danji mejni kamen. »Tega smo vojno tudi pri Trnavcovih v ne-rala, celotno območje Slovenije si je bilo mogoče tudi priložno­ čje vzdolž meje je bilo v celoti dan požgali do tal. Janez Buh ob postavljanju spominskega posredni bližini Medvedovega so zasedli Nemci. Kljub temu stno razstavo starih fotografij minirano, gibanje je bilo ome-je zbranim ob odprtju obeležja obeležja postavili nazaj na svoje mlina, kjer so ravno tako ostali da meja ni imela več funkci-in dokumentov iz medvojnih jeno z bodečo žico na visokih povedal, da so po vojni postavi­ mesto in sedaj z obeležjem tvori brez strehe nad glavo. Hišo so je, je vsa njena infrastruktura časov, ki jo je pripravil Košir. železnih palicah. Območja so li objekt nazaj, hkrati pa so kot zaključeno spominsko celoto,« za silo postavili nazaj šele leto – mine, mejni kamni, bodeča Gašper Tominc bila nadzorovana tudi preko eno od stopnic uporabili nek-je pojasnil. Hudo je bilo med dni po vojni, a jim je sneg po- Slovenija proti Argentini Nordijci na Gorenjskem Člani društva upokojencev Dobrova (sekcija do slapa Peričnik, ki ima 52 me­Če bi v poletnem času koga zaneslo v Šentjošt, bi sledila tudi dekleta. Žoga se je nordijska hoja) smo letos od 10. marca opravili že 15 trov vodnega pada, v koči popili odbijala malo hitreje, kot smo najbrž takoj pomislil, da se je znašel v Argentini čaj in kavico ter pot nadaljevali pohodov. bili navajeni. Kljub večdnevnim proti Bledu. Z nordijsko hojo v malem. 15. julija 2016 pa k nam skupina mladih intenzivnim pripravam in pod-Hodimo vsak četrtek, tudi če naših planinah ter analizo me-smo obšli jezero, si ogledali tre­ argentinskih Slovencev ni prišla le zato, da bi si pori domačega občinstva smo malo dežuje, po naši in sose-ritev Triglavskega ledenika, ki ning veslačev, občudovali lepo ogledala naš domači kraj, ampak je bil namen morali priznati premoč naših dnjih občinah. 18. junija 2016 je vsako leto manjši. Sprehodili pokrajino z račkami in labodi obiska večji. novih prijateljev iz Argentine. smo se podali na zaključno smo se po muzeju, občudovali ob obali jezera, videli prestiž Ampak med nami ni prišlo do hojo pr vega poletja na Gorenj-preparirane živali, starejšo pla-vile Bled ter pr ve kopalce. Pre- V Slovenijo so pripotovali, da Malovrh, ena od glavnih ‘’kriv­zamer in smo zato večer nada-sko (julija in avgusta imamo ninsko opremo, slike in zgodo-govor pravi, da nisi bil na Bledu, bi odigrali več odbojkarskih te-cev’’, zakaj je skupina odbojkar­ljevali v prijetnem vzdušju ob prosto zaradi vročine in letnih vino zaslužnih mož v našem če nisi šel na kremšnito, tako kem v različnih slovenskih kra-jev iz Buenos Airesa sploh prišla hrani in pijači. Sledil je še spro-dopustov.) Prvič smo se ustavi-planinstvu. Zunaj pred muze-smo si tudi mi privoščili blejsko jih. Čeprav v Šentjoštu nimamo v Šentjošt. ščen klepet, med katerim smo li na jutranji kavi na Voklem in jem pa smo si ogledali skalnjak dobroto. Lepo sončno soboto odbojkarske skupine, smo jih z Ob zvokih harmonike in ugotovili, da smo si v marsičem nato nadaljevali do planinskega z bivakom in 110 različnih pla-smo zaključili z dobrim kosilom največjim veseljem sprejeli in z spremstvu para, oblečenega v podobni, v marsičem pa tudi muzeja (kulturni spomenik) nik, ki jih je podarila Semenar-v domači gostilni v Radovljici. njimi odigrali prijateljske tek-narodno nošo, smo člani štu­različni. V vsakem primeru pa v Mojstrani. Ogledali smo si na Ljubljana ob 110. obletnici me. »Lansko poletje sem bila dentskega društva Silaq goste imamo in bomo vedno imeli film o prelepi deželi Sloveniji, planinstva. Pot smo nadaljevali O. P.: če ima kdo željo, se pri sorodnikih v Argentini, kjer pospremili na kratek ogled Šen­nekaj skupnega, ljubezen do sem spoznala trenerja odboj-tjošta, nato pa smo jih popeljali Slovenije, in tega nam ne more karske skupine. Kakšen mesec do šolskega igrišča, kjer naj bi vzeti nihče. nazaj pa me je kontaktiral eden se odvijale prijateljske tekme. Mirjam Tominc, od sorodnikov in me vprašal, če Nekaj časa smo si vzeli, da smo študentsko društvo Silaq bi lahko prišli v Šentjošt. Seve-se ogreli, potem so s prvo tek­da sem rekla ja,« je razložila Eva mo začeli fantje, njim pa smo Občina Dobrova-Polhov Gradec PD Blagajana Polhov Gradec Solo petje na Dobrovi in v Polhovem Gradcu Na Krniške skale v Karnijskih Alpah Eden od letošnjih poletnih izletov Planinskega se je pogumnežem ponudila še Daleč se je videlo, v zahodnih Septembra bo Dobrova de-dno pridobitev spričevala. enkrat, tik pod vrhom skalovja. Julijcih smo prepoznali Viš in V Polhovem Gradcu že tre-društva Blagajana je bil v Karnijske Alpe na goro, po ležna novosti, ki bo razvnela Naša pot pa je bila lepo prize-Montaž, v daljavi pa Jalovec in grla in pobožala uho. V glasbe-tje leto uspešno deluje Kle-slovensko imenovano Krniške skale (Gartnerkofel, mljena in se je vila v ključih. Po Mangart. Ob vrnitvi smo na se­ ni šoli Emil Adamič bodo zače-men Torkar, profesor solo 2195 metrov), dviguje pa se blizu smučišča Mokrine cvetočih bregovih so nase opo-dlu zavili levo, tako da smo na­ li, poleg številnih instrumentov, petja, ki poučuje svojo četico v Avstriji. zarjale planinske rože; spomin-redili krog. Še potešitev žejnih poučevati tudi solo petje. učencev. Klemna je moč najti čice so bile v polnem razcvetu, grl na koncu pešpoti in že smo Pogoj za učenje je ustrezna v različnih vlogah in zvrsteh Dolga pot od doma čez Zilj-alpinistično razpoloženih hri­ planinski lan, mak in druge rože se vračali proti Sloveniji. Lepim glasovna sposobnost. Mutacija oper in operet v SNG Ljubljana sko dolino in od Šmohorja bovcev. Ko so dosegli špičasti pa so jih barvito dopolnjevali. planinskim spominom na po­ je pomemben dejavnik, ki vpli-in Maribor ter v Slovenskem južno proti italijanski meji do vrh, so se po žičnatem mostič- Deževje preteklih dni je spla-hode s Planinskim društvom va na zmožnost kakovostnega komornem glasbenem gleda-izhodišča nas ni toliko utrudila, ku napotili čez prepadno pra­ knilo poletno soparo, tako da Blagajana se bo pridružil tudi učenja petja. Spodnja še spreje-lišču. Narodnozabavna glasba da se ne bi s strumnimi koraki znino na drugo skalnato stran, je bil razgled že po poti do vrha ta. Izlet sta organizirala in vo­ mljiva meja starosti je za deklice mu prav tako ni tuja – le kdo začeli dvigovati proti sedlu, od kjer je bil mostiček vpet. Tu se čist in natančen. Na vrhu križ dila Tone in Ani Kavčič. 12–13 let, za fante pa 15. Seveda ne pozna pesmi V Bohinj ‘ma koder se je že videl naš cilj. Ozi-je adrenalinsko občutje končalo. z nekaj letnicami spominja na Milka Bokal je vse odvisno od posameznika dež ta “mvade”. Že vrsto let se rali smo se na drugo stran, kjer Možnost za tak prepadni užitek zgodovinska dejstva 20. stoletja. in njegove telesne razvitosti. K tudi Klemen aktivno ukvarja s so žičniške naprave spominjale vpisu vabljeni tudi vsi, ki že po-poučevanjem solo petja ter prav na bele planjave, kamor hodi­jete in si želite zgolj izpiliti svojo tako zagovarja pestrost različ-jo smučat tudi Slovenci. Šopi vokalno tehniko. nih zvrsti, ki temeljijo na klasič-zlatice so kot majhni cvetlični Tina Debevec je magistri-ni tehniki. Prvenstveno sta pri otočki bodli iz zelenečih trat, ki ca solo petja in članica Hišne-pevcu ključnega pomena dober jih je popasla živina. Te rože pa ga ansambla Avsenik. Veliko posluh in želja po prepevanju. govedi očitno ne gredo v slast, nastopa in se že celo življenje Ostalo pa je naloga učitelja, ki tako da s svojo zlato barvo kra­predaja petju. V zadnjih letih znanje predaja, in učenca, ki to sijo planinsko pokrajino. Gosti se ukvarja tudi s poučevanjem znanje sprejema in ga povzema. žvižgi so šinili skozi ozračje in solo petja. Ob klasičnem na-Dobre izkušnje ima tudi s pou-prepoznali smo svizce – mati činu petja poučuje tudi bolj čevanjem otrok (9–10 let). na skali je opozarjala mladiče priljubljene žanre, med katere Naj prispevek zaključim z na človeka. A nevarnosti, da bi spadata muzikal in slovenska mislijo in s tem povabim vse, v jim “kdo kaj hotel”, kot se reče, popevka. Tehnika petja ostaja katerih želja po petju že dolgo ni bilo, saj je bila družinica v enaka, vendar pa je potrebno tli, pa se morda ne opogumijo: varni oddaljenosti. Na desni se izpostaviti, da se le z izbiro kla-»Kdor poje, slabo ne misli.« nam je odpiral zanimiv prizor. sične smeri solo petja lahko ob Maja Anžur Kajzer,Po tako rekoč popolnoma po­koncu leta opravlja izpit za ura-Glasbena šola Emil Adamič končnih stenah je plezalo nekaj 5. tabor Godbe Dobrova - Polhov Gradec Nova Štifta, od 25. do 29. avgusta – Zaključilo se je Polhov Gradec. Tudi letos so godbeniki na ta­ šolsko leto, sezona vaj ter nastopov in začel se je čas boru ob dopoldnevih imeli vaje počitnic ter oddiha. Vendar to ne velja prav za vse. po petih skupinah instrumen-Godbeniki Godbe Dobrova be, ki bo predvidoma v drugi tov, skupne vaje pa v drugem - Polhov Gradec so po uspešno polovici oktobra 2016. Starši, ki delu dneva. Tretji dan jih je v zaključenih letnikih v glasbeni smo prišli po svoje otroke, smo roke prijel tudi posebni trener šoli Emil Adamič, gostujoči na delček tega že lahko videli, saj za figurativno korakanje, tako OŠ Dobrova, in rednih sredi-zadnji dan vedno pripravijo kra-da je bila strokovna pomoč na nih skupnih vajah v župnijskem tek koncert in nas prav prijazno letošnjem taboru še posebej domu na Dobrovi ob petkih na pogostijo. močna. Prosti čas med vajami predvečer dneva državnosti so-Godbo Dobrova – Polhov so si mladi in že malo manj mla­ delovali pri blagoslovu križa na Gradec sestavlja zdaj že 35 di krajšali s skupinskimi igrami Severjevem griču v Polhovem glasbenikov. Vsako leto prav in klepetom. Gradcu, odigrali na občinski na taboru z veseljem sprejmejo V nedeljo so godbeniki za ne­proslavi, na slovesni državni medse nekaj novih članov, ki kaj ur zapustili Novo Štifto, saj praznik pa zgodaj zjutraj vstali izkažejo napredek pri igranju jih je iz Polhovega Gradca pri­ zato nas je nekaj staršev godbe-ne, iger in dobre volje oziroma, času in na osvežitvenih vajah in se odpravili na intenzivne instrumenta na individualnih šel iskat avtobus, da so se lahko nikov ves čas skrbelo za njihova jeziku mladine, tabor godbe v v juliju in avgustu. Hvala za vaje v Novo Štifto. In to že peto vajah tekom leta in so zreli za udeležili povorke pred veselico. lačna usta. Slastne obroke smo Novi Štifti je zakon! vse, ki jih podpirate in jih bo­ leto po vrsti. vstop v godbo. Letos je na tabo-Predstavili so se v godbenih pripravljali iz domačih dobrot, Po ponedeljkovem prijetnem ste podprli v bodoče, saj s tem Letošnji tabor je bil še posebej ru prvič sodelovalo kar 5 novih majicah, za katere sta tudi letos ki sta jih v glavnem priskrbe-zaključku so odšli vsi godbeniki pomagate vzgajati mladi rod v uspešen, saj so se mladi godbe-godbenikov. V vseh teh letih poskrbela Barbara in Klemen la Romana in Robi Sečnik. Če na zaslužene počitnice, pa ven-vztrajnosti, delu za skupnost in niki naučili nekaj novih prvin, so se med godbeniki sklenile Žvokelj. Že drugič so predstav­ povzamem dogajanje v nekaj darle ste jih ali pa jih še boste plemenitosti! ki jih bodo občinstvu prvič po-trdne prijateljske vezi, pa tudi niki godbe sodelovali tudi na besedah: bilo je veliko glasbe, slišali tu in tam ob različnih Magdalena Tehovnik kazali na njihovem jubilejnem simpatije, kar je dobra napoved ekipnih kmečkih igrah. trdega dela, smeha, dobre hra-priložnostih tudi v poletnem nastopu ob 5. obletnici god-za prihodnost Godbe Dobrova - Prazna vreča ne stoji pokonci, Nogometni kamp Športnega društva Junior Šolske počitnice so se za otroke ŠD Junior začele s tednom nogometnega kampa. Prvič, odkar organiziramo nogometni kamp, pa so otroci odigrali tudi prijateljsko tekmo v Bohinju. Prvi teden po zaključku po­uka smo za otroke, ki celo leto obiskujejo treninge nogometa Športnega društ va Junior, or­ganizirali nogometni kamp. Tedenski program je potekal v športnem parku Gabrje. Največ časa je bilo namenjenega trenin­gom nogometa, veliko pa je bilo tudi drugih dejavnosti. Otroci so uživali na treningih športne gimnastike, prijateljskih tek­mah in v igrah z vodo. Tretji dan so se otroci ŠD Junior od­pravili v Bohinj, kjer so uspešno odigrali prijateljsko tekmo proti otroški nogometni šoli Ljublja­na. Po napornem dnevu so se okopali v Blejskem jezeru in se sprehodili po Bledu. Cilj kam­pa je otroke spodbujati h kre­ativnosti v športu in druženju. Udeleženci so ob koncu tedna pokazali veliko mero samostoj­nosti in slovo zadnji dan ni bilo lahko. Otroci so si namreč že­ leli vsaj še enega tako pestrega tedna, kot je bil ta. Zato smo se odločili, da jim željo izpolnimo in jim počitnice popestrimo z dodatnimi 10 dnevi nogome­tnega kampa v avgustu. Jerica Kreft NK ŠD Junior Občina Dobrova-Polhov Gradec Furmani Po vojni, ko je bila v Jugoslaviji uvedena obvezna oddaja lesa, se je veliko sekalo tudi v gozdovih na področju Suhega dola, Golega vrha, Butajnove in predvsem Zale, kjer so rasle mogočne smreke in jelke. Količino lesa, ki ga je bilo in Šimlji. mu dolu šine koles tako segre­potrebno z omenjenih obmo-Vozovi za tovorjenje lesa, ime-vale, da so jih morali ohlajati z čij spraviti do žag, je odrejala novani »tajsli«, so bili močnejši vodo. Ogrodje vozov se je pod Lesna zadruga na Ljubljanici, od navadnih voz; sprednja ko-težo hlodovine upogibalo in imenovana Zlati vrh. Odločitev, lesa so bila manjša kot zadnja, ječalo, kamenje pod kolesi pa v katerem gozdu bodo sekali, kovinski obroč kolesa – »šina«, drobilo in iskrilo. je sprejel rajonski gozdar, ki je pa je bil širok kar 8 cm. Take Žago na Ljubljanici so po­tamkajšnje gozdove dobro po-vozove je izdeloval kolar Mi-stavili že okrog leta 1929 in to znal. hovc iz Dolgih njiv, kovane dele predvsem zaradi velikih količin Če lastnik gozda ni imel do-pa Kosmov Tone iz Žirovskega jalovine v Kaconovih gozdovih, volj domače delovne sile, je vrha, ki je imel kovačijo v Kurji ki so se razprostirali na površi-deral, na katere so lahko hkrati koruze v storžih. Dobili so jo začeli pojavljati prevozniki s moral za obvezno oddajo lesa vasi. Pri njemu so furmani ob ni blizu 100 ha. Na žagi je bilo naložili do 40 m3 desk. v Hotavljah ali Borovnici. Ta tovornjaki. Le ti so hlodovino najeti sekače. Na področju su-večerih, ko so se vračali z dela, zaposlenih približno 20 delav-Za par konj in dva delavca koruza je prišla prav tudi za dovažali na žago, furmani pa so hadolskih kmetij je največ sekal puščali strgane verige ali kar cev. Med njimi tudi Polde Doli-– furmana je bilo treba na dan hrano ljudem, saj se je drugje les vlačili le še iz posek na ob-Trpin z Lavrovca, ki mu je po-cele vozove, da jim je še isto nar, ki je hlodovino prevzemal.na žago pripeljati 4 m3 hlodovi-ni dobilo. Iz koruzne moke so robje dostopnih poti. Šentjoški magala hči Ladka, v Zali pa so noč popravil, kar se je čez dan Žago je poganjala para, kurili ne, da je bila norma izpolnjena. kuhali žgance, jih močno zabe-furmani so veljali za umirjene sekali Murncovi in Cornovi iz polomilo. Tako so se zjutraj s so z žaganjem. Kadar so žagali Sekače in furmane je plačevala lili in pojedli, preden so odšli na delavce, s konji so ravnali spo­okolice Lučin. Ko se je poseka-popravljeno opremo ponovno tanke deske »škarete«, ki so jih kmetijska zadruga iz fonda pro-delo. S seboj so vzeli kos kruha štljivo ter preudarno in jih niso na hlodovina nekoliko osušila odpravili na pot. uporabljali za izdelavo zabojev, danega lesa lastnika hlodovine. in klobaso, če je bila, v vojaško pretepali. Dokončno so s spra­in postala lažja za nalaganje, so Da so bili konji dobro podko-je delalo hkrati tudi po 30 ža-Če je bil les kakovosten, je dobil čutaro pa nalili projo. V hla-vilom lesa prenehali leta 1952, prišli na vrsto furmani, mladi vani, so jih vodili h kovaču Šte-ginih listov. Parni stroj – »loko-plačilo tudi lastnik hlodovine, dnejših dneh so imeli navado ko so bili poklicani na služenje močni fantje, ki so jo s konji vla-fanu v Podlipo. Njemu je uspelo mobila« je imel 60 konjskih sil približno 7 ali 8 din/m3, bili pa ob kakšnem drevesnem panju vojaške obveznosti. Ko so se vr­čili iz gozda in jo kasneje spra-podkovati tudi tiste konje, ki jih in v teh primerih so morali ku-so tudi primeri, ko je bilo zaradi zakuriti ogenj ter jed nekoliko nili, žaga na Ljubljanici ni več vljali do žag. Delali so v parih, zaradi njihove muhavosti no-riti neprestano in poleg žaganja težkega terena ali slabše kako-pogreti. To je bil edini obrok ce-obratova la. Hlodovino so poslej tako sta bila par Glavtarjev Ivan ben drug kovač ni mogel. Za dodajati še »žamanje«. V osmih vosti lesa plačilo le za sekače in lodnevnega dela v gozdu. Tudi žagali v Polhovem Gradcu. Po iz Šentjošta in Poldetov France vleko lesa v poletnem času so urah so zrezali 40 m3 hlodovi-furmane. Za les,do žage pripe-za konje je bilo treba poskrbeti. zaključku prevažanja hlodovine iz Kurje vasi, drugi par Grbcov jih podkovali s klasično podkvi-ne. Deske so vozili na Vrhniko ljan iz Zale, je furman zaslužil Seno in koruzo so jim dali že ob so konje uporabljali predvsem Miha iz Butajnove in Jurežov jo, za zimske dni pa so podkev na železniško postajo, večinoma 10 din/m3. Dva furmana sta z tretji uri zjutraj, da so jedli vse za delo na kmetiji, domače po-France iz Šentjošta, Marinov zbrusili na ostre konice, da so vozarji z Vrzdenca, nekaj tudi iz enim parom konj tako zasluži-do odhoda, nekaj vreč detelje trebe spravila lesa in pozimi za Jože z Vrzdenca in Pilovski Pe-se bolje oprijemale poledene-Šentjošta. Vozil je tudi Štirnov z la od 50 do 60 dinarjev na dan. in koruznega zrna pa so vzeli s oranje snega. Spomine iz časov ter iz Samotorice, ki se je prav v lih poti. Delo je bilo naporno Vrhnike, ki je imel že takrat to-Za primerjavo so stali čevlji, ki seboj. Zrna so nasuli v vrečko in f urmanov sta pripovedova la teh gozdovih leta 1949 smrtno in nevarno v vseh letnih časih. vornjak. V pristanišče na Reko, jih je furman takrat nosil za na jo konju obesili pod glavo, da je France Dolinar in Ivan Droftina ponesrečil, ter še drugi. Vsak Pozimi je drselo po zaledenelih kjer so deske nalagali na ladje, delo, 800 dinarjev. lahko zobal med delom, če mu iz Šentjošta, za kar se jima lepo posameznik je imel par močnih poteh ali pa so gazili po snegu, so vozili vozniki državnih pod-Kmetijska zadruga je vo-je začela popuščati moč. zahvaljujem. in trpežnih konj, primernih za poleti pa so se pri prevozu lesa jetij iz Ljubljane. Ti so imeli ve-zarjem za njihove konje na na-Vozarjenje lesa s konji je po-Sonja Malovrh vleko. Običajno so bili Bramčki iz strmega dela Zale proti Suhe-čje tovornjake, imenovane – fe-kaznico nudila vsak dan 8 kg stopoma prenehalo, ko so se Orkester Camerata medica v Polhograjski graščini ral tudi violino, sem ponudil, da kester Camerata medica, v ka-bilo, da bi ta dogodek zamrl, saj št). Po maši pa je bil kar v cerkvi 11. junija 2016 je imel zdravniški orkester Camerata drugo soboto v juniju, kot je bilo terem tudi sam igram, da vsako so ti, sedaj že stalni poslušalci koncert zdravniškega orkestra medica svoj koncert v Polhograjski graščini. To je običajno za grajske glasbene ve-drugo soboto v juniju podarimo tudi potencialni gostje in obi-Camerata medica. Pričakovali dogodek, ki ga orkester vsako leto podari kraju, že čer, pripravim glasbeni dogodek kraju enega od svojih nastopov. skovalci kraja. smo več poslušalcev kot obi­več let zapovrstjo. skupaj s Katarino Tominec in Čeprav smo se trudili, da bi bili Pred dvema letoma smo v čajno. Veselilo nas je, da je bila Vero Belič iz Slovenske filhar-krajani obveščeni, je bila priso-sodelovanju z Restavratorskim cerkev polna in so prisostvovali Začetek sodelovanja sega v je vnesla v grajsko poslopje ne-monije. Mislim, da smo se po-tnost domačinov na koncertu centrom Slovenije pripravili slo-tudi številni krajani. Mislim, da leto 2004. Poleg tradicionalnih kaj žlahtnega dogajanja. trudili in pripravili lep večer, ki vedno skromna. Veseli smo vesnost na Podrebri, kjer smo smo pripravili lep dogodek. Mozartovih dnevov, ki jih vodi Polhov Gradec je v slovenski je bil namenjen vsem krajanom bili, da se je naših nastopov rad na rojstni hiši mojega starega Za prihodnje leto pripravlja­ga. Teuta Brumec, so se tega leta glasbeni kulturi pomemben in seveda tudi mojim prijateljem udeleževal naš ugledni krajan očeta Franceta Vodnika odkrili mo nov nastop, na katerem bo na pobudo akademske pianist-zaradi skladatelja Gregorja Ri-in znancem. Pobuda študentov prof. Jože Trontelj. Ob obletni-spominsko obeležje. Nagovor krajanka, akademska pianistka ke Katarine Tominec začeli tudi harja, ki je bil rojen na Pristavi. akademije za glasbo je sčasoma ci njegove smrti, nas je družina ob odkritju njegovega portre-Katarina Tominec z nami igrala grajski glasbeni večeri, kar sem Mislim, da spomin nanj ohra-zamrla, meni pa se je zdelo, da posebej prosila za nastop, ki je ta je imel direktor omenjenega Chopinov koncert št. 1 v e-molu kot nekdanji krajan Polhovega njajo tako Mozartovi dnevi kot bi junijski termin lahko oživlja-bil posvečen njemu. V vseh teh centra Jernej Hudolin. V cerkvi za klavir in orkester. Na ta način Gradca z veseljem pozdravil. pobuda študentov akademije za li še naprej, saj je to teden ob-letih so nastopi zdravniškega sv. Elizabete na Podrebri je bila bomo še bolj povezani s krajem Vsako drugo soboto v mesecu glasbo. činskega praznika Polhovega orkestra v Polhograjski graščini maša za restavratorje in rezbar-in tradicijo glasbenika Gregorja so nastopali predvsem študen-Leta 2004 sem praznoval svo-Gradca. Tako sem v naslednjih dobili svojo publiko, ki se v Pol-je iz kraja (Trnovc, Vodnik, re-Riharja. tje akademije za glasbo. Pobuda jo 60-letnico in ker sem študi-letih spodbudil zdravniški or-hov Gradec rada vrača. Škoda bi stavratorska delavnica Šentjo-Prof. dr. Pavle Košorok Poletna muzejska noč v Polhovem Gradcu pa so bili deležni še grofovega privlačnejši način predstaviti umetnosti in zgodovine, dobro in postal vsakoletna praksa. Polhov Gradec, 18. junij – Muzej pošte in gostoljubja, ta jih je namreč po-področje kulturne dediščine, prijel tudi v Polhovem Gradcu Nadja Prosen Verbič telekomunikacij je na poletno muzejsko noč v vabil na čajanko, kjer so okusili Polhograjski graščini gostom ponudil čaj z grofom edinstvene recepte grajske ku-Blagajem, jim predstavil hudomušno zgodbo o pošti harice – spili Blagajev čaj in se v 19. stoletju, najmlajšim pa predstavil izdelovanje posladkali z medenimi dobro­poštnega roga. tami. Po tem pa so bili odrasli povabljeni v spodnje prostore Obiskovalce, ki so v Polhov spopada sam. Vedoželjne goste na pokušino žgane kapljice, Gradec prišli z različnih kon-je popeljal skozi grajske prosto-otroci pa so se ta čas zabavali z cev Slovenije, je za mogočnimi re in jih nekaj več časa zadržal izdelovanjem poštnih rogov. Po grajskimi zidovi prijazno sprejel v sobah, kjer biva muzej. Skupaj zadovoljnih obrazih letošnjih grof Blagaj v družbi žene Anto-s hudomušnim poštarjem sta obiskovalcev poletne muzejske nije. Na kratko jih je poučil o za-zbranim predstavila potovanje noči v Polhovem Gradcu ni kaj nimivih zgodovinskih dejstvih pošte v preteklosti, način nje-dodati. Upamo lahko le, da se in bogati kulturni dediščini nega upravljanja ter jim poka-bo povezovalni dogodek, ki na tega kraja ter jih seznanil s tem, zala številne zanimive muzej-sproščen način skuša širši jav­kako se z življenjem in delom tu ske zbirke. Po vsebinskem delu nosti približati in na nekoliko Občina Log-Dragomer Pot v šolo bo bolj varna Občina Log - Dragomer je na Šolski in Dragomerški cesti postavila pet montažnih “ležečih policistov”, na novo pa so po občini pobarvali še vse zbledele talne cestne oznake. Po načrtu sveta za preventivo in varnost (SPV) v cestnem prometu bodo na različna mesta namestili preventivne table Vi vozite, še bolj poostreno pa bosta hitrost vozil v občini merila tudi medobčinsko redarstvo (MIRED) in policija. Občina Log - Dragomer je začela z izvajanjem ukrepov za večjo varnost šolarjev ter drugih pešcev in kolesarjev na občinskih cestah. Priporočila so pripravili pripravljavci pro­ metne študije, ki jo je potrdil občinski svet, zeleno luč pa so ji dali tudi člani SPV. Eden izmed prvih ukrepov, ki ga je med drugim predlagala tudi civilna iniciativa, je bil postavitev montažnih “ ležečih policistov”. Tri so namestili na Drago­merško cesto, dva pa bosta upočasnila vozila na Šolski cesti. Kot nam je povedal župan Miran Stanovnik so bile lokacije skrbno izbrane: »Treba je bilo narediti študijo, sedeti s stroko, šolo ter civilno iniciativo in rezultat vseh teh usklajevanj so ti ‘ležeči policaji’.« V prihodnosti bodo na podlagi rezultatov, ki jih bodo prinesle te testno postavljene cestne ovire, po ob­čini postavili dodatne. Izvajali pa bodo tudi druge ukrepe, ki bodo pripomogli k večji varnosti v prometu. »Po planu, do-ločenem s SPV, ki nam pomaga in svetuje na področju var­nosti v prometu, bomo po občini nameščali dve preventivni radarski tabli,« je povedala Špela Blažič iz občinske uprave, ki je dodala, da so bile med poletjem pobarvane tudi vse talne oznake, ki so zdaj bolj opazne. Za varnost na cestah bodo skrbeli tudi redarji, ki bodo merili hitrost vozil v naselju. Kot nam je povedala Blažičeva MIRED načrtuje okrepitev svojih aktivnosti: »Po navodilu sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu ter civilne iniciative, ki je izjemno aktivna in zahteva konkretne ukrepe, smo policijo in medobčinske redarje pozvali k še večji aktiv­nosti. MIRED ima v načrtu nabavo novega mobilnega radar­ja, s katerim bodo prehitre voznike lovili na najbolj nevarnih odsekih.« Sicer pa je osnovna šola skupaj s SPV in občinsko upravo pripravila načrta varnih šolskih poti. Ta je pripravljen v skladu s smernicami agencije za varnost prometa. Na kar­ti, ki je dodana občinskemu geografskemu informacijskemu sistemu, so označeni varni in nevarni odseki. Zelo dejavni so bili člani SPV tudi pri načrtovanju novih varnih poti. »Treba bo urediti zemljiške razmere z lastniki ter nato urediti varne poti,« je prve korake na tem področju opisala Špela Blažič. V. L. Septembra vrata odpira zdravstvena ambulanta Zdravnika boste kmalu lahko obiskovali v občini la za večjo kakovost bivanja ter občanov. Več kot jih bo izbralo pacientom iz občine Log - Dra-novega zdravnika za svojega Log - Dragomer. Ambulanta splošne medicine, gomer skrajšala pot. »Glede na osebnega, boljše bodo možnosti, ki bo pod okriljem Zdravstvenega doma Vrhnika to da je naša občina po starostni da ambulanta ostane na obmo­ delovala v prostorih dializnega centra Fresenius, strukturi ‘stara občina’, smo si čju občine Log - Dragomer in bo odprta trikrat na teden po tri ure na dan. še toliko bolj želeli imeti zdrav-se začne z gradnjo zdravstvene nika v bližini naših domov. Zato postaje. Ambu lanta bo delova- Opredeljevanje za zdravnika Občina Log - Dragomer bo našim občankam in občanom z la pod okriljem Zdravstvenega se bo začelo takoj po odprtju bogatejša za novo, moderno veseljem sporočamo, da se bo doma Vrhnika, opredeljevanje ordinacije, torej 12. septembra. opremljeno ambulanto splo-v naši občini septembra začela za zdravnika pa se bo začelo ta-Kakšen bo delovni čas ambu-šne medicine. To bodo uradno izvajati zdravstvena oskrba,« je koj po odprtju ordinacije, torej lante in kdo bo izbrani zdrav-odprli 12. septembra v prosto-povedal župan Miran Stanov-12. septembra. nik, boste lahko izvedeli v dneh rih dializnega centra Frese-nik. Medtem se aktivnosti za za­pred odprtjem ordinacije. Po-nius. Opremljeno ordinacijo Ambulanta bo odprta tri dni gotovitev zdravstvene oskrbe v drobnosti bodo objavljene na so dopolnili z inventarjem, ki na teden, tri ure na dan. Vse občini Log - Dragomer nadalju­spletni strani Občine Log - Dra-ga je financirala občina. Ta bo ostale dni pa bodo pacienti jejo. Občinska uprava preučuje gomer. Kljub temu da je upravi prav tako pokrila stroške naje-zdravnika lahko obiskali v vrh-zakonodajo o lekarniški dejav­uspelo pripeljati zdravnika v ma, za vse ostale stroške pa bo niškem zdravst venem domu, nosti, ki prinaša nove pogoje in občino, pa uradniki ne počiva-v prvem letu delovanja poskrbel tam bodo zdravniško pomoč je trenutno v fazi sprejemanja. jo. Občinska uprava preučuje Zdravst veni dom Vrhnika. Ob-lahko poiskali tudi takrat, ko Poleg tega pripravljajo tudi do­novo zakonodajo o lekarniški činski upravi je tako po dolgih bo loško-dragomerska ordina-kumentacijo za gradnjo zdra­dejavnosti, ki je v fazi sprejema-letih prizadevanj uspelo v ob-cija zaradi dopustov ali bolezni vstvenega centra, ki bo v pomoč nja ter vodi različne aktivnosti čino pripeljati zdravnika. Nova zaprta. Obstoj ambulante ne pri odločanju. za ureditev predpogojev za gra-pridobitev bo olajšala življenje bo odvisen le od dobre volje V. L. dnjo zdravstvenega objekta.mnogim prebivalcem, poskrbe-zdravnika, temveč predvsem od Uvoz Pod gradom razsvetljuje solarna svetilka Občina Log – Dragomer bistveno bolj moderna, ima pa mljali njeno delovanje in če se njimi so enostavna postavitev, tudi boljši akumulator. S posta-bo izkazalo, da je postavitev ta-ki ne zahteva pridobivanja slu­ je na Lukovici postavila vitvijo te svetilke so na občini kšne svetilke dobra rešitev, bi na žnosti, polaganja cevi v zemljo, novo svetilko javne sledili tehnološkim in okolje-ta način v prihodnje lahko reše- te svetilke so nizkoenergetske, razsvetljave, ki jo napaja varstvenim trendom. Okolju vali tudi ostale kritične točke v nudijo prijaznejšo svetlobo, na­sončna energija.prijazno led svetilko so postavili občini, kjer postavitev klasične pajajo pa se z obnovljivimi viri v bližino križišča regionalne in svetilke javne razsvetljave ni energije. Gre za tretjo takšno svetil-ceste Pod gradom ter z njo re-najboljša rešitev. Takšna svetil-V. L. ko, ki je v primerjavi s tistima, šili problematiko osvetlitve tam. ka ima v primerjavi s prej ome­postavljenima pred nekaj leti, Kot so nam zaupali, bodo spre-njeno kar nekaj prednosti, med Začela se je druga faza obnove Poti za Stan Obeta se Izbrani izvajalec Hidrotehnik bo na Poti za odvodnjavanje. Ob koncu dru­obnova Stan položil nove vodovodne cevi ter zgradil ge faze prenove Poti za Stan in Stare ceste bodo delavci skupaj meteorno in sanitarno kanalizacijo, obnovili pa položili več kot kilometer novih bodo tudi del vodovoda na Stari cesti. Rimske ceste infrastrukturnih vodov, popol­Sočasno bo k investiciji pri-razsvetljavo. Letos se projekt noma pa bodo obnovili tudi Eno izmed bolj ozkih stopila še Energetika, ki bo na nadaljuje z gradnjo meteorne cestišče Poti za Stan. Investicija omenjenih cestah položila pli-in sanitarne kanalizacije ter ob-je vredna okoli 110 tisoč evrov in nepreglednih, a novod. V času gradnje, ki naj novo vodovoda na Poti za Stan brez DDV. Izvajalec je z deli is- s prometom precej bi se končala konec septembra, ter gradnjo vodovoda na Stari točasno začel na obeh cestah. obremenjenih lokalnih so predvidene popolne cestne cesti. Kot nam je pojasnil pred-Delavci Hidrotehnika bodo de­cest naj bi še letos začeli zapore.stavnik občinske uprave Jure lali vse delovnike med 7. in 16. obnavljati. Avgusta so Pot za Stan po-Jančič bodo vodovodne cevi z uro. Po končanem delovnem novno zasedli delovni stroji. zasebnih zemljišč prestavili na času pa bodo cesto sprostili za Uredili naj bi odsek med re-Dela so na tej cesti potekala območje cestišča. Izvedeli pa lokalni promet. V času trajanja gionalno in Cesto ob potoku. že konec lanskega leta, ko so smo še, da je bila ta investicija zapor bo izvajalec zagotovil Na občini trenutno pripravljajo izvajalci Elektra Ljubljane gra-precej nujna tudi zaradi dotra-prevoznost za inter vencijska različice možne izvedbe ter se dili 20 kW kablovod, ki so ga janosti vodovodnega omrežja v vozila. Občina prosi, da upošte­dogovarjajo z lastniki sosednjih prav tako polagali na Lazah in tem delu naselja, saj so bile cevi vate prometno signalizacijo, in zemljišč. »Ljudje z nami zelo Na Grivi. Sočasno je takrat k starejše od tridesetih let. V sk lo-se zahvaljuje za razumevanje. dobro sodelujejo in so projektu izgradnji pristopila tudi obči-pu projekta bodo obnovili tudi V. L. zelo naklonjeni, zato se jim na na, ki je financirala polaganje hišne vodovodne priključke ter občini zahvaljujemo. S projek-kabelske kanalizacije za javno zgradili nov meteorni kanal za tom smo že zelo daleč. Zara­ di peščice občanov, s katerimi se še pogajamo, bi bil lahko ne­koliko odložen le začetek izved­be,« nam je povedal župan Mi-ran Stanovnik in dodal, da bo v prihodnosti potrebno zakopati tudi na bližnjih ulicah, kjer pa bo potrebno obnoviti dotrajano vodovodno omrežje, saj na tem delu občine beležijo največje vodne izgube. V. L. Občina Log-Dragomer Na glave bi jim lahko padel strop bili temelji, zidovi, medetažne va, opravljen je bil ogled s pred- Stavba, v kateri je do poletja domoval vrtec plošče in ostrešje. »V sklopu te stavnikom zavoda za varstvo Log, je bolj nevarna, kot so mislili na občinski pr ve faze materialno-tehnič-kulturne dediščine, ki je podal upravi. To je pokazal fizični pregled materialno­nih raziskav, ki so se delale na svoje usmeritve, nadaljevali pa objektu, je bilo ugotovljeno, da so tudi z dogovori za odkup učilnice nekdanjega vrtca niso preostalega zasebnega stano­ tehničnega stanja objekta. Stavba bi bila lahko življenjsko nevarna, saj bi se zaradi povešenja več primerne za uporabo zaradi vanja. obloge v nekdanjih vrtčevskih učilnicah lahko slabe obstojnosti stropa. Obloga Če bo šlo vse po načrtih, bo porušil strop. stropa, s katero je bila znižana stavba nekdanjega vrtca po njegova prvotna raven, bi se za-skoraj devetih desetletjih de-Da je objekt neprimeren za tnike, a si niti predstavljali niso, radi povešenja lahko porušila in ležna temeljitejše obnove. »V bivanje malčkov, je uprava po-kakšno je dejansko stanje. Da so predstavlja t veganje. Ugotovlje-preteklosti se je izvajalo nujna udarila na eni izmed preteklih prostori neprimerni, je večkrat no je bilo tudi, da je zaradi bar-vzdrževalna dela, ki so bila po­sej občinskega sveta, ko je bila opozorila tudi inšpekcija. Te­janskih tal nivo podtalnice zelo trebna za funkcioniranje objek­na dnevnem redu ukinitev od-žave je občina v preteklih letih visok in da ta sega do kleti,« je ta. Ta objekt je bil zgrajen že leta delka vrtca zaradi premajhnega reševala z urgentnimi ukrepi, pojasnila Rebeka Skalja Kure iz 1929 in se do danes, ko bo star števila vpisanih otrok iz občine a so se vedno znova pojavila uprave Občine Log - Dragomer. že skoraj eno stoletje, ni aktiv-Log - Dragomer.nove, zato je bila predvidena Sicer pa nam je še pojasnila, da no obnavljal. Zdaj se za občino »Samo sreči se lahko zahvali-selitev loške enote ter gradnja je zadeva iztekla tako, saj če bi no izbiro sanacijskih oziroma uprava vodi različne aktivnosti, ponuja edinst vena priložnost, mo, da se je izteklo tako, kot se dvooddelčnega prizidka k vrtcu otroke imeli notri, ne vem, kam ojačitvenih posegov na objektu. ki naj bi pripeljale do rekon-da se obnovi enega izmed red­je. Mi nismo vedeli, da je stanje v Dragomerju. Tega, zaradi pre-bi jih dali,« je zgroženo dejal Po drugi strani pa se naročniki strukcije in energetske sanacije kih objektov, ki so varovani kot tako slabo,« je o prvih rezultatih majhnega števila vpisanih otrok Miran Stanovnik. s temeljitimi preiskavi izogne­tega objekta. Obnoviti ga želijo kulturna dediščina in ki imajo preverjanja materialno-tehnič-v vrtec Log - Dragomer, letos Vrtčevske učilnice so izpra-jo nepotrebnim in nepredvi­tudi z državnimi sredstvi, ki reprezentativno vrednost,« so nega stanja nekdanjega vrtca na niso zgradili. »Niti pomisliti si znili še pred poletjem. Pred dljivim stroškom. Tako je bil v jih bodo poskušali pridobiti na še pojasnili na občini. Po ob-Logu, ki je pokazal, da je stavba ne upam, kaj bi se lahko zgodi-načrtovano obnovo objekta je okviru materialno-tehničnega razpisu ministrstva za infra-novi naj bi bila stavba, v kateri življenjsko nevarna, dejal župan lo, če bi se strop porušil, ko bi uprava naročila popis material-pregleda že izveden fizični pre­strukturo za energetsko sanaci-je šolske klopi gulilo več rodov, Občine Log - Dragomer. Na ob-bili v učilnicah otroci in vzgoji-no-tehničnega stanja, statično gled objekta, v okviru katere­jo stavb. V okviru aktivnosti, ki ponovno namenjena javnosti. činski upravi so sicer vedeli, da teljice. Če bi vrtec še obratoval, analizo in razširjen energetski ga so tega na določenih delih tečejo na občini, so bili zbrani V. L. stavba ni več primerna za vrtec, bi v najboljšem primeru morali pregled. Tovrstne preiskave so odprli in pregledali njegovo podatki iz zgodovinskega arhi­s čimer so seznanili tudi sve-razmišljati o selitvi. Slučajno se osnova za pravilno in optimal-konstrukcijo. Pregledani so Čista Ljubljanica (2. sklop) Visoka cona Lukovica je v sklepni fazi Župan občine Log - Dragomer Miran Stanovnik S temi besedami bi tik pred zahvalil za razumevanje in projekt Oskrba s pitno vodo v vica in Logatec se pripravljajo koncem del lahko opisali prvi strpnost ter pojasnil, da je bilo porečju Ljubljanice – 2. sklop oziroma so z deli začeli, v Logu je sredi julija skupaj z župani občin Škofljica Iva­ veliki evropski projekt občine sodelovanje med občino in ob-izkoristili še v občinah Škofljica, - Dragomerju se projekt zaklju­ nom Jordanom, Brezovica Metodom Ropretom, Log - Dragomer. Kljub temu da čani res dobro. Med drugim so Brezovica in Logatec. Skupna čuje. »Ponosni smo, da bomo podžupanom občine Logatec Borisom Hodni­ je ta nekaj korakov pred ostali-stanovalci Ceste pod gradom vrednost upravičenih stroškov že čez en mesec končali z deli. kom ter okoljsko ministrico Ireno Majcen podpi-mi občinami, ki so skupaj z njo občini odstopili grmovnice, vseh štirih projektov znaša do-Naša občina bo po koncu tega sal pogodbo za financiranje drugega sklopa pro-podpisale pogodbo za financi-trajnice in iglavce, ki jih je bilo brih 8,6 milijona evrov. Celotni projekta korak bližje rešitvi vr­jekta oskrbe s pitno vodo v porečju Ljubljanice. ranje drugega sklopa projekta treba prestaviti zaradi gradnje projekt zajema izboljšavo 3,5 sto let trajajoče problematike Čista Ljubljanica, pa tudi v naši vodovoda. Rastline so delavci kilometra obstoječega vodo-na področju oskrbe z vodo. Z Medtem ko se v ostalih treh na vsa gradbena dela: »Najprej občini ni šlo popolnoma glad-KPV, d. o. o., in Keršmanc, d. o. voda in novogradnjo 14,7 km izvedbo projekta bomo ob­občinah na izvedbo projekta je treba preveriti, ali sistem ko. Od marca, ko se je začelo o., presadili na javne površine v vodovodnega sistema s pripa-čanom zagotovili varnejšo in šele pripravljajo oziroma so z brezhibno deluje, preizkušene z gradnjo, je, kot so nam poja-Dragomerju. Občinska uprava dajočimi objekti, štirih vodo-boljšo oskrbo s pitno vodo. Ta deli šele dobro začeli, se projekt morajo biti črpalke. V primeru snili na občinski upravi, bilo se je zahvalila tudi Alešu Doli-hranov, dveh črpališč oziroma 670 tisoč evrov vreden projekt na Lukovici že zaključuje. Ceste napak je treba te odpraviti. Zato opravljenega veliko dela. Med narju, s katerim je občina skle-prečrpališč, dveh zajetij vode in je za našo občino velik projekt naj bi bile asfaltirane konec av-delavci niso položili asfalta, saj drugim je bilo treba rešiti nekaj nila služnostno pogodbo za po-ene vodarne. Ob podpisu po-in teh 670 tisočakov je za nas gusta, vsa večja gradbena dela bi bilo odpiranje cest v prime­težav iz preteklosti, utemeljiti stavitev nadzemnega hidranta: godbe je ministrica županom veliko denarja,« je povedal žu­pa naj bi bila zaključena sep-ru pomanjkljivosti na sistemu spremembo gradbenega dovo-»Poleg naštetih se zahvaljujemo čestitala za uspešno pripravlje-pan Miran Stanovnik. Dodal je, zelo drago.« V okviru tega 670 tembra. ljenja ter med drugim uskladiti še lastniku gostilne Ponvica, da ne projekte ter poudarila, da je da je bilo za pridobitev evrop- Gradbeni stroji izbranega tisočakov vrednega projekta, ki izvedbo na terenu z novimi pro-je na občino brezplačno prene-priprava dokumentacije za tako skih sredstev treba zelo garati: je sofinanciran z evropskimi izvajalca GPZ oziroma njego-jektnimi rešit vami. »Postavljene sel del svojega zemljišča, ki v na-velike projekte evropskega ko-»Občine Brezovica, Logatec, vega podizvajalca Teleg-m so sredstvi, je bil nadgrajen del ob­so bile zapore ceste, pri gradnji ravi predstavlja občinsko cesto.« hezijskega sklada zahtevna. Žu-Škofljica in mi smo se morali stoječega vodovodnega omrež­ tudi med poletjem ropotali na je bilo zelo malo prostora in pani pa so poudarili, da je bilo za zagotovitev teh sredstva zelo Lukovici. Dela so že skoraj za-ja na Lukovici. Poleg novega tu so nam bili v veliko pomoč Julija podpisali pogodbo o sodelovanje med občinami ter potruditi, saj je šlo za projekte, ključena, nam je pojasnila Špe-vodohrana je bilo zgrajeno še razumevajoči prebivalci,« je po-financiranjuministrstvom za okolje in pro-za katere je v prejšnji perspekti­la Blažič iz občinske uprave in novo črpališče, na novo je bilo vedal direktor občinske uprave Poleg občine Log - Drago-stor dobro. vi zmanjkalo denarja.« položenega tudi 625 metrov dodala, da so delavci z gradnjo Igor Rojec. Ta se je krajanom mer bodo evropska sredstva za V občinah Škofljica, Brezo-V. L. začeli marca, ko so na hribu cevovoda. V okviru projekta so nad vasjo začeli graditi 100 m2 obstoječi vodovod ob regional­velik vodohran, v naslednjih ni cesti povezali z novim vodo­mesecih pa so stroji zakopa-vodom ter tako ustvarili krožno li tudi na cestah Pod gradom, zanko, zaradi česar se bo izbolj-Partizanski poti, Dolini, V Jami šalo kroženje vode, posledično ter ob regionalki. »Poleti so pa bo boljša tudi njena kakovost. dela potekala na prečrpalnici in Oskrba s pitno vodo bo odslej vodohranu, ki sta že zgrajena. boljša. Ne samo, da višje ležeče Trenutno je v izvajanju strojna hiše ne bodo več imele težav z in elektro oprema. Sočasno z občasnim pomankanjem vode, gradnjo novega cevovoda smo rešene bodo tlačne razmere, na tej trasi obnovili tudi vse koristi pa bodo imeli tudi v niž­obstoječe vodovodne hišne pri-je ležečih delih občine. Zaradi ključke. Sicer pa je bilo največ novega krožnega vodovoda bo gradbenih posegov opravljenih manj možnosti, da bi prebivalci že spomladi, ko se je polagalo ostali brez pitne vode. V pri­cevovod. Kljub temu da so bili meru okvare ali del na enem cevovodi že položeni, so ceste delu vodovoda, bo voda do hiš ostale v makadamu, kar je bilo pritekla z druge strani, po novi precej nerodno,«« je še doda la krožni zanki. naša sogovornica. Pojasnila je, kakšen je razlog, da cest niso Nekaj težav, predvsem pa asfaltirali takoj, temveč bodo veliko truda in razumeva­asfalt položili, ko bodo konča-nja Občina Log-Dragomer Vabilo ZELEMENJAVA V torek, 13. septembra, od 16. do 18. ure, tržnica Log (športni park na Logu). Menjali bomo pridelke, semena, posušena zelišča in začimbe, marmela­de in vloženine, zelene nasvete in prijazne nasmehe. :D Za več informacij pobrskajte po spletni strani www.zelemenjava.si ali pošljite elektronsko pošto na premus.mojca@gmail.com. Vljudno vabljeni, denar pustite doma! Občini lahko pomagate pri popisu V izdelavi je celovit lokalni program upravljanja z vodo in vodnim prostorom v občini Log - Dragomer. PD Rega na Kriških podih Na Kriške pode visokogorske kraške prišli do parkirišča. V Trenti ob planote smo se odpravili 16. julija 2016. cesti na Vršič smo se ustavili Izleta se je udeležilo 9 pohodnikov. pri spomeniku, posvečenemu dr. Juliusu Kugyju in občudo-V družbi z nami sta bila Ro-pihal je hladen veter. Vrhovi vali pogled na Jalovec. Na Vr­bert iz Savinjske doline in Polo-Planja, Razor, Pihavec in Stenar šiču pa smo presenečeno in z na, simpatična članica društva. so se skrivali v megli, medtem veseljem opazovali čredo ovc, Iz doline Zadnjica (650 m) smo ko je v dolini Trente sijalo son­ ki je prečkala cesto. Ustavili krenili po serpetinasti poti, ce. Sestopili smo po isti poti in prečkali hudournik in kratko izpostavljeno polico s pomočjo jeklenice. Med počitkom smo si s Tonijem ogledovali planinsko karto poti, z Robertom pa roč­no GPS-navigacijo, ki vključuje vso kadenco pohodniških poti. Lepe razglede smo imeli na vr­hove ter škrapljaste in valovite kamnine, ki obdajajo Kriške pode. Z veliko srečo je Mar­jana zagledala tudi kozoroge. Ob Spodnjem Kriškem jezeru (1880 m) smo občudovali sle­dove poledenitve in travniške planote, posute s cvetjem, med katerim sva s Polono opazili drobne planike. Pri Pogačni­kovem domu na Kriških podih (2050 m) smo se odpočili. Na vrhu je bilo rahlo oblačno in smo se tudi pri jezeru Jasna v Kranjski Gori ter se nato odpe­ljali proti domu. Vodniku Alešu se zahvaljujemo za lep izlet na Kriške pode. Lili V njem bodo zbrani trajno­stni ukrepi za razvoj celovite­ga upravljanja z vodami, dolo­čeni pa bodo tudi prioritetni projekti. Da bo dokument kar se da kakovosten, bodo izde­lali kataster vodotokov, vodne infrastrukture ter infrastruk­ture za odvajanje odpadnih padavinskih in komunalnih voda. Kot so nam pojasnili na občini je kataster vodotokov agencije za okolje pomanjkljiv, podatki o obstoječih vodo­tokih in kanalih pa prav tako manjkajo v katastru javne in­frastrukture, zato bodo zbirni kataster dopolnili z manjkajo­čimi podatki. »Če so katastri pomanjkljivi, je težko določiti upravljavca in pristojnosti za reševanje problematike po­plavne varnosti, zamašenih kanalov, vzdrževanja in sana­cije obstoječih kanalov. Tudi pri projektiranju in izvajanju gradbenih del v povezavi s komunalnimi vodi in cestami izvajalci vedno znova odkriva­jo ali iščejo kanale, ki jih ni v uradnih evidencah,« so nam pojasnili na občinski upravi. V prvem koraku bodo na terenu popisali vso vodno infrastrukturo, torej vse vo­dotoke, izvire ter vso ostalo dograjeno vodno infrastruk­turo. V preteklosti je bil velik del vodotokov zacevljen, me­teorne in zaledne vode so bile s pozidanih zemljišč speljane v vodotoke ali kanalizacijo, na občini pa nimajo podatkov, kje potekajo ti kanali. Zato k sodelovanju vabijo vse občane, saj bo le z njihovo pomočjo in sodelovanjem mogoče izde­lati kakovosten dokument. K sodelovanju ste vabljeni vsi, ki dobro poznate lokalne razmere, lastniki zemljišč, po katerih poteka prej omenjena infrastruktura, vsi, ki ste bili soudeleženi pri njeni izgra­dnji, ter vsi, ki imate podatke na to temo. Če ste pripravljeni sodelovati pri terenskih ogle­dih oziroma imate podatke, se obrnite na Špelo Blažič iz ob­činske uprave (spela.blazic@ log-dragomer.si, 01 750 77 06). Igrišče Jordanc je prenovljeno Stare lesene klopi in ostale dotrajane lesene dele na otroškem igrišču v Jordanovem kotu so med poletjem zamenjali z novim in bolj kakovostnim lesom. Od 18. avgusta tržnica tudi v Dragomerju Lokalno pridelano sezonsko hrano in druge jega doma kupovati domačo, teran, ekološkr čaje, izdelke iz kakovostno in zdravo hrano. konoplje, prepeličja jajčka, ze­ izdelke boste lahko v športnem parku v Na tržničnih mizah bodo lo-lišča ter druge izdelke prodajali Dragomerju kupovali dvakrat na mesec, in sicer kalno pridelano sezonsko ze-ponudniki, ki jih že poznate vsak prvi in tretji četrtek v mesecu med 15. in 18. lenjavo, sadje, domača kokošja s stalne tržnice, ki vsak torek uro. jajca, mleko in mlečne izdelke, med 15. in 18. uro obratuje v medene izdelke, moko in ekolo-športnem parku na Logu. Pobude za vzpostavitev dra-sko upravo naslovili številni ško predelano zelenjavo, kraški gomerske tržnice so na občin-občani, ki si želijo v bližini svo- Pes brez povodca vas lahko drago stane Inšpektor vas bo, če psa na sprehodu ne boste tako, da jih zavije v plastično določi lastnik ali upravljavec vrečko in odloži v zabojnik za objekta. Psi – vodiči slepih imeli na povodcu, kaznoval z globo v višini sto ostanke komunalnih odpad-in psi – pomočniki invalidov evrov. Enaka globa vas bo doletela, če ne boste kov,« piše v občinskem odloku. imajo skupaj s svojim skrbni­ pobrali iztrebka svojega pasjega ljubljenca. Inšpektorji lahko kaznujejo tudi kom vstop na vsa javna mesta lastnike psov, ki tekajo po za-in v sredstva javnega prevoza sebnih zemljiščih, globa pa prav in jim ni treba imeti nagobč-Lastnike psov, ki živijo v ob-moji trati, a ga ni znal identi­ tako znaša 100 evrov: »Lastnik, nika.« čini Log - Dragomer, in tiste, ki ficirati,« je pojasnil prebivalec vodnik ali skrbnik psa ne sme Sicer pa duhov ne burijo le se po njej sprehajajo s svojimi ulice V Loki. voditi ali spuščati psa na za-pasji iztrebki, temveč tudi psi, pasjimi ljubljenci, čakajo pre-Nepobiranje pasjih iztrebkov sebnem prostoru brez soglasja ki se po naseljih, travnikih in cej visoke kazni. Globa za ne-je kaznivo. »Lastnik, vodnik ali lastnika ali posestnika in v gozdu sprehajajo brez povodca. odstranjen pasji iztrebek znaša skrbnik živali mora v naselju javnih objektih kot so prostori Pred leti je občina že bila obve­ kar 100 evrov. Kot so nam po-za živaljo počistiti iztrebke in državnih organov in organov ščena o primerih napadov psov jasnili predstavniki občinske jih na primeren način odložiti lokalne skupnosti ter nosilcev na ljudi in divjad. Gibanje psov uprave je problematika izjemno v za to predviden zabojnik za javnih pooblastil, vrtci, šole, v naselju je urejeno v Odloku o pereča, pasji iztrebki so pogosto živalske iztrebke. V primeru, knjižnice, športni objekti in varstvu javnega reda in miru v predmet spora v soseskah, opo-da na določenem območju ni podobno, razen v primeru, Občini Log -Dragomer, kjer zorila občanov pa večkrat dobi zabojnikov za živalske iztrebke, da je to izrecno dovoljeno, pri piše, da mora biti pes, ki se gi­tudi občina. Tako je prebivalec mora lastnik, vodnik ali skrb­čemer način uporabe živali blje po naselju ali javnih poteh, Pionirske ceste na Logu opo-nik živali iztrebke počistiti na povodcu. Nadzor izvajajo zoril, da psi opravljajo potrebo predstavniki medobčinskega ob njegovi ograji: »Lastnike inšpektorata in redarstva s se­ psov ne ustavi niti lepa bese­ dežem na Vrhniki, inšpektorji da niti napis ali plakat. Obi- pa lastnike psov, ki se po nase­ čajno dobim odgovor: ‘Saj bo ljih gibljejo brez povodca, ka­dež spral!’” Podobno je tudi v znujejo s 100 evri kazni. Dragomerju, kjer lastniki psov S psi imajo težave tudi la­pasjih iztrebkov ne čistijo niti stniki travnikov in njiv na Bar­na javnih površinah niti na za­ju. Pasji iztrebek, ki ostane na sebnih zemljiščih tamkajšnjih travniku, lahko konča v mokri prebivalcev. »Že dalj časa opa­ bali sena, ki jo nato poje živina. žam, da se iztrebki pojavljajo Zajedavci, ki so v iztrebkih psov, ne samo na povezavi ulic Na lahko pridejo v kri živine, zato Grivi–V Loki–Laze, ampak veterinarji mleko in meso teh tudi na moji zasebni trati in v živali označijo kot neprimerno sadovnjaku. Da so to pasji iz­ za uživanje. trebki, me je opozoril sosed, ki V. L. je s svojega okna videl psa na Občina Log-Dragomer Žabicam letos trije naslovi evropskih prvakov V Schwechatu pri Dunaju je 2. in 3. julija potekalo evropsko prvenstvo v cheerleadingu in cheer plesu. Na tekmovanju je nastopilo preko 3.300 tekmoval­cev iz več kot 20 držav. Med najštevilčnejšimi ude­leženci tekmovanja so bili ponovno člani šolskega športnega društva Log - Dragomer. Tekmovalci so se skupaj s Lea Košir, Tarin Kulenović, Just svojimi trenerji in podporniki Karlo Kante), članski partnerski na tribunah veselili odlično iz-dvigi (Ida Grom, Matevž Rem­vedenih nastopov, s katerimi so škar) in članski freestyle cheer Žabice osvojile 3 zlate medalje plesni pari (Liza Urbančič, Špe­in 2 srebrni ter 2 peti mesti. S la Urbančič). Žabice so na ta pored, cheerleading par Ida in še posebej čestitamo za vse do-vedno pravi čas, da nas obiščete. oktobra pa začnemo s čisto pra­temi dosežki je bilo Šolsko špor-način zbirko svojih evropskih Matevž pa 3 leta zapored! sežene rezultate v tekmovalni Za Žabice ni nihče premlad ali vo in zaresno tekmovalno sezo­tno društvo Log - Dragomer naslovov povečale na 25, pri če-Na nastope prav vseh svojih sezoni 2015/2016 in držimo prestar in prav vseh, ki se nam no. Vabimo vas, da nas obiščete ponovno eno najuspešnejših na mer velja poudariti neverjetna članov in tudi tekmovalcev iz pesti tudi za prihajajočo tek-pridružijo, smo veseli. Konec na ww w.facebook.com/frogs. tekmovanju. in edinstvena dosežka parov drugih slovenskih klubov smo movalno sezono 2016/2017, ki avgusta začenjamo z brezplač-cheerleaders ali nam pišete na Naslove evropskih prvakov Urbančič - Urbančič in Grom - zelo ponosni in prav vsem če-bo že dvajseta od njihovega na-nimi delavnicami na Vrhniki frogs.cheer@gmail.com . so si Žabice priborile v kate-Remškar: plesni par sester Lize stitamo za dosežene odlične re-stanka leta 1997. in Logu ter v Dragomerju, sep­gorijah mladinski mešani sku-in Špele je na evropskih prven-zultate na letošnjem evropskem V kolikor bi se želeli spoznati tembra imamo na Logu in v GO FROGS! pinski dvigi (Lucija Kosednar, stvih nepremagljiv že 5 let za-prvenst v u. Izjemnim Žabicam z atraktivnim cheer športom, je Dragomerju mesec odprtih vrat, Ženski balinarski turnir ob občinskem prazniku Ženska sekcija Balinarskega športnega društva letošnji sezoni 2015/2016, ki je potekala dvokrožno, so igrale Dragomer je 21. aprila ob praznovanju Občine Log zelo dobro in na koncu pristale - Dragomer organizirala 4. mednarodni balinarski na odličnem drugem mestu. Da turnir. Na turnirju, ki je postal tradicionalen, je je to uspeh, vreden spoštovanja, sodelovalo 12 ženskih ekip. govori dejstvo, da je bila ekipa iz Loške doline pred dvema le- Turnirja so se udele-Žiri, 4. Dragomer, 5. GIP Lju-toma ekipni pokalni državni žile ekipe iz Slovenije in bljana, 6. Loška dolina, 7. Cer-prvak, v letošnji sezoni pa je Lovrana(Hrvaška). Domačinke, knica, 8. Lovran itd. zaostala za balinarkami iz Dra­balinarke iz Dragomerja so se gomerja. tudi tokrat potrudile, da so se Srebrne v notranjski ligiKončni vrstni red v notranj­gostje v našem kraju počutile Balinarke Balinarskega špor-ski ligi v sezoni 2015/2016: 1. dobro. Ob odprtju je prireditev tnega društva Dragomer tek-TIČNICA Rakek, 38 točk, 2. tradicionalno popestril in nav-mujejo na več tekmovalnih po-DRAGOMER, 31 točk, 3. dušil s svojim kulturnim pro-dročjih. Nastopajo v zimski ligi LOGATEC, 31 točk, 4. LOŠKA gramom trio Jesenovec. Seveda na balinišču Šiška v Ljubljani, DOLINA, 30 točk, 5. ŽIRI, 30 so najboljše štiri ekipe prejele medobčinski ligi, kjer sodeluje-točk. pokale in medalje. jo ekipe petih sosednjih občin, KONČNI VRSTNI RED: 1. na raznih turnirjih in seveda v Logatec, 2. Polhov Gradec, 3. močni ženski notranjski ligi. V Potres in tekmovanja Nismo še zaključili s tekmovanji, ravno tako tudi napake se bodo na prihodnjih vajah odpravile. z vajami ne. Radi se udeležujemo vaj, ki so dobro V soboto, 4. junija, se je ekipa organizirane in nas postavijo v nepredvidljive gasilcev – bolničarjev povelj­ situacije. stva Log – Dragomer udeležila XXI. regijskega preverjanja ekip V petek, 3. junija popoldne, je čarjev poveljstva Log – Drago­prve pomoči Civilne zaščite in v Logatcu potekala vaja Potres mer nudili prvo pomoč ter jih Rdečega križa ljubljanske regi-Logatec 2016, ki jo je organizi-pospremili do reševalnega vozi­je. Ekipa je za prvič na takem rala tamkajšna Civilna zaščita. la. Na vaji je sodelovalo več kot tekmovanju dosegla odličen Simulirali so posledice potresa 280 ljudi, prisotni pa so bili tudi razu ltat. 7. stopnje po evropski potresni reševalni psi. Ob analizi vaje je V soboto, 11. junija, je bilo lestvici, v ruševinah pa so bili bilo ugotovljeno, da je bila or­na stadionu Bonifika v Kopru ponesrečenci. Te smo s tehnič-ganizacijsko zelo dobro pripra­državno člansko tekmovanje. nimi posegi izvlekli na prosto in vljena in tudi odlično izpeljana. jim ob pomoči gasilcev – bolni-Morebitne pomanjkljivosti in >> NAS CASOPIS 440/29.8.2016 C M Y K 43 Občina Log-Dragomer 43 >> smo zelo ponosni nanje, ker so 18. junija, organiziralo pa ga je Tradicionalno 19. srečanje zak ljučile to tekmovanje. Do-stva, ki se je izvrstno odrezala se že drugič zapored udeležili PGD Grahovo iz Gasilske zve-članic – gasilk v organizaciji godek se je nadaljeval z gasilsko na svojem pr vem tekmovanju. Udeležila se ga je ekipa članov A. tega tekmovanja. Dan kasneje ze Cerknica. Tekmovanja se je PGD Laze – Jakovica je pote-veselico z ansamblom Biseri. Vsem želimo veliko uspehov še Ta se je potrudila po svojih naj-je potekal Maraton Franja in po udeležila ekipa gasilcev priprav-kalo v soboto, 16. julija. Tekmo-Čestitamo vsem, ki so na tek-naprej boljših močeh in pokazala svoje tradiciji smo bili redarji. nikov. Kljub vročemu soncu so s vanja se je udeležila ena ekipa movanjih zastopali naše dru-. Z gasilskim pozdravom, na znanje. Ker pa je bila konkuren-Regijsko tekmovanje v gasil-progo uspešno opravili in zase-iz našega društva. Z nalogami štvo. Pohvalili bi ekipo gasilcev pomoč, ca prehuda, njihov rezultat ni ski orientaciji je bilo v soboto, dli 4. mesto. so članice uspešno opravile in – bolničarjev našega povelj-PGD Dragomer – Lukovica posebno bleščeč. Kljub temu PREJELI SMO Odgovor občanu g. Perku Srečo imamo, da v naši občini živijo občani, kot je gospod Perko. Ocenjujem, da je opravil dobro delo za ljudi, saj nas je spodbudil k temu, da občanom posre­dujemo celotne informacije o projektih, ki se v občini izvajajo oziroma so že realizirani. Takšnih celovitih informacij si naši občani zagotovo zaslužijo. Podrobno pojasnjenih informacij, ki so zapisane v nadaljevanju prispevka, je bil gospod Perko osebno večkrat deležen. Prav je, da navedemo vsaj nekaj projektov in podat­kov, saj so nekateri med njimi skriti očem, sprašujem pa se, ali so nekateri morda celo namerno spregledani. Kot na primer vsa obvestila ter tudi velika oglasna tabla ob regionalki, ki govori o črpanju nepovratnih sredstev, česar se gospod Perko dotika v svojem dopi­su. Ob tem je potrebno poudariti, da bo naša občina projekt zaključila letos septembra, medtem ko bodo omenjene občine z gradbenimi deli šele začele … Realiziranih je veliko projektov. Z zadovoljstvom lahko sporočimo, da smo uspešno zaključili projekt pokrivanja celotne občine z optičnim omrežjem, po­daljšan je delovni čas pošte, septembra začne v občini obratovati splošna ambulanta, začela se je sanacija vodov na Poti za Stan in Stari cesti. Dobili smo pro­metno študijo, študijo ogroženosti in erozije, strate­gijo razvoja naše občine, v izdelavi je tudi izvedbeni načrt. Preurejena je kuhinja v vrtcu, obnovljena so tla v šolski telovadnici, reorganiziran je bil vrtec na Logu, kjer se strop dobesedno podira in je bila zato ogrožena varnost otrok in zaposlenih. Na Logu deluje tržnica, avgusta bo odprta tudi v naselju Dragomer, prenovljena je spletna stran občine, za večjo prometno varnost smo namestili hitrostne ovire, pridobili smo nepovratna sredstva za prenovo telovadnice, športne­ga igrišča z umetno travo in kotlovnice v osnovni šoli. V teku pa je obnova stare šole na Logu, gradnja zdravstvene postaje in lekarne, s pomočjo evropskih nepovratnih sredstev se na Lukovici gradita vodovod in vodohran, čakamo na začetek rekonstrukcije križišča pri trgovini na Logu, ki bo prenovljeno v sodelovanju z državo, ter na nadaljevanje ureditve kolesarskih in peš poti po vsej dolžini občine ob magistralni cesti, izvaja se projekt varnih poti od Lukovice do Jorda­novega kota, v teku je sanacija primarnega voda za pitno vodo. Gradi se kanalizacijski sistem s čistilno napravo in ob tem vlagamo napore v pridobitev ne­povratnih sredstev, saj smo v ta namen pred letom dni na pristojno ministrstvo, z večmesečnim naskokom, prvi naslovili projekt za črpanje nepovratnih sredstev z vso potrebno gradbeno dokumentacijo. V pripravi je strategija ravnanja z zalednimi vodami, ki povzročajo vedno več škode, pripravljamo projekt za sanacijo in prenovo Rimske ceste, pripravljamo se na realizacijo projekta integriranega javnega prometa (2. cona), re­šujemo zapleten primer javno-zasebnega partnerstva, v teku je izdelava prostorskega akta (OPN), ki terja veliko usposobljenega kadra.  Morda niste vedeli, da so bili vsi ti našteti projekti realizirani oziroma, da so v teku, saj razumemo, da vas, občane zanimajo rezultati in ne nepregledno število delovnih ur, naporov, sestankov, dogovarjanj, usklajevanj, dopisovanj in prepričevanj, ki so potreb­ni, da do njih pride. Kljub temu verjamem, da je iz napisanega razvidno, da smo veliko energije, znanja in sredstev vložili v analizo stanja in reševanje izzivov, ki izhajajo iz skupaj pripravljene strategije razvoja občine in na osnovi katere je bil oblikovan tudi inve­sticijsko-razvojno naravnan proračun občine, ki mu je sledil tudi takšen rebalans … Našim skupnim ciljem in potrebam pa na zakonskih podlagah prilagajamo tudi kadrovsko zasedbo občinske uprave. Ob analizi stanja smo ugotovili, da je peščici špor­tnih objektov v občini podeljen status grajenega javne­ga dobra. Ker bi bilo za njihovo delovanje smotrnejše, da se vrnejo v stanje izpred treh let, smo menili, da je zaradi tega smiselno, da ukinemo status grajenega javnega dobra ter da te športne površine dobijo enak status kot vse ostale, ki jim ta status leta 2014 ni bil podeljen. Vsem pravnim argumentom in gospodar­nemu pristopu navkljub pa zadeva s strani skupine občanov ni bila prepoznana kot priljubljena, zato sem se kot župan odločil, da to poglavje zapremo, dokler se v delovanju ne pokažejo težave, ki bi utegnile ogroziti napredek športa v občini. Naj še pojasnim, zakaj je tržnica začela delovati na Logu. Pri vzpostavljanju lokalne tržnice smo naleteli na nekaj zapletov glede zemljišča, katerega lastnik ni občina, ampak Mercator. Zato smo vse aktivnosti želeli prestaviti pred in v gasilski dom v Dragomerju. Ob tem pa tako osebno kot tudi kot poveljnik občinske­ga štaba civilne zaščite razumem pomisleke gasilcev, da bi zaradi večjega števila parkiranih avtomobilov in ljudi lahko prišlo do težav pri nujnih intervenci­jah ali celo do morebitnih odtujitev drage gasilske opreme. Naposled smo našli in organizirali lokacijo na Logu, kjer je praktično geometrično središče naše občine, zato je to mesto enako blizu Lukovčanom na eni strani občine in prebivalcem Jordanovega kota na drugi strani občine. Poleg tega pa po mojem prepri­čanju tržnica presenetljivo dobro deluje tudi zaradi neposredne bližine pošte, trgovine, športnih dejavnosti in tudi dnevne migracije prebivalcev sosednjih vasi Plešivice in Bevk. Z zadovoljstvom lahko povem, da smo ugodili tudi željam nekaterih krajanov Dragomerja, saj bo lokalna tržnica od avgusta dalje organizirana tudi na asfaltni ploščadi športnega parka Dragomer, za katerega pri­pravlja posebna skupina tudi ureditev, ki bo vodila v izgradnjo krajevnega središča naselja Dragomer.   Miran Stanovnik, župan Pismo mojemu-našemu občinskemu svetniku Sem eden izmed 50 občanov, ki so z dopisom in podpisi 29. januarja 2016 v zakonskem roku podali predlog za spremembo predloga občinskega prora­čuna za leto 2016 z utemeljitvijo, da ni varčevalno naravnan. Predlog za spremembo ni bil sprejet kljub izraženi zaskrbljenosti občanov, da bo zato strošek za kanalizacijo in čistilno napravo za nas, občane bistveno višji. Sem eden izmed 100 občanov, ki smo se udeležili predstavitve Ključni projekti občine Log - Dragomer v letu 2016 12 . aprila 2016 . Občani smo soglasno zahtevali, da je sprejetje spremembe statusa graje­nega javnega dobra na športnih objektih možno le na podlagi jasne in odkrite razprave, ki bo odgovorila na vprašanje, kaj nam, občanom te spremembe prinašajo. Sem eden izmed 137 podpisanih občanov, ki smo 6. junija 2016 ponovno zahtevali ODGOVORE občinske uprave (OU) na vprašanje, kaj ukinitev statusa graje­nega javnega dobra na športnih objektih pomeni za nas, občane. S tem dopisom in podpisi smo protestirali proti sprejetju 15. točke 11. redne seje občinskih sve­tnikov in OU. To je proti ukinitvi grajenega javnega dobra na občinskih športnih objektih. Zaradi našega trmastega in argumentiranega vztrajanja ter pokonč­ne drže nekaterih občinskih svetnikov je bila ta točka prekinjena oziroma občinski svet ni bil sklepčen. Želim dodati nekaj mojih osebnih opažanj in vtisov, ki so me motili, ko sem prisostvoval zboru občanov 12. aprila 2016 in občinskim sejam svetnikov: - Voditelj zbora občanov je bil občinski svetnik, ki je s svojim vedenjem dajal vtis, da je član občinske uprave. - Žaljiva je izjava občinskega svetnika, da mi, ki smo peticijo podpisali, nismo vedeli, kaj podpisujemo. So njega izvolili ljudje, ki niso vedeli kaj podpisujejo, ko so ga volili? - Izjava občinskega svetnika pred glasovanjem, da bo glasoval za, ker “verjame” neargumentiranemu predlogu OU, ki je nam, občanom, ki smo ga volili, kljub našim argumentom pokazala, da nam ne ver­jame, nam zastavlja vprašanje, čigav interes zastopa ta občinski svetnik. Svetnikova izjava , da verjame OU, dokazuje, da se odloča čustveno in ne razumsko. Dvom se odpravi s tem, da ga predhodno razjasniš in razumeš, šele potem se lahko odgovorno opredeliš. Najlažje je glasovati na podlagi “zaupanja”, saj ti po­ tem ni treba nič misliti. - Občinski svetniki so dolžni razčistiti resnico o se­litvi tržnice iz Dragomera na Log. Prizadeti in gasilci oporekajo neresničnim izjavam OU. - Občinski svetniki naj ponovno pretehtajo predlog OU o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na športnih objektih. OU je dolžna nam, krajanom od­govoriti na naš dopis z dne 6. junija 2016. Argumenti, ki so nam znani in dostopni, govorijo, da ni nobene potrebe, da se status igrišč spreminja. Tudi govoriti o tem, da občani k problemu pristopamo iz strahu in bo­jazni, ne pa razumsko, je za nas žaljivo in podcenjujoče, OU pa s tem kaže samo svojo aroganco, nestrokovnost in ustvarja konflikt z občani. Zasedba zaposlenih v OU: 3 pravniki + 1 zunanji sodelavec, 3 gradbeniki različnih profilov + 1 zunanji sodelavec; za občino s 3600 prebivalci ta ne odraža potreb in predstavlja preveliko breme. Je to odraz pre­majhne strokovnosti zaposlenih ali napuha OU? Je to načrtovana možnost, da se OU seli iz Dragomera v večje poslovne prostore na Logu? OU, ki je plačan servis nas, občanov, je dolžna skr­beti za racionalno in transparentno porabo našega denarja. Vi, občinski svetniki, ki nas zastopate in ste od nas izvoljeni, ste dolžni sprejemati predloge OU, ki ne gredo v škodo nas, občanov. Zadolženi ste, da nadzirate racionalnost porabe denarja in se posvetu­jete z nami, občani. V kolikor delate drugače, potem tudi vi nosite vso odgovornost za nastale probleme in škodo, tudi v preteklosti. Lep primer je projekt Čista Ljubljanica. V njej so sodelovale občine Pivka, Postojna, Logatec, Vrhnika, Borovnica, Brezovica in Škofljica. Samo občina Log -Dragomer ni pristopila k sodelovanju. Zgoraj navede­ne občine so s pomočjo kohezijskih, evropskih sredstev zgradile čistilne naprave in kanalizacijo. Kaj pa mi v naši občini? Nič, le bodoče breme oziroma stroške občanov smo povečali, saj bomo tudi mi morali graditi. Krivdo nosijo župan, OU in takratni občinski svetniki, vsi z imeni in priimki. Občanom bo potrebno, prej ali slej, dati prave od­govore. Vsak od vas, občinskih svetnikov ima svoje ime in nosi vso odgovornost za vse sklepe in dejanja, ki jih potrjuje, tako za nazaj, kot tudi v bodoče. Zato prosim, da nekaj teh mojih misli vzamete v premislek. Vsi smo iz istega kraja, vsi imamo željo po mirnem, ustvarjalnem sobivanju. Zato ne dajmo možnosti po­ sameznikom, da naše ustvarjeno premoženje in denar zapravijo in/ali sprivatizirajo. Ta možnost obstaja. Predlagam sestanek vseh svetnikov in občanov iz civilne iniciative, da skušamo zadevo skupaj uredi­ti. To pismo so prejeli vsi občinski svetniki in župan. Nanj so se pisno odzvali trije svetniki in župan. Gospod Domen Cukjati, organizator sestanka civilne iniciative z občinskimi svetniki, gospa Mirjam Čuden Kocbeg, gospod Ivo Klenovšek, gospod France Kozjek in gospod Roman Remškar so občinski svetniki, ki so se srečanja z nami udeležili. To so pozitivni in konkretni rezultati sodelovanja med občani in občinskimi svetniki. S tem, da nam tudi Naš časopis odstopa svoj prostor in prav tako prispeva k razvoju demokratičnega soodločanja občanov v občini. Simon Perko,  sograditelj naselja Lukovica - Dragomer, soustvar­jalec občine Log - Dragomer in občan, ki mu ni vseeno, kaj se s krajem dogaja O vprašljivosti zakonitosti Občinski svetniki smo prejeli sestavek avtorja Stani­slava Plevnika, ki razumljivo povzema bistvo problema, zato ga kot ključni del sestavka v celoti citiram: »Vpra­šljivost zakonitosti ukinitve statusa grajenega javnega dobra Občinska uprava (OU) je na seji občinskega sveta, dne 7. junija 2016, na kateri sem bil prisoten, predla­gala, da se na občinskih igriščih ukine status grajenega javnega dobra z naslednjim sklepom: »Status grajenega javnega dobra se ukinja zato, ker je dejanska raba predmetnih nepremičnin oddaja ali uporaba, zato predmetne površine ne smejo več biti gra­jeno javno dobro in zato se na podlagi drugega odstavka 23. člena ZGO ukinja status grajenega javnega dobra v lasti Občine Log - Dragomer in bo tudi v bodoče tako.« Nasprotniki tega predloga sklepa so sejo zapustili, zato je bila zaradi nesklepčnosti seja zaključena. Utemeljitev nezakonitosti ukinitve grajenega javnega dobra: Ko je nekemu javnemu športnemu objektu, v našem primeru igriščem, na podlagi 2. in 21. člena ZGO-1 dodeljen status grajenega javnega dobra, ki ščiti splošno rabo kot eno od ključnih pravic občanov, je občina kot lastnik teh igrišč po 22.členu ZGO-1 dolžna ta igrišča vzdrževati in jim omogočati splošno rabo, obenem pa ta igrišča ne morejo biti prodana ali priposestvovana. Ukinitev grajenega javnega dobra je možna le pod naslednjimi pogoji: Pogoj ukinitve: če objekt ne služi več namenu (športu in splošni rabi), zaradi katerega mu je bil dodeljen ta status (drugi odstavek, 23. člen ZGO-1). V našem pri­meru ta pogoj ni izpolnjen, ker obstaja dovolj uporab­nikov, ki imajo interes uporabljati igrišča v splošni rabi. Pogoj ukinitve: če je objekt uničen in ga ni mogoče obnoviti in mu je zato onemogočena splošna raba (četrti odstavek, 23. člen ZGO-1). V našem primeru ta pogoj ni izpolnjen, ker objekti niso uničeni. Pogoj ukinitve: če se zgradi nadomestni objekt, ki pri­dobi ta status z enakim namenom splošne rabe (četrti odstavek, 23. člen ZGO-1). V našem primeru ta pogoj ni izpolnjen, ker nismo zgradili takšnih nadomestnih objek tov. Glede na zgoraj navedeno, v našem primeru, statu­sov javnega dobra ni mogoče ukiniti, ker ni zadovoljen niti eden od pogojev, ki jih določa zakon. Predlagana ukinitev bi bila zato po mojem mnenju nezakonita. Zato je tudi utemeljitev, ki jo je v prid ukinitve javne­ga dobra navajala OU, povsem napačna. OU je namreč trdila, da dajanje teh igrišč v najem športnim društvom ni zakonito in da je to podlaga za ukinitev statusa gra­jenega javnega dobra. Nezakonitost dajanja v najem, ki v zakonu ni omenjena, tudi, če bi bila resnična, ne ustvarja pogoja za ukinitev, saj je OU po zakonu dolžna za igrišča s tem statusom skrbeti sama. Trditev OU, da je občina slab vzdrževalec in da zato ne more vzdrževati javnega dobra, ni smiselna, saj je občina z ustanovitvijo javnega dobra sprejela zakonsko obvezo vzdrževanja. Ko je enkrat status javnega dobra dodeljen, ga ni več mogoče zakonito ukiniti, dokler so zakonski pogoji za vzdrževanje tega statusa zadovoljeni. Poleg tega pa ima OU tudi možnost dati športnemu društvu posebno pravico do uporabe igrišč z ustanovi­tvijo stavbne pravice, če (pod pogojem da) se s tem ne posega v splošno rabo javnega dobra (265. člen SPZ). « Zapisanemu skoraj ni kaj dodati. Mislim, da ni dvoma, da morajo Občinski svet in župan stremeti k sprejemanju takšnih sklepov občinskega sveta katerih izvršitev bo zakonita. Morda bi še dodal, da ne smemo spregledati dejstva, da mora občina upravljati z igrišči, ki imajo status grajenega javnega dobra tako, da je upo­raba le teh za občane čim cenejša. Ta dolžnost ima višjo prioriteto kot dolžnost dobrega gospodarjenja občine, še posebej, ker država občino subvencionira z nepla­čevanjem davka za igrišča s statusom javnega dobra. Stremljenje k dobičku je v nasprotju s stremljenjem po splošni rabi igrišč, dostopnih društvom in občanom, ki na njih izvajajo predvidene dejavnosti. Osnutek novega zakona o športu, ki naj bi bil sprejet še letos določa, da lahko upravljalec športnih objektov s statusom grajenega javnega dobra te objekte oddaja v najem in da poleg občine lahko z njimi upravljal tudi športno društvo. Zato je v tem trenutku potrebno vsako razpravo o ukinitvi javnega dobra ustaviti do sprejetja tega z akona . Več o tem najdete v članku pod enakim naslovom na MojaObcina.si, v katerem so navedeni tudi citati uporabljenih zakonskih členov razen 21. člena, ki za razumevanje problematike ni bistven. Ivan Klenovšek, občinski svetnik NLRO, Dragomer. NAS CASOPIS 440/29.8.2016 C M Y K 44 Občina Log-Dragomer 44 PREJELI SMO Odprto pismo Alenki Kuzma, svetnici iz Dragomerja Povedali so mi, da ste na zadnji seji občinskega sveta nas, podpisnike apela za ustavitev postopka ukinitve statusa grajenega javnega dobra (športni objekti v Dragomerju), dokler ne bo opravljena raz­širjena javna razprava, označili za neuke občane, ker smo podpisali nekaj, česar sploh ne razumemo. Seveda imate legitimno pravico, da ocenite svoje volivce kot nesposobne razločevati, kaj je zanje in za naselje dobro in kaj ne. Prepričana pa sem, da je vaša dolžnost, ali pa vsaj moralna odgovornost, da izkoristite vsako priložnost, da nas razsvetlite, na podlagi kakšnih argumentov boste glasovali za ukinitev statusa grajenega javnega dobra. To pri­ložnost ste imeli vi in tudi vsi ostali dragomerski in lukovski svetniki, ki boste glasovali za ukinitev, na srečanju z občani v torek, 14. junija. Niste prišli na srečanje, niti vi, niti noben drug svetnik, zagovornik ukinitve. Sprašujem se o razlogu za odsotnost vseh. Ali je razlog prepričanje, da se z nami ni vredno ukvarjati, ker »ne razumemo«, ali to, da nam ne bi znali povedati niti treh vsebinskih razlogov za ali proti ukinitvi. Verjemite, da vsak, še tako neuk volivec, zna presoditi prednosti in slabosti vaše na­meravane odločitve, da ukinete javno dobro, če le dobi objektivne utemeljitve za in proti. Zato pozivam vas in vse dragomerske svetnike, da si vzamete čas in nam na zboru krajanov predsta­vite vaše argumente ter se nas, seveda, potrudite slišati (ne le poslušati) in se šele potem odločite, kako glasovati. Pismo je bilo poslano po elektronski pošti na­slovnici 22 . junija . 1. julija je bil v Dragomerju organiziran pogovor o predlogu občinske uprave o ukinitvi grajenega javnega dobra svetnikov OLD s predstavniki civilne iniciative. Tudi tega pogovora se ni udeležil noben svetnik, ki podpira ukinitev javnega dobrega, tudi Alenka Kuzma ne. Olga Drofenik, podpisnica apela Odgovor Alenke Kuzma Spoštovana, žal mi je, da ste nasedli na stavek, iztrgan iz konteksta. Žal mi je tudi, da me v vseh letih še niste uspeli spoznati in mi podtikate nizko­tne namene. Prepričana pa sem, da tako ne mislijo volilci, ki so me volili, saj me očitno bolje poznajo. Žal mi je tudi, da vam ne zadostuje odgovor, ki sem vam ga na vaš e-naslov poslala 23. 6. 2016 in ste mi pismo ponovno namenili tako na portalu Moja občina, kot sedaj v Našem časopisu. Pričakovala sem, da vam bo razlaga, ki sledi tudi tu spodaj, zadostovala in ne bo potrebe po ponavljanju. No, odločitev o ponavljanju vašega pisanja je vaša, tu vam odgovarjam tudi javno, nikar pa pričakovati, da boste z izvajanjem pritiskov po medijih spreme­nili moje mnenje. Mnenje bom spremenila zgolj ob ustreznih argumentih. Ta odgovor je tudi edini, ki vam ga javno nameravam napisati, saj sem svoje mnenje povedala, poleg tega pisanja, tudi že večkrat v ožjih in širših skupnostih, nisem pa naklonjena takemu javnemu obračunavanju, saj menim, da je brezplodno in neprimerno. Moj odgovor pa sledi. Ko sem po občinski seji govorila z gospodom, ki je goreč zagovornik neukinitve javnega dobra, sem želela biti spravljiva, kot vedno sem, kot sem bila tudi na posebnem sestanku s športniki na OU (na mojo pobudo!) in kot sem bila na predstavitvi pro­blematike v OŠ Log - Dragomer 12. 4. 2016 ter tudi na drugih sestankih v ožjih krogih. Skušala sem biti realna in sem pojasnila, da v argumente, ki jih je pripravila OU verjamem zaradi argumentov samih in ne zaradi slepega zaupanja, da pa nisem pravnik in sama ne poznam celotnega zakonskega okvira. Zato imamo pravnike na OU in ocenjujem, da so strokovno dobri in dobronamerni, zato jim zaupam. Veste, tudi zdravnica nisem, pa svojemu zdravniku zaupam, ker izkustveno ocenjujem, da je dober. Se­veda pa se lahko motim. Ampak, da se nekdo moti, je treba dokazati s celovitimi argumenti, ne s členi, iztrganimi iz konteksta. Toliko pa sem o pravu le slišala, da vem, da ga je treba uporabljati celovito in v kontekstu. In o taki uporabi so me argumenti OU prepričali, zato jim verjamem, da pa so tudi dobronamerni, sem ocenila iz celovitega delovanja župana in celotne OU. Sama sem namreč precej kritična in želim stvari preverjati, kjer je to le možno. Moje besede, da marsikdo s spiska 137 oseb ni natančno vedel , kaj podpisuje , se nanašajo na­tančno na zgornjo razlago. Sama sem slišala kar iz nekaj ust, da ljudje niti gradiva za občinsko sejo niso prebrali, kaj šele da bi se poglobili vanj. Kako so torej zares vedeli KAJ podpisujejo? In tako sem utemeljeno sklepala, da so podpisovali nekaj, česar niso natančno poznali, niti se niso zato zavedali posledic, namreč, da se sedaj NE DA podpisati po­godb po razpisu, da bi društva (npr. teniško) dobila določen investicijski denar. Ste to želeli? No, to ste uspešno dosegli. Rekla sem še to, da so ljudje podpisovali iz strahu. Iz strahu, da bi se te parcele na nekakšen način spri­vatizirale. Kar pa absolutno razumem in je zadnje, kar bi si tudi sama želela. Ampak ocenjujem, da kaj takega sploh ni v igri, saj so te parcele po OPN, po OPPN in po drugih strateških planih namenje­ne občanom, športu, skupnemu dobremu, čeprav namenski in (naj bi bilo) tudi skrbni uporabi! Opravičiti se torej nimam za kaj, sem pa zgoraj menda dovolj podrobno razložila kontekst svojih besed. Prosim, da jih razširite s celotnim tekstom, brez iztrganega konteksta in kakršnekoli dodatne razlage, kaj da sem mislila. Sama se zelo dobro zavedam, da kakršnokoli ma­slo na glavi v kateremkoli obdobju pomeni šibkost, ki jo nasprotniki hitro izkoristijo, zato se tudi kot občinska svetnica zares zelo trudim ravnati vedno v skladu s poštenostjo, konstruktivnostjo, odprto­stjo in vedno v dobro občanov. Zato tudi nisem v nobeni stranki, saj nočem, da bi me vodila stran­karska pripadnost. Hočem, da kolegi, ki podpirajo nestrankarskega župana, delujejo enako, le tako sem pripravljena sodelovati. Saj ne, da smo nezmotljivi, ampak da delujemo zares v najboljši veri, da so naše odločitve za občino najboljše. Ampak politi­ka je taka, da so na sceni vedno tudi nasprotniki, pač neka opcija, ki zgolj zaradi nasprotovanja in “priprav na bodoče volitve” deluje razdiralno. Tako je v slovenski politiki, tako je žal iz leta v leto bolj tudi v naši občini. “Govorilnih ur” 14. 6. 2016 se nisem udeležila, ker sem se jih udeležila pred enim mesecem, bila sem na vseh prejšnjih javnih shodih, sejah, pripravah na seje, in nisem videla potrebe, da premlevamo iste zadeve na iste načine kot že kar precejkrat prej. Da sem poslušala občane z odprtimi ušesi, dokazuje pa to, da je bila na MOJO pobudo točka “ javnega dobra” umaknjena iz prejšnje občinske seje. Žal pa vmes ni bilo nobene konkretne bolj primerne strokovne rešitve z nobene strani, tako da bi sama za predlagano rešitev glasovala, če bi do tega pri­šlo. Menim, da to ni ignoranca občanov, ampak premišljeno delovanje v njihovo dobro, saj bi se s pozitivno rešitvijo te točke lahko izvedli ustrezni razpisi za denar za športna društva. Veseli me , da ste imeli z menoj do sedaj tudi kakšno dobro izkušnjo (tako ste mi napisali v ele­ktronski pošti) in upam, da jo boste imeli še. Jaz se bom za to potrudila, obstaja pa pogoj, namreč, pogovarjajmo in poslušajmo se s poštenimi nameni in si priznajmo, da smo pač različni, da imamo različna mnenja in skušajmo le-ta spoštovati. Kajti, če nam nekdo argumente predstavi, imamo seveda pravico, da jim oporekamo, da podamo enako kako­vostne, celovite protiargumente tudi drugi, nikakor pa ne trdimo, da argumentov NI, kaj šele, da imajo tisti, ki mislijo drugače, avtomatično slabe namer­ne. In tudi ni prav, da se z delnimi informacijami zavaja soobčane, ki se morda ne uspejo poglobiti v posamezno zadevo. Morda nimajo izkušenj z dolo­čeno stroko, morda ne s kompleksnostjo delovanja državne in javne uprave, kar občina pač je. Skratka, predlagam, da se še naprej čimveč pogovarjamo, ja, dolžnost občinskega svetnika je natančno to. Biti predstavnik občanov, prenašati njihove predloge in težave bliže cilju uresničitve oz. rešitve, nikakor pa ne izsiljevati župana in OU, da skreneta z glavne smeri svojega načrtovanega in predvidenega delo­vanja in s tem skušati doseči neučinkovitost! Kajti to ne bo v splošno korist občanov, saj bi ravno s tako dejavnostjo ravnali v nasprotju z izvoljenostjo! Lep pozdrav, Alenka Kuzma Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju progra-Na razpisu lahko sodelujejo: polno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo doku­mov in projektov kulturne dejavnosti v Občini – kulturna društva, 5. OKVIRNA VIŠINA SREDSTEV JAV-mentacijo bodo ponudniki pozvani, da v roku Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 57/13) objavlja – preostala društva, ki imajo v okviru svoje de-NEGA RAZPISA osmih dni prijavo dopolnijo. Če ponudnik pri­javnosti registrirano kulturno dejavnost, Okvirna višina sredstev javnega razpisa je jave v danem roku ne bo dopolnil, bo ponudba Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri – zveze kulturnih društev, 4.750,00 €. izločena kot nepopolna. Brezovici – javni zavodi s področja vzgoje in izobraževa­ 6. ROK ZA PORABO SREDSTEV 10. RAZPISNA DOKUMENTACIJA nja za program, ki ne sodi v osnovno dejav-JAVNI RAZPIS nost iz ustanovitvenega akta javnega zavoda, Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani v letu 2016. Rok za porabo sredstev je 31. 12. dvignejo na sedežu Občine Log - Dragomer, ZBIRANJA PREDLOGOV ZA – zasebni zavodi, 2017. Sredstva niso prenosljiva. Na Grivi 5, 1358 Brezovica pri Ljubljani, vsak SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN – druge pravne osebe z neprofitno dejavnostjo dan – v ponedeljek, torek in četrtek, od 8.00 PROJEKTOV KULTURNE DEJAVNOSTI na področju kulture, 7. RAZPISNI ROK IN NAČIN DOSTAVE do 15.00, v sredo od 8.00 do 17.00 in v petek od V OBČINI LOG - DRAGOMER V LETU – registrirani samostojni kulturni ustvarjalci. PREDLOGOV 8.00 do 13.00 – od dneva objave javnega razpisa 2016 Ponudniki morajo ponudbe oddati po pošti na do dneva, ko se izteče rok za oddajo ponudb. 4. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZ­ naslov Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, p. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA: PISU p. 09, 1358 Log pri Brezovici, kot priporočeno strani www.log-dragomer.si in jo je mogoče do­Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log Izvajalci programov in projektov na področju pošiljko najkasneje z datumom 26. 9. 2016 ali biti tudi po elektronski pošti. pri Brezovici kulture morajo izpolnjevati naslednje pogoje: osebno na Občini Log - Dragomer najkasneje – da imajo v sedež v Občini Log - Dragomer do 28. 9. 2016 do 12. ure. 11. IZID RAZPISA 2. PREDMET FINANCIRANJA oziroma da delujejo na njenem območju naj-Ponudba mora biti na obrazcih, ki so sestavni Predlagatelji programov bodo o izidu javnega Financirajo se naslednje vsebine: manj 12 mesecev, del razpisne dokumentacije ter mora vsebovati razpisa obveščeni s sklepom v roku 30 dni po – redna dejavnost registriranih kulturnih dru-– da so registrirani za izvajanje kulturnih de-zahtevane priloge. odpiranju vlog. Z izbranimi kandidati bo Obči­ štev oziroma njihovih sekcij, oziroma kul­ javnosti, Nepravočasno oddane ponudbe ne bodo upo-na Log - Dragomer sklenila pogodbo o sofinan­turna dejavnost v drugih društvih, ki imajo – da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, števane. ciranju programov za leto 2016. v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno prostorske in organizacijske možnosti za Ponudba v zaprti ovojnici mora biti označena z dejavnost, uresničitev načrtovanih kulturnih dejavnosti, imenom in naslovom ponudnika, v spodnjem Številka 430-7/2016 – kulturna dejavnost predšolske, osnovnošol-– da imajo urejeno evidenco o članstvu, levem kotu pa opremljena s pripisom »Za SO-Dragomer, avgust 2016 ske, srednješolske in študentske populacije, – da opravljajo dejavnost na neprofitni osnovi, FINANCIRANJE PROGRAMOV KULTUR­ki presega šolske vzgojno-izobraževalne pro-– da občinski upravi vsako leto redno dosta-NIH DEJAVNOSTI, ŠT. ZADEVE 430-7/2016«. OBČINA LOG - DRAGOMER grame, če že ni sofinancirana iz proračuna vljajo poročila o realizaciji programov ter OBČINSKA UPRAVA Republike Slovenije, načrt aktivnosti za prihodnje leto, 8. DODATNE INFORMACIJE – izobraževanje strokovnih kadrov za izvedbo Vse dodatne informacije v povezavi z razpisom – posamezni kulturni ustvarjalci morajo imeti so na voljo na sedežu občine ali po telefonu (01) kulturnih dejavnosti, sedež stalnega prebivališča v Občini Log - – kulturne prireditve in projekti, ki so v inte-Dragomer. 750 77 03 – kontaktna oseba Jolanda Fon. resu občine. 9. ODPIRANJE PONUDB Izvajalci morajo v svojih promocijskih gradivih Odpiranje ponudb bo po preteku razpisnega 3. UPRAVIČENCI DO SODELOVANJA na primeren način predstavljati Občino Log - roka. Odpiranje ne bo javno. V primeru nepo- NA JAVNEM RAZPISU Dragomer. DRUŽABNO Drugi pohod po poti spominov na leto 1991 Veterani vojne za samostojno Slovenijo smo letošnji spominski pohod organizirali v soboto, 2. julija, ravno na rojstni dan preminulega soveterana Toneta Jesenka. Pohod smo tokrat usmerili v Borovnico, po globini delovanja borovniške čete TO leta 1991 in ga sklenili na svečanem srečanju ob 25-letnici zavzetja skladišča JLA v Podstrmcu s strani TO RS. Kar 81 pohodnikov se je zju-spominov, da se ne pozabi in do skladišča. Prav na drugi julij v vojni zmagale proti značilno-in podpredsednik OZV VS Po obisku vojaškega skladi­traj zbralo na vrtu gostišča pred da ne bi bili odvisni le od tistih, 1991, rojstni dan Toneta Jesen-stim JLA. Vrhnika – Borovnica, ki je tisti šča so se pohodniki udeležili TMS v Bistri in druščina je bila ki si v javnih medijih prisvajajo ka, ko so bile napadene barikade Nato smo obiskali dom Jože-dan v Borovnici povezoval oba proslave pri spominski plošči pisana tako po spolu kot po sta-osamosvojitev. Pohodnikom je na Vrhniki, v Sinji Gorici in na ta Žitka in pri spominski plo-spominska dogodka. Povabil je, na PGD Brezovica, kjer jih je rosti in razpoložena. Prišli so zaželel lep dan in dobro počutje Cesarskem vrhu, je del borov-šči tajnemu skladišču sredstev naj si med počitkom pohodni-posebej pozdravil Bojan Čebela, Tonetovi svojci, sosedje in prija-tudi naprej na pohodu v borov-niške čete TO deloval prav do zvez TO Vrhnike seznanili po-ki v hladu ogledajo del razstave borovniški župan. Po proslavi telji, prišli so veterani, naši člani, niški občini. Vrhnike. Del čete je bil tudi na hodnike z veličino Jožetovega Veterani ne skrivamo, ki je bila je sledilo druženje, ki je obudilo številčni so bili zopet veterani iz Jožef Molk, komandant TO Pokojišču v protidesantni vlogi. prispevka v pripravah in v osa-tisti dan postavljena v galeriji. še marsikateri pogovor. Fižolov Sevnice in Kočevja, najštevilč-na Vrhniki v času osamosva-Pot je vodila preko reke Bi-mosvojitveni vojni na področju Razpoloženje je bilo na višku, paprikaš s šunko in kakšen ko­nejši pa so bili tokrat veterani janja Slovenije, je spomnil na stre po še jutranje svežem Bar-zagotavljanja in upravljanja zvez saj se je tod končalo pešačenje. zarec piva ali vina sta pohodni­iz Grosupljega. Presenetila pa srčnost, pogum, neposrednost ju do Dola, kjer smo obiskali v enotah 53. ObmŠTO Logatec. Po okrepčilu je namreč poho-ke znova okrepila, lepa domača je delegacija štirih veteranov iz in domoljubje Toneta Jesen-spominsko ploščo na domu Pri slikovitem, še stoječem ste-dnike v dveh skupinah odpeljal glasba prijetnega borovniškega hrvaškega Ozalja, ki so ta obisk ka in da je prav takega takrat Franja Suhadolnika. Janez Če-bru borovniškega železniškega avtobus Slovenske vojske na ansambla pa je klicala utrujene obljubili našim pohodnikom, Vrhnika potrebovala na mestu rin je obudil spomin, kako so mosta nas je pričakal g. Bezek, obisk vojaškega skladišča v Pod-noge na ples in dvigala razpo­ko so se letos spomladi srečali občinskega načelnika oddelka leta 1990 pri Suhadolnikovih vodja zgodovinske sekcije pri strmecu. Na vhodu skladišča je loženje. Kot po navadi je bilo na pohodu belokranjskih vete-za obrambo. Tone ni imel dlake ustanovili tajno sk ladišče orož-HUD Karel Barjanski, in nam poveljnik Karel Nikolavčič poz-treba iti, ko je bilo najlepše. Po­ranov. Med vpisom v pohodno na jeziku in prav njegova stalna ja MSNZ. Nato je sledila na izčrpno opisa l zgodovino zna-dravil pohodnike in jim povedal slovilno fotografiranje je nazna­knjigo so si udeleženci lahko komunikacija z vodstvom okle-Barje razgledna pot skozi lepo menitega mostu, ki je zelo za-nekaj informacij o skladišču in nilo konec druženja in avtobus postregli s kavo in vrhniškimi pne brigade JLA in hkrati tesno urejeno naselje Laze, ki je bilo znamoval zgodovino kraja. Pri tudi o dogodkih po zavzetju SV je pohodnike odpeljal do keksi, pa tudi domača kačja sli-sodelovanje s TO in milico je vedno mobilizacijsko zbirališče lipi samostojnosti sredi Borov-skladišča leta 1991. Na poho-avtomobilov v Bistri. na ni manjkala. Ker je bil napo-največ pripomoglo k ugodnem borovniške čete TO, mimo Je-nice, ki so jo posadili Borov-dnike sta naredila izreden vtis Ostali so spomini, fotografi­vedan vroč dan, smo pohodnike razpletu vojne na Vrhniki, pred-lenskega železniškega mosta do ničani, ko so slavili razglasitev čudovita narava in urejenost v je in obljube, da se bomo priho­opremili z dovolj plastenk vode. vsem za prebivalce. Tone je bil Mavcove doline. Tam je logi-samostojne Republike Sloveni-skladiščnem območju. Pri vho-dnje leto veterani spet srečali na Marjan Rihar, predsednik pravi lokalni obrambni minister, stična ekipa organizatorja v pri-je, nas je pozdravil Franc Dra-du v delaboračnico streliva pa pohodu po poti spominov, ki ga OZV VS Vrhnika – Borovnica, je zaključil. Tonetovim svojcem jetni senci pripravila terensko šler, takratni predsednik KS je Brane Praznik, upokojeni ta-bomo usmerili z Vrhnike preko je prvi pozdravil zbrane in se je podaril knjige KS Borovnica okrepčevalnico in marsikomu Borovnica in zaželel lep dan v kratni častnik VOMA, povedal, Ligojne na Drenov Grič. jim zahvalil za zvesto udeležbo v vojni leta 1991, delegacija vete-je odleglo po umiku z vročine. Borovnici. Šli smo naprej mimo kako sta pred 25 leti potekala ne glede na to, da je vroč dopu-ranov pa je odnesla ikebano na Med počitkom je pohodnikompomnika talcem druge svetov-vstop in praznenje skladišča Za pomoč pri organizaciji po­stniški čas in dejal, da je to ve-Tonetov grob na Lesnem Brdu. spregovoril Bogo Žerjav, med-ne vojne pri šoli, mimo pomni-potem, ko je bil enkrat zavzet. hoda se zahvaljujemo Slovenski lika spodbuda za organizatorja Jožef Molk, kot vsebinski po-vojni poveljnik borovniške čete ka iz prve svetovne vojne pri Poudaril je, da ga zdaj motijo go-vojski, HUD Karel Barjanski, spominskega pohoda. Nato je vezovalec, je kmalu po deveti TO, zdaj upokojeni polkovnik cerkvi in mimo sedeža občine vorice, naj bi Borovničani takrat DLNON Vrhnika, Gostilni Stojan Jakin, vrhniški župan, uri naznanil začetek pohoda in Slovenske vojske. Podrobno je ter v begu pred soncem z zado-odtujili veliko orožja, kar sploh Bistra in vsem posameznim izrazil dobrodošlico v Obči-povedal, da pohod začenjamo v predstavil vlogo in naloge bo-voljstvom uzrli okrepčevalno ni res, in naj bi tisti, ki so skladi-našim članom, ki so se pri tem ni Vrhnika, spomnil na vroče Bistri, kjer je med vojno imela rovniške čete v letih 1990 in postajo pred galerijo HUD Ka-šče zavzeli, pokradli vse pištole. izpostavili in izkazali v različ­vojne dni leta 1991 na Vrhniki poveljstvo borovniška četa TO, 1991 in tudi več vznemirljivih rel Barjanski, ki so jo pripravili Povedal je, da je bil zraven in da nih vlogah. in na pomembno vlogo Toneta njene enote pa so bile od Verda in tveganih trenutkov iz tistega naši logistiki. Tam je pohodnike so namerno najprej umaknili Predsedstvo OZV VS Jesenka. Za pohod je dejal, da je do Goričice z nalogo prepreči-časa. Predvsem pa je poudaril pozdravil Jože Zorman, pred-kratkocevno orožje, ravno iz Vrhnika – Borovnica prava priložnost za izmenjavo tve prodora JLA v Borovnico značilnosti slovenske TO, ki so sednik HUD Karel Barjanski razloga lažje odtujitve. Petindvajsetlet po zavzetjuskladišča JLA v Podstrmcu Veterani vojne za samostojno Slovenijo in Občina Borovnica Svečanosti pri spominski skih in drugih društev, veterani Jesenka. Navzoče je v imenu or­plošči na gasilskem domu PGD enot TO udeleženk ob zavzetju ganizatorja pozdravil dr. Mar­ smo v sodelovanju s Slovensko vojsko po petih letih v soboto, 2. Brezovica so se udeležili številni skladišča leta 1991 ter pohodni-jan Rihar, predsednik OZV VS 7. 2016, organizirali tradicionalno svečano srečanje v Brezovici pri občani, predstavniki Slovenske ki pohoda po poti spominov na Vrhnika – Borovnica, in pou- Borovnici. vojske, predstavniki veteran-leto 1991 za memorial Toneta daril, da se moramo spominjati NAS CASOPIS 440/29.8.2016 C M Y K 46 46 >> tudi osamosvojitve ne bi bilo. ob spominski plošči. Poklon sposobnosti dramskega ume-zdravice sta bila povezovalnika Brezovica pri Borovnici, Gosti­Številni dogodki in danes tudi svečanosti so dali tudi veteran-tnika Janeza Škofa ter živahen nadaljnjega druženja in pogovo-šče PEKEL, GO-DO Vrhnika številna obeležja na te dogodke ski prapori OZV VS Vrhnika in svež domači Ansambel Nori ra. Ob domačih vižah ansambla ter avtorja vojaške veteranske in v enoti delovne obveze, ki je izpred 25 let na vašem območju – Borovnica, OZV VS Domža-val. Povezovala in uglašene mi-se je marsikdo tudi zavrtel. enolončnice Jure Furlan in De­nalagala orožje za potrebe TO. pričajo, da ste tudi prebivalci le, OZVVS Litija, PVD SEVER sli je dodala Milena Škulj. Ura-Zahvaljujemo se za pomoč nis Ule. Zaželel si je še nadaljnje dobro teh krajev dali znaten prispevek Ljubljana, OZSČ Vrhnika – Bo-dni del svečanosti je zaključila oziroma donacije, ki so jih pri-Predsedstvo OZV VS sodelovanje s Slovensko vojsko, k osamosvojit vi Slovenije. rovnica in ZB za vrednote NOB himna slovenske vojske, nakar spevali: Slovenska vojska, PGD Vrhnika – Borovnica saj je kar nekaj domačinov za- Znan je slogan – SV v službi Borovnica. je Jože Zorman v imenu orga-Brezovica pri Borovnici, HUD poslenih v vojašnici Podstrmec. domovine. Da domovine, do-V kulturnem programu smo nizatorja povabil na družabni Karel Barjanski, JURČEK Bo-Up. ur. NČ: celoten prispevek si Slavnostni govornik je bil movine, ki da je danes ni več, imeli priložnost neposredno del. Vojaško-veteranski fižolov rovnica, Ansambel Nori val, lahko preberete na w w w.moja­ polkovnik Emil Velikonja, po­ ni več samostojne države bi spoznati umetniške in glasovne paprikaš s šunko in kozarec Janez Škof, Suhadolc TRANS obcina.si/borovnica veljnik teritorialnega polka v 1. nekdo rekel, oziroma to vse bolj br SV, ki ima domicil sodelova­pogosto slišimo. Da so jo nam nja s civilnim okoljem v Občini tični domovini, brez katerega častni straži Slovenske vojske NAS CASOPIS 440/29.8.2016 C M Y K 47 47 ZELENO VRTNI NASVETI IZ BIOBRAZDE Ko jesen trka na vrata Potem, ko smo se dodobra najedli svežih pridelkov z naših vrtov, presežke vkuhali, posušili, vložili in napolnili police, name­njene ozimnici, poglejmo, kaj vse zdravega nam narava še ponuja ob koncu poletja, ki se preveša v jesen. Skrivnostna jerebika To listnato drevo z užitnimi plodovi je žal manj znano, ven­dar plodovi vsebujejo več beta­karotena kot korenje, vitamin C, antioksidante, rudnine, fla­vonoide, organske kisline in celo sladek alkohol sorbitol, ki se upo­rablja kot konzervans. Jerebikovi plodovi učinkujejo razkuževal­no, ugodno vplivajo na preba­vo, po ljudskem izročilu pa naj bi pripravki iz jerebike ugodno delovali tudi na žolčnik in lajšali revmatična obolenja. Iz plodov lahko pripravimo marmelado (odlična priloga k jedem iz divja­čine), kis, sok, lahko jih dodamo solatnim prelivom in jogurtom ter celo kandiramo. Zaradi iz­razitega okusa lahko plodovom dodate tudi drugo sadje ali jago­dičevje. Gobe malo drugače Poleg najbolj priljubljenih jurč­kov se letos podajte na lov tudi za kukmaki, lisičkami in dežni­karicami, ki so odlične v omaki. V oktobru poženejo tudi malo manj priljubljene štorovke, ki pa ne zaostajajo veliko po aroma­tičnosti. Štorovkam pravijo tudi mraznice, saj naj bi pognale šele po prvem mrazu. Nekateri prise­gajo na golaž iz štorovk (vredno preizkusiti!), drugi pa si ne pred­stavljajo narezka brez te vložene specialitete. Malo manj ljudi pa ve, da je odlična tudi rižota iz štorovk. A pozor: štorovke so pogojno užitne in jih je treba obvezno prekuhati (prevreti vsaj pet minut). Lešniki izboljšujejo delovanje možganov Na začetku septembra ne po­zabite nabrati lešnikov. Vsebujejo antioksidante, so vir vitaminov B-kompleksa, imajo več vitamina E kot vsi drugi oreščki, pomagajo za zdrav videz kože, nohtov in las, znižujejo visok krvni tlak, zni­žujejo raven slabega holesterola, vsebujejo pa tudi beljakovine in vlaknine. Študije so celo pokaza­le, da izboljšujejo delovanje mož­ganov ter lajšajo simptome aler­gij. Lešniki so dozoreli, ko sami skočijo iz čašice, nabrane lešnike pa moramo še posušiti. Bezgove jagode za večjo odpornost Bezeg je več kot samo drevo s cvetovi za šabeso. Avgusta in septembra namreč dozorijo te­mne in aromatične bezgove ja­gode, iz katerih lahko naredimo odličen sok ali sirup za odpor­nost. Zrele jagode vsebujejo veli­ko vitaminov, grenčine, eterična olja ter jabolčno in baldrijanovo kislino. Prekuhana bezgova če­žana je prijetnega vonja, arome in okusa in je naravno odvajalno sredst vo. Prispevek je pripravljen kot povzetek člankov, objavljenih v prejšnjih števil­kah Biobrazde. Sirup iz bezgovih jagod za večjo odpornost (po recep­tu zeliščarke Marije Jamnik) Bezgov sirup uporabljamo za prehlad, kašelj, boleče grlo in večjo odpornost. Pripravi­mo ga iz: • 2 kilogramov očiščenih be­zgovih jagod • 1 litra vode • nekaj nageljnovih žbic • nekaj cimetovih palčk Sestavine pustimo vreti 15 minut, nato pustimo stati 24 ur. Naslednji dan zmes prece­dimo in stisnemo skozi gazo. Dobljeni tekočini dodamo še nekaj nageljnovih žbic, ci-met v palčki ali vaniljo ter pol kilograma sladkorja (lahko tudi več). To naj ponovno vre 15 minut. Tekočino še vročo nalijemo v stek lenice. Za od­rasle dodamo en del žganja na en liter sirupa. Za otroke na­polnimo manjše stekleničke, da se sirup ne pokvari, glede na to, da je brez alkohola. Ste­klenice postavimo v hladen in temen prostor, kjer sirup tri mesece zori in dobiva okus. Uživanje: • odrasli vsak dan 0,3 decili­tra • otroci 2-krat na dan eno malo žličko POZOR: ljudje s povišanim krvnim tlakom naj ne pretira­vajo pri uživanju sirupa, ker je zelo močan. OPOZORILO: bezgove ja­gode je treba kuhati vsaj 30 minut, da se uniči SABORIN, ki ga vsebujejo jagode. NAS CASOPIS 440/29.8.2016 C M Y K 48 48 ZELENO Pravična delitev stroškov ogrevanja v večstanovanjski stavbi Energetski zakon (Uradni list RS, št. 17/2014 z dne 7. 3. 2014) med drugim določa, da vsak uporabnik toplote iz skupnega ogrevalnega sistema plačuje stroške toplote po dejanski porabi. Za namen določitve načina merjenja in delitve toplote v štiri- ali več stanovanjskih stavbah sta bila na podlagi omenjenega zakona sprejeta Pra­vilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Uradni list RS, št. 82/2015 z dne 3. 11. 2015), ki urejan način delitve stroškov ogrevanja v večstanovanjskih stavbeh, ki imajo skupni ogrevalni sistem, ter Pravilnik o merilnih instrumentih (Uradni list RS, št. 42/06, 97/10, 16/13 in 19/16), ki določa tehnične zahteve za merilne inštrumente za porabo toplote. Merilne naprave, ki omogočajo določitev de­janske porabe toplote posameznega dela stavbe, so lahko le elektronski delilniki stroškov ogrevanja, ki ustrezajo SIST EN 834, odčitke meritev toplote pa je moogle opravljati z ročnim ali daljinskim – radijskim odčitavanjem. Name-ščamo jih na ogrevala v višini 75 % višine in na 50 % dolžine ogrevala. Poznamo delilnike, pri katerih odčitano vrednost (reading value) urav­navamo s faktorjem toplotne moči ogrevala KQ in faktorjem načina pritrditve delilnika KC v ra­čunalniku ob izračunu deležev, in delilnike, pri katerih odčitamo računsko vrednost (calculating value), dobavitelj delilnika pa faktorja KQ in KC neizbrisno vtisne v delilnik in to vrednost nepo­sredno uporabimo v delitvi stroškov. Značilnosti delilnikov toplote so še: • njihova uporaba je mogoča le v klasičnih dvo­cevnih sistemih ogrevanja, • mogoče je mesečno ali sezonsko odčitavanje, • beležijo porabo z oddajo toplote ogrevala, • na njih je praktično možnost manipulacije oziroma prilagajanja rezultatov meritev, • njihova zakonsko določena življenjska doba je 10 + 1 leto, • nizka cena. Merilniki toplotne energije (kalorimetri), uporabljeni kot delilniki stroškov, se vgrajujejo le v ogrevalne sisteme z zaključenimi zankami za vsako stanovanje, primerni so tudi za sisteme s stenskim in talnim ogrevanjem. Druge značilnosti kalorimetrov so še: • beležijo vso toploto, vneseno v stanovanje, • velika natančnost odčitavanja, • ni vstopanja v stanovanje s strani pooblašče­nega izvajalca delitve stroškov ogrevanja, • potrebna redna kalibracija in overitev vsakih pet let, skladno s Pravilnikom, • življenjska doba 10 + 1 leto, • visoka cena. Tehnične zahteve, ki zagotavljajo pravilno delovanje ogrevalnega sistema in so pogoj za Da bo vaš vrt bolj zelen. vgradnjo delilnikov in pravično delitev stroškov so naslednje: • izvedeno hidravlično uravnoteženje ogreval­nega sistema, ki zagotavlja vsakemu posame­znem delu stavbe projektirano količino toplo­te za ogrevanje, • kakovostn centralno uravnavanje temperatu­re ogrevalnega medija v odvisnosti od zuna­nje temperature, • lokalno uravnavanje - termostatski ventili na radiatorjih, ki omogočajo vpliv porabnika na porabo in izkoriščajo notranje vire toplote in energijo sonca. Način delitve stroškov, skladno s Pravilnikom V preteklosti je bilo pri lastnikih stanovanj v večstanovanjskih stavbah največ negodovanja glede plačevanja stroškov ogrevanja predvsem zato, ker delilniki toplote ne upoštevajo specifič­ne lege posameznega stanovanja v stavbi. Ni na­mreč vseeno, ali je stanovanje na vogalu stavbe, nad neogrevano k letjo, v zgornjem nadstropju ali pa je stanovanje »stisnjeno« na sredini med pre­ostala stanovanja, njegove zunanje stene pa so povrh vsega obrnjene na jug. V prvem primeru stanovanja porabijo bistveno več toplote in zato plačujejo nesorazmerno več toplote, kot jo dejan­sko potrebujejo, druga stanovanja pa na primer v sončnih dneh praktično nič. Krivda za tako sta­ nje je predvsem v zakonodajalcu, ki pri pripravi prejšnjih predpisov ni upošteval mnenja stroke, da zgolj odčitki delilnikov brez njihove korekcije ne morejo pravično razdeliti stroškov ogrevanja celotne stavbe po posameznih stanovanjih. Edi­no orodje, ki izniči vpliv lege stanovanja in omogoči pravično delitev stroškov ogreva­nja, je izračun korekturnih faktorjev, s ka­terimi se pomnoži vsoto odčitkov delilnikov v posameznem stanovanju v obravnavanem obdobju (po navadi mesečno), ki mora te­meljiti na izračunu gradbene fizike, in stan­dardu SIST EN 12831. Določanje korekcije deležev zaradi vpliva lege posameznega sta­novanja predpisuje 14. člen Pravilnika in je obvezno. Na tem mestu je praktično nemogoče lastni­kom stanovanj v večstanovanjskih stavbah v celo­ti pojasniti vse podrobnosti izračuna korekturnih faktorjev. Temeljna značilnost izračuna pa je v tem, da se za vsako stanovanje na podlagi gradbe­ne fizike izračunajo specifične toplotne izgube, ki so kvocient med skupnimi toplotnimi izgubami zunanjih površin stanovanja in ogrevalno povr­šino stanovanja ter na koncu korekturni faktor posameznega stanovanja, ki je kvocient med specifičnimi toplotnimi izgubami stanovanja z najmanjšimi skupnimi toplotnimi izgubami zu­nanjih površin in specifičnimi toplotnimi izguba­mi iskanega stanovanja. Vsota odčitkov iz radia­torjev posameznega stanovanja se nato pomnoži s korekturnim faktorjem, rezultat pa je primerljiv z rezultati preostalih stanovanj, zato so deleži stroškov v nada ljevanju pravično razdeljeni. Izkušnje lastnikov stanovanj v večstanovanj­skih stavbah s skupnim ogrevalnim sistemov, ki so že naročili izračun korekturnih faktorjev skladno z najnovejšim predpisom, so v celoti po­zitivne, posledično pa ni več nesporazumov glede stroškov ogrevanja. Zato vse lastnike stanovanj v večstanovanjskih stavbah vabimo, da se oglasijo v svetovalni pisarni Eko sklada v vaši občini, kjer boste dobili vse natančne informacije glede opi­sanega izračuna. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na energetsko svetovalno pisarno ENSVET na Vrhniki, Tržaška cesta 1, Vrhnika, mala sejna soba v kleti občinske stavbe. V energetskosveto­valni pisarni vam bomo poleg informacij o novih nepovratnih spodbudah, ki jih Ekosklad nudi ob­čanom, nudili neodvisne strokovne nasvete o rabi obnovljivih virov energije in o doseganju večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb. De­lovni čas pisarne je vsako drugo sredo od 16.00 do 20.00, prijave za svetovanje pa sprejemajo na Ob­čini Vrhnika na tel. št. 01/75-55-419 pri ge. Mar­janci Tomažin. Lahko tudi neposredno pokličete energetskega svetovalca mag. Petra Petrovčič na GSM: 051-670-323 in dogovorili se boste za za sestanek. Mag. Peter Petrovčič, udis, energetski svetovalec ENSV ET NAS CASOPIS 440/29.8.2016 C M Y K 49 49 Z EL EN O Kam z odsluženimi električnimi in elektronskimi napravami? Zaradi velikega povpraševanja, neprestanih so tudi učinki onesnaževanja okolja bistveno manjši. izboljšav in široke ponudbe novih izdelkov Kam torej z vsemi odslu­ v tem segmentu se tudi količina odslužene ženimi električnimi in elek­ opreme iz leta v leto povečuje. tronskimi napravami? V letu 2013 je bilo v Sloveniji rabnih odpadkov, ki bi svojo Lahko jih odnesete v Zbirni prodanih 28.493 ton tovrstnih življenjsko pot končali na od-center Vrhnika, Javnega podje­izdelkov, po drugi strani pa smo lagališčih, ki imajo omejene tja Komunalnega podjetja Vrh­ločeno zbrali le 8.539 ton odpa-zmogljivosti. nika, in sicer od ponedeljka do sobote od 8.00 do 14.00 ter ob dne opreme v tem segmentu. – Zmanjša se potreba po no- Vestno ločevanje in pravilno vih primarnih materialih, sredah od 8.00 do 17.00. Ob na­oddajanje odsluženih električ-potrebnih za izdelavo novih kupu nove naprave lahko staro nih in elektronskih naprav ima izdelkov. prepustite prodajalcu, vendar le, če je enaka oziroma podobna naprava (mali gospodinjski apa­rati, veliki gospodinjski aparati, TV zasloni itn.). Da pa bi vam še olajšali oddajanje manjših odslu­ženih naprav (slušalke, ra­čunalniške miške, mobil­ni telefoni, tablice itn.) bo Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika v sodelo­vanju z www.ozavescen.si za vas namestila priročne škatle, v katere boste lahko oddali vse manjše električ­ne in elektronske naprave, ki jih ne potrebujete več, tako kot ste že doslej lahko – Reciklaža in ponovna upo-oddajali izrabljene baterije. številne pozitivne učinke, zato raba recikliranih materialov Nove škatle bodo namešče­ je zelo pomembno, da se vsi po-pripomoreta k ust varjanju ne na vidnih mestih, v vseh trudimo in poskrbimo, da čim novih delovnih mest znotraj vrtcih in šolah v občinah manj odpadkov konča svojo procesa zbiranja in reciklira-Borovnica, Log - Dragomer pot v črnih zbiralnikih, torej nja. in Vrhnika. Skupaj se potrudimo, da med mešanimi komunalnimi – Določene naprave vsebujejo bodo naše občine tudi v pri­ odpadki. Na tak način bomo komponente oz. materiale, ki hodnje tako uspešno ohranjale pripomogli k številnim pozi-so nevarni za okolje in tudi čisto in k trajnostnemu razvoju tivnim učinkom in se izognili ljudi, če jih ne odstranimo na morebitnim nevarnostim, ki bi pravilen način. usmerjeno okolje. lahko ogrožale okolje ali naše – Količina energije, porabljene Javno podjetje Komunalno zdravje. za ustvarjanje novih izdel- podjetje Vrhnika, d.o.o. in – Zmanjša se količina neupo-kov, se zmanjša. Posledično www.ozavescen.si Trdota vode v našem vodovodnem sistemu V zadnjem času v Lestvica trdote vode: podjetju opažamo čedalje več klicev z vprašanji o trdoti zelo mehka voda vode. mehka voda srednje trda voda Malo za šalo bi lahko v dokaj trda voda odgovor zapisali kar geslo, trda voda ki ga poznamo iz reklame za čistilo za pomivalni stroj zelo trda voda – »V Sloveniji je voda trda«. Pri trdoti vode gre za narav- Borovniški no lastnost vode. Vodi dajejo 15 dokaj trda voda vVršaj okus prav v njej raztopljene snovi, med drugim tudi mi- Bevke 21 trda voda neralne, ki povzročajo tudi različno trdoto vode. Le-ta Zaplana 14 dokaj trda voda se lahko spreminja od nase­lja do naselja, vendar upo­ Pokojišče 13 dokaj trda voda rabniki tega ne boste opazili. V podjetju trdoto merimo po nemški lestvici za trdo­to, ki zajema vrednosti od 1 °dH do 30 °dH (1 °N = 1 °d = 1 °dH = 10 mg CaO/L). V našem sistemu je voda raz­lične trdote, njene vrednosti kažejo največkrat na dokaj trdo vodo. Iz naših evidenc je razvidno, kolikšna je sto­pnja trdote vode, ki jo črpa­mo v sistem. Po naših ugotovitvah je treba vodo mehčati le za na­prave, ki za nemoteno delo­vanje potrebujejo deminera­lizirano vodo. Take naprave pa se uporabljajo predvsem v industriji, zato za gospodinj­sko rabo ne potrebujemo de­minera lizirane vode. JP KPV, d. o. o. NAŠE ZDRAVJE Nasvet strokovnjaka Kako obvladovati jezo? Jeza je čustvo, ki kaže, da se v okoliščinah, v katerih ste, dogaja za vas nekaj pomembnega, v povezavi s tem ocenite, da lahko oziroma morate to preprečiti. Če menite, da jeza za vas ni sprejemljivo čustvo in je ne izrazite, temveč potlačite, s tem povzročite, da se obrne proti vam. Najprej se morda počutite utrujene, brez moči ali obupane, če pa se to dogaja pogosto, se sčasoma to odrazi tudi v obliki bolečin in okvar na fizičnem telesu. Če jeze ne obvladate, jo pogosto nezavedno sprostite v okolje. Tako lahko naredite »večjo škodo« vsem vključenim v situacijo (vključno z vami samimi), poslabšajo se odnosi. Izrečene besede in dejanja pogosto kasneje obžaluje­mo, saj z njimi povzročimo tisto, česare si pravzaprav ne želimo. Če pogledamo čustvo jeze, lahko ugotovimo, da je vzrok za čustvo v nas samih in pogosto izhaja iz zavednega in nezavednega strahu, krivde, negotovo­sti ali čustvene prizadetosti. Poglejmo na primeru, da bo bolj razumljivo. Žena čaka moža doma z večerjo in on zamuja. Najprej nestrpno pogleduje na uro, potem razmišlja, če se mu je kaj zgodilo in na koncu ga po­kliče ter izve, da se je zadržal s prijatelji po treningu na pijači. Ko to izve, postane besna, ker meni, da je mož ne ceni in ne spoštuje njunega dogovora glede časa večerje. Ko mož pride domov, mu vrže kup ostrih besed v obraz. Skozi raziskavo kasneje ugotovi, da jo je strah, da jo bo mož zapustil. Ugotovi, da strah izvira iz te situacije in dogajanja v njenem otroštvu, oboje skupaj učinkuje intenzivno in povezano. Ko razume svoje reakcijo in vzroke zanjo, ji postane žal, predvsem pa ji je žal, da je z njo povzročila, da se je mož od nje še bolj oddaljil. Postavi si cilj na osebnostni rasti (celjenje in samoob­vladovanje) in sledi proces odpuščanja sebi in možu. Cilj osebnostno rasti je celjenje bolečine, sprememba omejujočih prepričanj, odpu­ščanje, učenje samoobvladovanja in čustve­ne pretočnosti. Vse navedeno pomaga, da se lahko v prihodnjih podobnih situacijah v efektu jeze odzivamo na bolj sprejemljiv način. Tako oseba ohrani zavestnost in se zmore odzvati na način, ki je v smeri njenih želja. Kaj izberete? Priporočam, da izberite najboljše zase in za sočloveka ter tako pomagate celotni družbi k ozaveščanju jeze kot čustva, ki ga je še kako treba izrazi­ti. Vprašanjem jeze se človek preprosto ne more odpovedati, niti posameznik niti celotna kultura. Pomembno pa je, da je jeza izražena na konstruktiven način. Le tako lahko posameznik oblikuje zdravo osebnost, ki je sposobna vzpostavljati realne ter smi­selne odnose do drugih in celotne družbene stvarnosti. Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študijev Joga obraza Joga obraza je vadba, ki je pri nas vse bolj priljubljena pri ženskah in pri moških, saj so njeni učinki izjemni in zelo hitri. Verjetno je za tiste, ki je še ne poznate, malo njamo premalo pozornosti. nenavadno, da se dela samo z obrazom. Vendar Na obrazu imamo 57 mišic, ki jih pri vadbi sta obraz in glava tisti del telesa, kateremu name-krepimo, dvigujemo in polnimo. Ko treniramo Vadba za zdravje Življenje v današnjih časih je prepleteno z naglico in stresom, ki v kombinaciji s fizično pasivnostjo posameznikov vodi v smeri poslabševanja zdravstvenega stanja. Zato se je v ŠD Vrhnika porodila ideja, da bi se­stavili vadbo za vse tiste, ki želijo v svoje življenje vključiti več športa. Poudarek aktivnosti v vseh programih je v gibanju, motoriki, učenju atletske in gimnastične abecede. Za vključitev ne potre­bujete nikakršnega predznanja, saj izhajamo iz predpostavke, da se je treba vsega naučiti od za­četka in da je fizična priprava vadečih skromna. Namen je bil, da vadba vadečim omogoča ohraniti trenutno vitalnost oziroma jo izboljšati ter tako izboljšati kakovost življenja. Poleg nave­denega smo razmišljali tudi o tem, da bi pritegnili čim več ljudi, ki trenutno niso aktivni, in jim po­kazali načine, kako lahko v svoje življenje vnesejo več športne aktivnosti. Na vadbi bo velik poudarek namenjen pravil­nosti izvedbe vaj in postopnosti. Ravno slednje je zelo pomembno in zagotavlja, da bodo aktivno­sti, vključene v vadbo za zdravje, potekale nad­zorovano in strokovno. To je pogoj, da bo vad­ba upravičila svoj preventivni namen in omilila morebitne težave vadečih oziroma preprečeva la nastajanje novih. Kratka predstavitev Za začetek vadbe za zdravje ni potrebno nika­kršno predznanje. Izhodišče pri sestavi aktivno­sti je bilo, da so vsi udeleženci začetniki in da je njihova starost od 40 do 65 let. Seveda se lahko vključijo tudi mlajši oziroma starejši, pomembno je le, da želijo spremembo in imajo namen, da se športno aktivirajo. Vsi vadeči bodo na vadbi izvajali vaje, ki so potrebne za ohranjanje glav­nih telesnih zmogljivosti (moč, koordinacija, krepitev posameznih kit in mišic … ) in se učili tehnik, ki spodbujajo samozdravilno sposobnost telesa (pravilno dihanje, čiščenje telesa, pravilna prehrana, sproščanje ...). Vadba poteka enkrat ali dvakrat na teden po 90 minut. Ob upoštevanju rezultatov testov in mnenju kineziologa se inten­zivnost in zahtevnost vadbe delno prilagajata po­sameznikom skladno z njihovimi sposobnostmi. Vadba je primerna tudi za občane, ki so se ude­leževali določenih programov v Zdravstvenem domu. Ta je leta 2015 v svetovalnici za telesni in gibalni razvoj začel s posebnimi programi, v katere je povabil občane, pri katerih so se pokaza­le določene zdravstvene težave. Po končanju teh programov lahko njihovi udeleženci nadaljujejo svoje aktivnosti v vadbi za zdravje. Glede na navedeno je vadba namenjena obča­nom: • ki so že nekaj časa pasivni in nedejavni. Sicer nimajo zdravstvenih težav, obstaja pa velika možnost, da jih bodo dobili, če ne bodo ustre­zno poveča li telesnih aktivnosti, • ki jih vanjo napotijo iz svetovalnice za telesni in gibalni razvoj, • ki sicer so aktivni, vendar si želijo vodene vadbe pod strokovnim vodstvom in obenem prepre­čiti morebitne poškodbe, ki nastanejo zaradi nepravilne športne aktivnosti, • ki so športno zelo aktivni, pa bi želeli izvedeti še kaj več o različnih tehnikah, ki so poleg špor­tne aktivnosti pomembne za zdrav življenjski slog. Izvirnost programa Vadba se razlikuje od drugih po tem, da to ni le vadba, temveč se področja zdravega načina življenja loteva veliko širše. Metodično poskuša vplivati na vadeče, da spremenijo svoje življenjske navade in fizično aktivnost vključijo v svoj vsak­danjik. Pri tem poleg vadbe vključuje tudi vaje z več različnih področij in se izogiba tistih, ki bi lahko povzročale poškodbe. Za razliko od dru­gih skupinskih vadb se ta v določenih segmentih osredotoča na posameznika in delno sledi njego­vim potrebam. Poleg vadbe, namenjene krepitvi in povečanju prožnosti organizma, bodo vade­či deležni tudi drugih informacij, povezanih z zdravim načinom življenja. To jim bo pomagalo obrazne mišice, na naraven način brišemo gubice na obrazu, dvigujemo upadlo zgornjo veko, briše­mo podočnjake, podbradek ter dvignemo ustne kotičke. Koža postane bolj napeta, sijoča in mla­dostna, poveča se nastajanje kolagena in elastana. Ni pa to edina korist jge obraza. V glavi je glav­ni center žlez, ki se med vadbo aktivira. Te žleze proizvajajo hormone za obnovo in pomlajevanje ter nadzirajo in se povezujejo z drugimi centri žlez. To vpliva na delovanje notranjih organov, kar izboljša naše počutje in zdravje celotnega or­ganizma. Obraz zasije, telo oživi in se pomladi ter dobimo več energije. Z vadbo aktiviramo in obnovimo tudi možga­ne, izboljšata se koncentracija in spomin, hitreje okrevamo po poškodbah ter lažje obvladujemo vsakodnevni stres, težave in se notranje umirimo. Četudi nimamo časa, lahko jogo obraza delamo kjerkoli, saj ne potrebujemo nobenih pripomočk­ov. Dovolj je že deset minut na dan, da so rezul­tati vidni in jih ohranjamo. Tjaša Turk ohranjati zdravje ter preprečevati poškodbe, ki se velikokrat pojavijo zaradi premalo športne aktiv­nosti. Poleg navedenega trener v sk lopu vadbe vadeče opozarja na najpogostejše napake, ki se velikokrat pojavljajo pri vsakodnevnih opravilih (sedenje, hoja, stanje, ležanje, dvigovanje bremen, tek …) in daje navodila, kako jih odpraviti. Kader in sodelavci Vadbo pripravlja, koordinira in vodi Jernej Fefer, ki je prisoten na športnem področju, natančneje atletiki, že več kot 30 let. Doslej je treniral ska­kalce višino, ki so v zadnjih devetih letih osvojili šestnajst naslovov državnih prvakov, trije pa so bili povabljeni v reprezentanco. Zaradi vedno večjega zanimanja občanov in dejstva, da fizična aktivnost lahko zelo pomaga pri preprečevanju določenih bolezni, se je odločil preusmeriti in za zainteresirane oblikovati pro­gram vadbe za zdravje. Posebnost vadbe za zdravje je tudi sodelovanje s strokovnjaki z drugih področij. Trener na pod­lagi testiranj, ki jih opravi kineziolog, vadečim svetuje, katere vaje so zanje pomembne in kako jim bodo pomagale. V aktivnostih, poveznih z vadbo, bo v naslednjem letu sodeloval še fiziote­rapevt, dogovori pa potekajo tudi s strokovnjaki, ki delujejo na področju alternativne medicine. Slednji imajo veliko znanja, ki lahko prispeva pri preventivnih aktivnostih oziroma samozdravlje­nju organizma. Povabilo Vse, ki bi radi v svoje življenje vnesli spremem­bo in začeli z vadbo za zdravje, vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko 031 602 865. Radi se bomo pogovorili z vami in vam odgovorili na morebitna vprašanja. NAŠE ZDRAVJE S Centrom za krepitev zdravja aktivni v jesen V Centru za krepitev zdravja v ZD Vrhnika ponovno pripravljamo različ­ne brezplačne delavnice in predavanja. Nismo pa pozabili na telesno dejavnost in smo za vas pripravili še pestrejši iz­bor. Delavnice se bodo začele kmalu, zato pohitite, ker je število mest ome­jeno. Živim zdravo: 12. 9. ob 18 uri, 19. 9. ob 9. uri in 24. 10 ob 9. in 18. uri v sejni sobi ZD Vrhnika. Tehnike sproščanja: 5. 10. ob 17. uri v Cankarjem domu Vrhnika.Povišan krvni tlak: 30. 9. ob 9. uri, 25. 10. ob 18. uri v sejni sobi ZD Vrh­nika. Povišane maščobe v krvi: 23. 9. ob 9 .uri, 15. 11. ob 18. uri in 12. 12. ob 9. uri v sejni sobi ZD Vrhnika. Povišan sladkor v krvi: 7. 10. ob 9. uri in 30. 11. ob 18. uri v sejni sobi ZD Vrhnika. Sladkorna bolezen tip 2: 19. 9. ob 18. uri, 28. 10. ob 9. uri in 12. 12. ob 17. uri. Na voljo so tudi daljše delavnice, kjer je obravnava poglobljena. in sicer zdrave prehrane, hujšanja in gibanja. Začele se bodo v prvem tednu septem­bra, zato pohitite in naredite nekaj zase. Življenje nam ponuja veliko aktivnosti in je lahko vznemirljivo ter zabavno. Lahko pa nas preplavijo občutki za­skrbljenosti in nemoči, smo brez volje, obupani in osamljeni. V delavnicah, ki so namenjene osebam s podobnimi težavami, nudimo pomoč pri spoprije­manju z depresijo, tesnobo ali pa nam povzroča težave vsakodnevni stres. Za delavnice povprašajte va­šega osebnega zdravnika ali pa v Centru za krepitev zdravja v času uradnih ur na tel. št. 01/755 51 57, lahko pa nam pišete po elektron­ski pošti na ckz@zd-vrhnika.si. Za vse delavnice je potrebna predho­dna prijava. Center za krepitev zdravja Ali sem fit? – Preverite vašo tele­sno vzdržljivost Ste poletje izkoristili za več gibanja in bi želeli preveriti, kakšna je vaša te­lesna pripravljenost? Vabimo vas, da se pridružite testiranju aerobnih spo­sobnosti `Ali sem fit?`, ki ga organizira Zdravstveni dom Vrhnika – Center za krepitev zdravja. Da bi se vam čim bolj približali, smo testiranje pripravili na treh lokacijah, in sicer: – 14. septembra ob 16. uri na stadionu pred osnovno šolo na Logu, – 15. septembra ob 16. uri na sta­dionu na Vrhniki; – 16. septembra ob 16. uri pred gasilskim domom v Brezovici pri Borovnici. Za opravljanje testiranja ni potrebna predhodna prijava; potrebujete le za hojo primerno obutev in oblačila. Vadba za osebe z osteoporozo Zdravstveni dom Vrhnika za vse ose­be z osteoporozo organizira redno te­densko vadbo, ki bo potekala ob petkih ob 9.30 v dvorani Cankarjevega doma Vrhnika pod strokovnim vodstvom fizioterapev tke. Vadba se bo začela v petek, 23. 9. Za vadbo potrebujete: primerna športna oblačila, čiste špor­tne copate, brisačo in steklenico vode. Obvezne predhodne prijave in tudi morebitna vprašanja glede vadbe spre­jemamo po telefonu 01 / 755 51 57 ali na elektronskem naslov u janja.te­kavc@zd-vrhnika.si. Vadba za nosečnice Dokazano je, da redna in ustrezna telesna vadba v času nosečnosti olajša nosečnost in porod, izboljša psihično počutje nosečnice, omogoča hitrejše poporodno okrevanje, lahko pa celo prepreči nastanek določenih zaple­tov, kot so preveliko povečanje teže, povišan krvni tlak in drugo. Za vse nosečnice organiziramo redno teden­ sko vadbo pod strokovnim vodstvom fizioterapevtke, ki bo potekala vsak ponedeljek ob 16. uri v dvorani Can­karjevega doma Vrhnika z začetkom v ponedeljek, 19. 9. 2016. Za vadbo po­trebujete: primerna športna oblačila, čiste športne copate, brisačo in stekle­nico vode. Cena: posamezni obisk – 6 evrov; paket petih obiskov – 30 evrov; paket desetih obiskov – 55 evrov. Obvezne predhodne prijave in tudi morebitna vprašanja glede vadbe spre­jemamo po telefonu 01 / 755 51 57 ali na elektronskem naslov u janja.tekavc@ zd-vrhnika.si. Testiranje telesnih sposobnosti Testiranje telesne pripravljenosti za­jema merjenje telesne vzdržljivosti, mi­šične moči, gibljivosti in ravnotežja in je prilagojeno starosti in zdravst vene­mu stanju posameznika. Testi so varni in enostavni, za testiranje pa potrebu­jete udobna športna oblačila ter čisto športno obutev. Testiranje bo potekalo v Cankarje­vem domu Vrhnika ob naslednjih ter­minih: • četrtek, 8. 9. 2016, ob 12.00 • torek, 20. 9. 2016, ob 12.00 • torek, 4. 10. 2016, ob 12.00 • torek, 18. 10. 2016, ob 12.00 Obvezne prijave na testiranje spre­jemamo na telefonski številki 01/ 755 51 57 ali po elektronski pošti na naslov janja.tekavc@zd-vrhnika.si. Pilates Vabimo vas, da se pridružite vadbi pilatesa, ki ga organizira Zdravstve­ni dom Vrhnika (Center za krepitev zdravja). Vadba bo potekala pod stro­kovnim vodst vom fizioterapev tke in inštruktorice za pilates vsak petek ob 7.30 od 23. septembra naprej v dvorani Cankarjevega doma Vrh­nika. Za vadbo potrebujete udobna vadbena oblačila, brisačo in steklenico vode. Cena: posamezni obisk – 6 evrov; paket petih obiskov – 30 evrov; paket desetih obiskov – 55 evrov. Obvezne predhodne prijave in tudi morebitna vprašanja glede vadbe spre­jemamo po telefonu 01 / 755 51 57 ali na elektronskem naslovu janja.tekavc@ zd-vrhnika.si. Nordijska hoja Nordijska hoja je zdrava in vse bolj priljubljena oblika gibanja, primerna za vse starosti in oba spola. Za razliko od običajne hoje pri nordijski vključimo tudi delovanje zgornjega dela telesa, s čimer aktiviramo več mišičnih skupin in povečamo porabo energije. Zaradi dodatne opore, ki nam jo nudijo palice, je tovrstna oblika hoje primerna tudi za osebe z bolečinami v hrbtenici ter sklepih spodnjih okončin. Vse tiste, ki bi se želeli naučiti pra­vilne tehnike nordijske hoje, vabimo, da se pridružite delavnici, ki jo pod strokovnim vodst vom inštruktorice nordijske hoje organizira Zdravstveni dom Vrhnika. Delavnica se bo začela v torek, 20. 9. Obvezne predhodne pri­jave in tudi morebitna vprašanja glede vadbe sprejemamo po telefonu 01 / 755 51 57 ali na elektronskem naslovu janja. tekavc@zd-vrhnika.si. Zdravstveni dom Vrhnika RDEČI KRIŽ VRHNIKA »Pričarajmo nasmeh« -letovanje socialno ogroženih otrok na Debelem rtiču V okviru dobrodelnega projekta stavlja plavanje, izlet z ladjico ter njene akcije preko Rdečegazabava z glasbo in plesom. Po-križa Vrhnika, letovalo tudi Pričarajmo nasmeh, je podjetje TUŠ tudi leg morskih užitkov, so otroci 9 otrok iz občin Vrhnika, letos omogočilo počitnice 500 otrokom iz v polni meri deležni tudi špor-Borovnica in Log-Drago­ socialno šibkih družin. tnih, zabavnih in izobraževal-merja. Letovanje je bilo skrbno nih vsebin. pripravljeno in otroci, ki sicer V 14 letih so tako na sloven-tovišču Rdečega križa Slovenije sko obalo popeljali več kot 7.000 na Debelem rtiču. V času od 14. do 21. avgu-ne bi šli na morje, so preživeli otrok iz vse Slovenije ter mno-Otroci na letovanju se skozi sta 2016, je v okviru ome-prečudovite počitnice. gim med njimi omogočili prvo zabavo spoznajo s pomenom izkušnjo z morjem. aktivnega zdravega življenj­Sproščeno druženje z vrstni-skega sloga. Program letovanja ki, morske dogodivščine, giba-združuje številne aktivnosti: Pomoč v obliki rabljenih oblačil nje v naravi in obilo zabave so od športa, ustvarjalnih delav­ skupni imenova lec letovanj v nic, izletov in zabave. Vrhunec Obveščamo vas, da je skladišče z rabljenimi oblačili odprto: Mladinskem zdravilišču in le-letovanj za mnoge otroke pred- VSAK TOREK: dopoldne od 9. do 11.30 ure VSAK PRVI TOREK V MESECU Tečaj prve pomoči za bodoče voznike popoldne od 16. do 18. ure. Lokacija skladišča je v kletnih prostorih več stanovanjske hiše motornih vozil na Poštni ulici 7A. Vsi, ki potrebujete pomoč v omenjeni obliki, vljudno vabljeni. Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. Tečaje organiziramo enkrat mesečno, po potrebi tudi večkrat, Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi oblačila, posteljnino, odeje, čevlje … nudimo brezplačno izposojo literature. radi podarili. Podarjeno bomo sprejeli v času uradnih ur v skladi-Prijave sprejemamo: vsak dan od 8. do 14. ure, v pisarni OZ šču, ali v pisarni RK Vrhnika na Poštni ulici 7B, vsak dan v dopol- RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, na telefon 7502-447 ali na email: danskem času oz. po dogovoru, telefon: 7502-447. rk.vrhnika@siol.net Prosimo, da podarite le uporabne stvari! Krvodajalska akcija Krvodajalske akcije, ki je bila na Vrhniki organizirana za občane Vrhnike, Bo­rovnice in Log-Dragomerja v sredo 6. in v četr tek 7. julija, se je kljub dopu­stniškemu času, udeležilo 259 kr vodajalcev. Prisrčna zahvala vsem, ki ste se odzvali vabilu na krvodajalsko akcijo in lepo vabljeni na naslednjo-jesensko akcijo, ki bo v četrtek 24. in v petek 25. novembra 2016. Obvestilo o veljavnosti haaške konvencije za Kosovo Ministrstvo za notranje zadeve nas je obvestilo, da je s 14. 7. 2016 za Kosovo začela veljati Konvencija o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin (Haag, 1961), v skladu s kate­ro se javna listina, overjena s pečatom Apostille, s katerim se potrjuje pristnost podpisa, pečata in svojstvo podpisnika, priznava v drugih državah podpisnicah te konvencije (brez nadaljnjih overitev). Overitve s pečatom Apostile opravlja Oddelek za konzularne zadeve Ministrstva za zunanje za­deve Republike Kosovo (Department for Consular5 Affairs – MFA) in Agencija za civilno registracijo (Agency for Civil Registration – MIA) Ministrstva za notranje zadeve Repu­blike Kosovo. Hkrati vas seznanjamo, da bo Haaška konvencija s 14. 8. 2016 začela veljati tudi za Brazilijo in s 30. 8. 2016 za Čile. Upravna enota Vrhnika Zaposlovanje državljanov Bosne in Hercegovine v Sloveniji Državljani Bosne in Hercegovine, ki ste ali želite biti zapo­sleni v Sloveniji na podlagi Sporazuma o zaposlovanju med Slovenijo ter Bosno in Hercegovino (začel veljati 1. marca 2013, v nadaljevanju Sporazum), morate pred izdajo enotne­ga dovoljenja za prebivanje in delo (v nadaljevanju enotno dovoljenje), ki ga izda pristojna upravna enota, pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje predhodno pridobiti do­voljenje na podlagi Sporazuma. Za izdajo in podaljšanje enotnega dovoljenja je pristojna upravna enota, na območju katere nameravate prebivati ozi­roma prebivate. Enotno dovoljenje lahko izda in podaljšuje tudi upravna enota, kjer je sedež vašega delodajalca ali kjer se opravlja dejavnost. V primeru, da vam je Zavod RS za zapo­slovanje dovoljenje že izdal oz. podaljšal, lahko kot državljan Bosne in Hercegovine vložite na upravni enoti prošnjo za iz­dajo oz. podaljšanje enotnega dovoljenja. Prosilci morate prošnji priložiti naslednja dokazila: • overjeno fotokopijo veljavnega potnega lista, • če gre za izdajo enotnega dovoljenja – dokazilo o ustre­znem zdravstvenem zavarovanju, • dokazilo o zadostnih sredstvih za preživljanje, • pogodbo o zaposlitvi ali opravljanju dela, • dovoljenje na podlagi Sporazuma ni obvezno (upravni or­gan lahko vpogleda v Register tujcev), • potrdilo o nekaznovanju od pristojnega organa iz matične države (potrdilo ne sme biti starejše od treh mesecev, pri podaljšanju pa je veljavnost potrdila do treh let), • druga dokazila o izpolnjevanju pogojev v skladu z Zako­nom o tujcih. Več informacij glede zaposlovanja in pridobitve delovnega dovoljenja po Sporazumu lahko preberete na spletni stra­ni Zavoda RS za zaposlovanje http://w ww.ess.gov.si/tujci/ delo_v_sloveniji/zaposlovanje-drzavljanov-bih. Upravna enota Vrhnika se je grozeče zagnal v policista, Da lužica sline, ki jo je pocedil hodu mož v modrem so se raz­ki sta ga bila zato prisiljena spu-pridanič, ko je na Vrhniki sko-tepli na vse strani neba, a enega Območje Policijske stiti na realna tla, njegove krile-zi okno kombiniranega vozila od njih so k ljub temu uspeli če pesti pa tesno povezati. Do hlastno opa zova l na sedežu prijeti. Da je imel presneto do­ postaje Vrhnika nadaljnjega je ostal v pridrža-ležečo polno torbico, sploh ni ber razlog za beg, je pokazala nju, zavoljo več kršitev Za kona bila majhna, si verjetno ni tež-preiskava. Pri njem so namreč Junijsko poletno sonce je, kot o javnem redu in miru pa si je ko predstavljati. Od pregrešnih našli predmete, ki so bili odtu­ bi se izrazil sam Cankar, posi­ prislužil zajetno globo. misli je nato prešel k dejanjem, jeni ob nedavnem vlomu v hišo, ja lo ljubeznivo in toplo ka kor Izbruhe testosterona pa so zapokalo je steklo in s torbico v zato so ga k ratko malo pospre­ sam božji blagoslov, narava pa možje zakona morali krotiti rokah jo je že mahal v neznano. mili za zapahe. Pred sodnikom se je odzvala, vse je zacvetelo tudi na največji vrhniški pri-Za vsemi naštetimi policisti še se bo zagovarja l zaradi storit ve in trava je pognala kvišku. Ne redit vi Noč na Vrhniki. Obi-poizvedujejo. kaznivega dejanja velike tat vine. le zunaj, temveč tudi znotraj skova lci so tja množično prišli Steklo je junija še večk rat po-Možje postave so bili med nekaterih domovanj na Vrh­ iskat sprostitev, dobro glasbo kalo, a tokrat na domačih ce-drugim tudi priče prometni niškem. Skrbno in z velik im in še boljšo družbo, peščica pa stah. Od petnajstih prometnih nesreči, od katere je z maligani zadovoljst vom je sk rivoma za zgolj in samo težave. Mrki po-nesreč so se štiri končale z lah-prežeti povzročitelj meni nič štirimi stenami negova l sadike gledi so se stopnjevali v ostre kimi telesnimi poškodbami. Po-tebi nič oddr vel naprej. Pa ne indijskih travišč novopečeni besedne obračune in kma lu so ostrena kontrola prometa pa je prav da leč, prestregli so ga na navdušenec nad vr tnarst vom. v taktu bobnov padali še udarci, verjetno vsaj kazero preprečila, Viču – začuda ni že prej zapeljal Prvi lističi in c vetovi so se že su­ seveda le do prihoda policistov. saj so kar štiri osebe zasačili pri s ceste – in ker je preizkus al­ šili, ko je po hodniku zadonelo Štirje razboriteži se pozneje vožnji brez opravljenega vozni-koholiziranosti odklonil, so mu odločno trkanje. Prišli so intere­ niso mogli načuditi prepoveda-škega izpita in jim posledično glad ko odvzeli vozniško dovo­ senti za vseh 253 sadik prepove­ nim drogam, ki so jih vlek li iz tudi zasegli vozila. ljenje in ga pospremili na varno dane konoplje in pol kilograma njihovih žepov, še najbolj pa je v pridržanje. posušenih rastlinskih delov, a bil presenečen bojevnik, ki ni Poletje je doseglo svoj vrhu-V juliju se je na vrhniških na pridelovalčevo veli ko razo­ vedel, ne kdo ne kdaj mu je na nec v ju liju, ko so kmetje pone-cestah sicer pripetilo enajst čaranje ne po nakupih, temveč roko nataknil bokser, s katerim kod že drugič kosili. Bogato že-prometnih nesreč, dve sta se po uradni dolžnosti. Vrhniški je veselo zamahova l po drugih tev si je obetal tudi a lternativni končali z lahkimi telesnimi možje v modrem so nelega lno udeležencih pretepa. Epilog so kmetovalec iz okolice Vrhnike, poškodbami, policisti postaje za logo k ratko ma lo zasegli in ti marginalni dogodki dobili z ki je obilo časa in ljubezni po-prometne policije pa so imeli je šla v uničenje, moža k pa si je več prekrškovnimi in kazenski-sveti l pridelavi opojnih, a pre-na Vrhniki žal opravka tudi s zanjo pridelal kazensko ovadbo mi postopki zoper povzročitelje. povedanih substanc. Pa so se prometno nesrečo s smrtnim zaradi neupravičene proizvo- Naokrog so se zopet potikali pri njem oglasili neljubi gostje izidom. dnje in prometa z mamili. tudi zmikavti. V nočnem času z na logom za preiskavo, mu za-Oba meseca, junija in julija, Je že ta ko, da življenje prinaša so obiskali trgov ino na Dreno-segli vseh 145 sadik konoplje ter so policisti poostreno nadzirali najhujše udarce. Kot po navadi vem Griču, se prek sk ladišča za nameček spisali še ovadbo tovorni promet na regionalni pa na koncu najbolj tepe tiste, ki prebili v notranjost, kjer so zaradi storit ve kaznivega deja-cesti Brezov ica–Log–Vrhnika, bi radi pretepali druge. Policiste ma lce izgubljeno in brezcilj-nja neupravičene proizvodnje predvsem glede ugotavljanja so oni dan poklicali na Vrhniko, no tavali, nato pa odšli v smeri in prometa z mamili. Sanje o kršitev omejitve vožnje tovor­ češ da se nek rogovilež požviž­ prihoda, bogatejši za ne prav hitrem in lahkem zaslužku so nega prometa po regionalni ga na predpise o javnem redu in dosti menjalnega denarja. Na šle v dim še hitreje kot posuše-cesti. Pri tem je bilo izrečenih miru. Izsledili so ga na avtobu- Verdu so v tem času obredli sta-na konoplja. več glob zaradi neupoštevanja sni postaji, kjer so ga kulturno novanjsko hišo, kjer so najprej Nepridipravom se ta mesec prometne signalizacije. opozorili, naj preneha z mote­ obdelali vhodna vrata in nato nasploh ni prav dobro godilo. Iz Damjan Debevec čim početjem. Zna biti, da je prevohlja li notranjost. Odnesli Sinje Gorice je pok lical občan, možak pogledal kak ameriški so vso zlatnino, kar so je sta-ki je v bližini opazil postopati televizijski prispevek preveč, saj knili, za povrh pa še fotoaparat. skupino sum ljivih ljudi. Ob pri- Policija: bodite pozorni do neznancev na vašem domu! Na območju Policijske uprave Ljubljana zaznavamo pojav drznih tatvin iz stanovanjskih hiš, ki jih storilci storijo na zelo prefinjen in pretkan način, oškodovance pa zavedejo do take mere, da preteče kar nekaj časa, preden ugotovijo, da so bili okradeni. O omenjenih dogodkih smo že večkrat poročali tudi v me­dijih, vendar opažamo, da so ljudje še vedno premalo previ­dni ali pozorni do neznancev, ki prihajajo na njihove domove in jih ogovorijo. Žrtve so pred­vsem starejši občani. Storilci žrtev zamotijo s po­govorom (bodisi da so ser viser­ji, bodisi da so prišli odkupit staro železo, da prihajajo iz elektro službe in si ogleduje­jo teren, kje bi postavili nove daljnovode, da bodo opravljali sanacijo odtokov itn.) in jih zva­bijo iz hiše ali od hiše, tako da je nimajo več pod nadzorom. Takrat njihovo odsotnost izko­ristijo drugi storilci in v času pogovora vstopijo v hišo, pre­gledajo notranjost in v večini primerov odtujijo denar ter na­kit. Storilci nato zapustijo hišo, tisti, ki je zamotil žrtev, pa se vljudno poslovi in zapusti kraj. Največkrat se do hiše pripe­ljejo z vozilom in tako kraj tudi zapustijo. Policisti se ob omenjenih prijavah srečujejo s težavo, da oškodovanci šele čez čas (več ur) ugotovijo, da so bili okra­deni. Prav tako niso pozorni na opis oseb, saj z žrtvijo vzpostavijo nek prijazen odnos, vzpostavijo zaupanje. Oškodo­vanci pa v večini primerov že »pospravijo« prostor, kjer so delova li storilci, in tako spre­menijo kraj dejanja in uničijo morebitne sledi. Občanom svetujemo, naj imajo osebe, ki so prišle do njih nenapovedano, ves čas pod nadzorom in jih brez potrebe ne vabijo v prostore. Vedno naj zaklenejo hišo, ko jo zapusti­jo, ključ pa naj vzamejo s seboj, četudi »stopijo samo za vogal«. Če se osebe izdajajo za servi­serje, izvajalce del ipd., svetu­jemo, naj vedno zahtevajo na vpogled identifikacijsko izka­znico, delovni nalog ipd. Ob tem pa naj bodo pozorni tudi na videz oseb (oblačila, govor, posebnosti) ter vozilo, s ka­terim so se pripeljali (znamko, barvo, tip in reg. št. vozila). Če k ljub previdnosti postane­jo žrtev kaznivega dejanja, pri­poročamo, da takoj obvestijo policijo na št. 113 ali najbližjo policijsko postajo. Občane tudi prosimo če za­znajo pojav oseb in vozil, ki jim niso znana, njihovo vedenje/ zadrževanje se jim zdi sumlji­vo (dajejo videz, da opazujejo objekt), da tudi o tem takoj ob­vestijo policijo. Če želijo ostati anonimni, lahko pokličejo na anonimno številko 080 1200. Čeprav gre poletje proti svojemu koncu, bi želeli omeniti dva sem si pa nekaj zmislu. Veselimo se že naslednjega srečanja. Do naslednjič lep dogodka, ki smo ju izvedli. pozdrav in lep preostanek počitniških Tako smo 5. junija 2016 v sodelovanju tem srečanju je naš pevski zbor prejel dni! z gosti organizirali svoj tradicionalni plaketo za petnajsto udeležbo. Vreme Predsednik KUD DG-LB: letni koncert.je bilo ravno pravšnje, da smo ubrano Branko Bizjak Želja je bila, da bi bilo prizorišče do-in veselo prepevali. Naslov letošnjega gajanja Kuclerjev kamnolom, a je bilo prepevanja je bil iz venčka narodnih Jaz vreme preveč mu hasto. Zato smo ga pripravili v dvorani na Drenovem Gri­ču. Poleg domačega mešanega pevskega zbora so se s svojimi pesmimi predsta­vili sekstet Odoica. MPeZ DG – LB se je predstavil z desetimi pesmimi. Začelismo s pesmijo Prva pomlad (Oton Žu­pančič, Bogdan Habbe). V nadaljevanju so sledila še tri dela slovenskih skladate­ljev, nato pa smo oder za kratek čas pre­pustili gostom, ki so s svojimi pesmimi zelo nasmejali občinstvo. MPeZ DG – LB je nadaljeval koncert s sklopom slovenskih ljudskih pesmi, ki so nas popeljale v Belo krajino, na Koro­ško in k sosedom v Medjimurje. Nastop smo sklenili s Planinsko (J. Resman, An­ton Foerster). V predzadnjem vikendu junija smo se na nedeljo udeležili tradicionalnega 47. Srečanja pevskih zborov v Stični. Na Argonavti na Vrhniki Med letošnjimi Argonavtskimi dnevi je bilo odprtje tih na Vrhniki; ob priliki je izjavil: »S to sliko bom pustil svoje ime v Sloveniji.« spominske slikarske razstave slikarja Pavola Tesarja, z imenom Argonavti na Vrhniki. Oj, Triglav, moj dom! Po našem uspelem nastopu na vrhu Golice in pozitivnem odzivu občinstva smo se folkloristi pri FS Cepci odločili za še en podoben nastop. V soboto, 13. 8., smo ob pol štirih zjutraj odrini li iz Ligojne do planine Uskovnice in se čez Konjščico podali na Kredarico in nato na Triglav. Dobre volje nam ni manjkalo, seveda pa niso smele ma njkati t udi narodne noše. Harmoniko, ki jo je izdelal Vrzdenčan Janez Železnik, pa smo si izposodili v Triglavskem domu na Kredarici. Na helioportu Zavarovalnice Triglav smo nato zaplesali splet gorenjskih plesov ter nekaj polk in va lčkov. Planinci in pohodniki pri domu so bili nad našim podvigom navdušeni in spletli smo tudi nekaj novih poznanstev. Z našimi zelenimi prepoznavnimi majicami smo se povzpeli tudi na Tri­glav, kjer smo krstili tiste, ki so bili prvič na strehi Slovenije. Po prespani noči v Triglavskem domu, ki je 10. 8. prazno­val 110-letnico svojega obstoja, smo se v nedeljo odpravili do doline in prijetno utrujeni končali naš podvig. 2014, je naslikal trinajst študijskih risb Že samo ime razstave pove, da se je veliko slikarskih del. Umrl je 15. aprila s tušem – s podobami grških junakov z slikar lotil zgodovinskih podob, ko so 2015 v Ljubljani. ladje Argo. Gostitelji so ga takrat peljali argonavti prečkali Vrhniko. Razstava O slikarju Pavolu Tesarju je sprego­ v Močilnik, ki je umetnika popolnoma je bila odprta v ponedeljek, 20. junija, vorila častna predsednica Muzejskega prevzel. Po obisku je naslikal pristanek v Galeriji Cankarjevega doma na Vrh-društva Marija Oblak Čarni. Za vzdušje ladje Argo pod mogočno kraško steno, niki, ki sta jo pripravila Muzejsko dru-iz časov argonavtov pa so odprtje po- Jazona z zlatim ovnom ob ožini, kra­ štvo Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja pestrili antični junaki iz zbora Mavrica, jino s pogledom iznad Enajste šole in Vrhnika. ki so v prelepi besedi očarali prisotne. še nekaj vrhniških znamenitosti, kot so Slikar Pavol Tesar se je rodil v dru-O slikarjevem opusu, predvsem pa Cankarjeva spominska hiša, Cankarjev žini slovaško-nemškega porekla 6. sep-o razstavljenih slika h je spregovorila spomenik in Lavrenčičeva hiša (Stara tembra 1953 v Budimpešti. Slikarstvo umetnostna zgodov ina rka Damja na pošta). Pristanek ladje Argo pod mogoč­ je študiral pri akademskem slikarju in Bergant. Med drugim je poveda la no kraško steno je ena od treh velikih profesorju Grabowieczkyju ter profe-tudi: »Motivi, ki so slikarja privlačili, platen, ki jih je načrtoval za Vrhniko. sorju Vargi. Ustvarjal in raziskoval je so bili zelo raznoliki, a najbližje so mu Kljub temu, da dela niso dokončana, je po Nemčiji, Italiji, Avstriji in na Balkanu. bili zgodovinski. Pri teh se kaže njegovo slika prihoda argonavtov v Močilniku Pred prihodom v Slovenijo je nekaj časa veliko zanimanje za ponazoritev zgo­ edina s to motiviko, kjer je Vrhnika glav­ bival na Malti. Leta 1992 pa se je preselil dovinskih in mitološk ih dogodkov, s no mesto dogajanja.« k nam, natančneje v Brežice, kjer je imel posebnim strokovnim žanrom. Jeseni Razstavo si bo mogoče ogledati od 1. tudi svoj atelje. Za tem je nekaj časa ži-leta 2014 je Pavol Tesar dobil velik za­ do 11. septembra 2016. vel v Piranu in nazadnje v Ljubljani. Na gon za ustvarjanje, saj se je dogovoril za Simon Seljak svoji bogati in ustvarjalni poti je ust varil slikanje mitološke zgodbe o argonav-Sprejel je tudi predlog, da naslika slike ter dele vrhniške krajine. iz zgodovine Vrhnike (Kelti, Rimljani) Z zagonom se je lotil prebiranja gr­ških piscev, ki so pisali o argonavtih.Še pred obiskom Vrhnike, 20. oktobra Pogovor z ustvarjalcema plesne predstave Jernejem Bizjakom in Saro Živkovič »Čutiva, da to dolgujeva Vrhniki« Pogovarjali smo se s plesalcem svetovnega kova Jernejem Bizjakom, ki je trenutno razpet med Koppenhagnom in Vrhniko, ter Saro Živkovič, nekdaj uspešno plesalko stepa, ki si je med drugim izkušnje nabirala tudi v ZDA. Njuna pot se znova združuje tam, kjer je nekoč – preden sta šla vsak na svoj konec sveta –, že bila: v Cankarjevem mestu. Skupaj s sodelavci pripravljata plesno predstavo V objemu sprožilca ali pot do točke nič, ki bo premierno – še pred Ljubljano – predstavljena na vrhniškem odru. Zakaj? Ker, kot pravita, to dolgujeta rojstni Vrhniki. Jernej, sodite med peščico slovenskih plesalcev, ki so se lahko vpisal šele po uspešno opravljeni avdiciji.jim mednarodne odrske deske že povsem domača tla. Šolali ste se za moderni ples. Toda, če se ne motim, ste po osnovni izobrazbi ekonom-Jernej: Da, ampak pred tem sem plesal hip hop ski tehnik? Precej nenavadno glede na to, da ste zdaj in kasneje tudi jazz. Leto pred odhodom na avdi­poklicni plesalec. cijo za Codarts, ki slovi kot ena težjih plesnih šol Jernej: Mogoče res. Že od malih nog mi je bil v Evropi, sem pričel še z baletom in tehniko hor­ples pri srcu, zanj me je na Vrhniki navdušila moja ton, saj sem vedel, da brez dobre plesne tehnike prva plesna učiteljica Mateja Šraj, zato sem se ka-ne bom opravil sprejemnih izpitov. sneje vključil v plesno šolo Kazina, kateri se lahko zahvalim, da mi je dala temelje plesnega znanja Potem vas je pot vodila iz Rotterdama v Barcelono. ter me hkrati tudi zastrupila z bliščem plesnih Jernej: V Rotterdamu sem bil tri leta. Bilo je dvoran. Po osnovni šoli sem nameraval prestopiti naporno, s celodnevnimi intenzivnimi trenin­prag katere od srednjih šol z umetniškim pro-gi, a se je izplačalo, ker mi je odprlo oči in raz­gramom, v katerem bi lahko udejanjil svoj plesni prlo krila: spoznal in osvojil sem vrsto plesnih interes, toda starši so vztrajali, naj si raje najprej tehnik ter imel priložnost sodelovati v delih vr­pridobim »oprijemljiv poklic«, zato sem se odlo-hunskih koreografov. Po študiju v Rotterdamu čil za ekonomskega tehnika. Kljub temu plesnih sem se odpravil na podiplomski študij v Špani­čevljev nisem obesil na klin in po koncu srednje jo na Institut del Teatre in se pridružil IT Dan­šole sem se odločil za rotterdamsko plesno aka-sa v Barceloni, kjer sem bil dve leti. Repertoar je demijo Codarts na Nizozemskem, na katero sem tudi tam zajemal dela koreografov svetovnega Zavod za sodobno umetniško prakso in teorijo 0.1 Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Jernej Bizjak V OBJEMU SPROŽILCA ALI POT DO TOČKE NIČ Premiera plesne predstave Cankarjev dom Vrhnika ČETRTEK, 8. septembra 2016, ob 20. uri Vrhničan Jernej Bizjak že skoraj desetletje osvaja mednarodne odrske deske. Prodornost in nadarjenost znoraj plesnega prostora izkazuje z vrsto zavidljivih mednarodnih sodelovanj v projektih najpomembnejših koreogra­fov sodobnega časa (Jiri Kylian, Ohad Naharin, Sidi Larbi Cherkaoui, Alexander Ekman idr.). Na odru velike dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki bomo priča slovenski premieri njegovega avtorskega projekta, s katerim pronicljivo razgrinja intimen svet posameznika v življenjski stiski, kjer ga prežemajo tesnoba, dvom in nemoč. Predstava je primerna za starejše od 15 let. Vljudno vabljeni! kova, s katerim smo nastopali po številnih kata­lonskih teatrih, med drugim največ tudi v Gran Teatre del Liceu, ki se nahaja na znameniti uli­ci La Rambla. V dveh letih sem se naučil tudi španščine, kar mi je kasneje prišlo še kako prav. Nemirni duh vas je nato vodil iz tople Barcelone na mrzli sever – v Koppenhagen na Dansko. Jernej: Konec julija 2012 se mi je iztekla pogodba v Barceloni, zato sem se istega leta pridružil med­narodni ekipi plesalcev Danish Dance Theatre in tam ostal do leta 2015. Nismo nastopali le na Danskem, ampak tudi na Švedskem, Norveškem, Finskem, Poljskem, Kitajskem, Tajskem, v Južni Koreji, Nemčiji, Litvi, Latviji in v Angliji. Bilo je super in tam bi lahko še nadaljeval, ampak po do­brih dveh letih sem si zaželel novih izzivov. Stopil sem na pot svobodnjaka, freelancerja, kar sem še dandanes. To pomeni, da sem prepuščen trgu ter brez zagotovljenih rednih prihodkov. To je vča­sih lahko sicer nekoliko stresno, a če si delaven in vztrajen, se lahko kmalu dogodi, da začne delo iskati tebe in ne ti njega. Tako sem na primer so­deloval pri projektih v Haagu na Nizozemskem, nato me je pot vodila v Milano, v začetku leto­šnjega leta v ZDA in nato ponovno na Dansko in Švedsko. V zadnjem letu sem se udeležil tudi festivalov v Moskvi, Švici in Nemčiji kot plesalec ali asistent koreografa. Predstavljam si, da ko neko plesno gledališče ali produk­cijska hiša v Evropi razpiše prosto mesto za neko pred­stavo, se prijavite na avdicijo. Jernej: Da, pošljem jim življenjepis, video po­snetke mojega dela ter fotografije in šele potem te na podlagi poslanega povabijo na avdicijo ali ne. Včasih se za neko mesto prijavi tudi po tisoč ple­salcev, potem si lahko predstavljate, kako težko je uspeti. Na samo avdicijo nas pride potem od 20 do 200 izbranih, od katerih pa na koncu vzamejo samo enega ali dva. .. Torej je avdicija tudi velik strošek. Jernej: Seveda, plačati je treba letalsko karto tja in nazaj ter še kakšen dan v hotelu. Pa ti še ve­dno ni nič zagotovljeno. Je pa tako kot pri vsaki stvari: kvaliteto opazijo. Zelo pomemben je tudi networking – mreženje, poznavanje ljudi, biti na tekočem s plesnim trgom in delovanjem le tega, saj vse skupaj pospeši in pripomore k mo­rebitnim novim sodelovanjem. Letos sem tako že dobil nekaj telefonskih klicev, torej so se produk­cijske hiše z različnimi projekti zanimale zame, a sem jih moral zavrniti, ker delam na samostoj­nem projektu v Sloveniji, ki ga bomo septembra premierno uprizorili v Cankarjevem domu na Vrhniki. O tem bova kasneje, toda ali ne bi mogoče ZDA ponujale večjo možnost za uspeh kot Evropa? Jernej: Zavedati se morate, da plešem moderni ples, za kar onkraj luže ni veliko posluha. Pro­jekti oz. plesni ansambli po večini niso podprti s strani države – kot pri nas na primer s strani Ministrstva za kulturo – in so tako v veliki meri odvisni od privatnih financerjev in donatorjev. Poznam ljudi in razmere, v katerih delajo, mnogi to počnejo popoldne ali zvečer, torej po končani službi. Za nameček je še slabo plačano, zato celo Američani želijo k nam v Evropo. V Ameriki je bolj razvit komercialni ples, v katerem se vrtijo gromozanske denarne vsote, ampak to ni zame. Stari ste 28 let. Je to kakšna ovira? Jernej: Zaenkrat še ne! No, plesalcem se aktivna vloga konča okoli 38. do 40. leta, lahko si akti­ven tudi kasneje, a odvisno, če zmoreš. Tedaj se plesalci preusmerijo v veliki meri v poučevanje, koreografiranje, v produkcijo, režijo ali druge po­dobne posle. Nekateri pa začnejo ali nadaljujejo s študijem na drugih področjih in iščejo zaposlitev drugje, kar posledično prinese drugačen način življenja. Kaj »prisili« plesalca evropskega kova, da pride na Vrh­niko oziroma želi v Cankarjevem mestu odplesati premi­ero plesne predstave? Jernej: Čutim, da to dolgujem Vrhniki, tu sem odraščal. Verjetno že deset let nisem stopil na oder Cankarjevega doma. Zato sva se s Saro, ki ima prav tako korenine na Vrhniki, odločila, da premiero najine predstave pripraviva prav tu. Na­vsezadnje je samo 15 minut stran od Ljubljane. Zakaj pa bi moralo biti vse samo v prestolnici? Sara, lahko poveste, za kakšen projekt pravzaprav gre? Kako in kje se je porodila ideja zanj? Sara: Ker se z Jernejem zelo dobro poznava in vem, kako odličen plesalec je, saj ga intenzivno spremljam in podpiram skozi vso njegovo plesno kariero, sem od nekdaj gojila željo, da bi nekoč ustvarila nekaj skupaj. Lani jeseni sta kulturno ministrstvo in MOL objavila razpis za kulturne projekte, kar sem zgrabila z obema rokama. Z Jernejem sva z vso predanostjo osnovala sodobno plesno predstavo, ki sega od polj sodobnega plesa do gledališča in fizičnega teatra. Jernej je koreo­graf in edini nastopajoči, sama sem poskrbela za vsebino in dramaturški lok predstave ter produk­cijo celotnega projekta, ki ga vodim pod okriljem našega novonastalega Zavoda za sodobno ume­tniško prakso in teorijo 0.1 (Zavod 0.1). K sode­lovanju sem povabila izvrstne nadarjene ustvar­jalce: Matija Strniša za glasbo, Rok K. Nagode za videoprojekcijo, Adriana Furlan za scenografijo, David Orešič za oblikovanje svetlobe, igralec Vid Klemenc je »posodil« glas, vizualno oblikovanje je delo Hane Jesih. Zares sem ponosna, da delam s tako vrhunsko ekipo, ki ji obenem popolnoma zaupam in na katero se lahko zanesem. Veseli smo tudi podpore s strani sofinancerjev, Mini­strstva za kulturo in Mestne občine Ljubljana, predvsem dejstva, da so projekt zelo visoko oce­nili, kar nam je dalo vedeti, da smo na pravi poti. Seveda pa je pot od rezultatov komisij do dejan­ske uprizoritve predstave vselej še dolga in težka. Brez podpore družin in prijateljev ne bi zmogli. CANKARJEV DOM VRHNIKA Program prireditev za september Od 1. do 9. septembra 2016, Vstop prost MUZEJSKO DRUŠTVO IVANA CANKARJA in ZIC VRHNIKA Pavel Tesár: ARGONAVTI NA VRHNIKI Spominska slikarska razstava Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki Od 1. do 9. septembra 2016, vstop prost DRUŠTVO OKULAR, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KLUBSKA RAZSTAVA Fotografska razstava Avla Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 2. 9. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BEN HUR Art film, zgodovinska pustolovska drama, ZDA SOBOTA, 3. 9. 2016, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA OVCE IN VOLKOVI Art film; animirana, sinhronizirana, komična pustolovščina, 6+ SOBOTA, 3. 9. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PLANET SAMSKIH Art film; romantična komedija, Poljska NEDEL JA, 4. 9. 2016, ob 18. uri Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LEDENA DOBA 5; VELIKI TRK Animirana, sinhronizirana, komična pustolovščina, ZDA, 6+ NEDEL JA, 4. 9. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA POREDNE MAME Komedija, ZDA ČETRTEK, 8. 9. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 10 €; dijaki, študentje, upokojenci: 7 €. ZAVOD 0.1, MINISTRSTVO ZA KULTURO RS, MO LJUBLJANA, KLUB VRHNIŠKIH ŠTUDENTOV, HUMANISTIČNO IN UMETNIŠKO DRUŠTVO »O«, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, CANKARJADA 2016 Jernej Bizjak: V OBJEMU SPROŽILCA ALI POT DO TOČKE NIČ Premiera plesne predstave Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 9. 9. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €; očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ODRED ODPISANIH, 3D Akcijska kriminalna pustolovščina, ZDA SOBOTA, 10. 9. 2016, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA OVCE IN VOLKOVI Art film; animirana, sinhronizirana, komična pustolovščina, 6+ SOBOTA, 10. 9. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ČUDEŽ NA REKI HUDSON Akcijska biografska drama, ZDA NEDEL JA, 11. 9. 2016, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PETE IN NJEGOV ZMAJ Domišljijska pustolovščina, ZDA, 8+ NEDEL JA, 11. 9. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA OB TEBI Art film; romantična drama, ZDA TOREK, 13. 9. 2016, ob 19. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Drago Leskovar in Stanislav Makuc: ŠTUDIJE ODNOSOV = BARVE SVETA IN IZGINJANJE Kustosinja: dr. Petja Grafenauer Slikarska razstava bo odprta do 2. oktobra 2016. Galerija in Avla Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 14. 9. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PUŠČAVSKA KRALJICA Art film; biografska drama, ZDA, Maroko ČETRTEK, 15. 9. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DOJENČEK BRIDGET JONES Art film; romantična komedija, Velika Britanija PETEK, 16. 9. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ČUDEŽ NA REKI HUDSON Akcijska biografska drama, ZDA SOBOTA, 17. 9. 2016, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PETE IN NJEGOV ZMAJ Domišljijska pustolovščina, ZDA, 8+ SOBOTA, 17. 9. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DOJENČEK BRIDGET JONES Art film; romantična komedija, Velika Britanija NEDELJA, 18. 9. 2016, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LEDENA DOBA 5; VELIKI TRK Animirana, sinhronizirana, komična pustolovščina, ZDA, 6+ NEDELJA, 18. 9. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MILES DAVIS Art film; biografska drama, ZDA SREDA, 21. 9. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SMRT V SARAJEVU Art film; drama, Srbija ČETRTEK, 22. 9. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SEDEM VELIČASTNIH Vestern, ZDA SOBOTA, 24. 9. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 10 €.Filip Kranjec: PROMOCIJSKI KONCERT Predstavitev nove zgoščenke z Orkestrom Simfonika Dirigent: Marko Fabiani Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 25. 9. 2016, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €; očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH LJUBLJENČKOV, 3D Animirana, sinhronizirana komedija, ZDA, 6+ NEDELJA, 25. 9. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SNOWDEN Art film: biografska drama, Nemčija, ZDA, Francija ČETRTEK, 29. 9. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NAŠ VSAKDAN Art film: drama, BiH, Hrvaška, Slovenija PETEK, 30. 9. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KOGA NAPASTI ZDAJ Art film: dokumentarni, ZDA SOBOTA, 1. 10. 2016, ob 18. uri. Vstopnina: 4 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ŠTORKLJE Animirana, sinhronizirana, družinska komedija, ZDA, 6+ SOBOTA, 1. 10. 2016, ob 20. uri Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SEDEM VELIČASTNIH Vestern, ZDA NEDELJA, 2. 10. 2016, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ŠTORKLJE Animirana, sinhronizirana, družinska komedija, ZDA, 6+ NEDELJA, 2. 10. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NESLAVNO SLAVNA FLORENCE Art film, biografska komična drama, Velika Britanija Predprodaja vstopnic za prireditve: Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9. Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek – petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si, www.vrhnika.si Vse kino predstave potekajo, razen če ni zapisano drugače, v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Kino Vrhnika V septembru se vračamo z novo sezono, vendar le na papirju, saj smo delovali prav vse mesece med poletnimi počitnicami s trimesečnim povprečjem Tako smo poskrbeli, da ste vi-deli vse poletne uspešnice, naj­večji obisk pa smo zabeležili pri animiranem filmu Ledena Doba 5 ter pri Skrivnem življe­nju hišnih ljubljenčkov. V sklo­pu dogajanja Poletje na bazenu smo organizirali nekaj pred­vajanj na prostem. Vremenu pa velja zameriti, da programa nismo mogli izpeljati v celoti zunaj, temveč smo filme zaradi dežja nemalokrat predvajali v dvorani. V septembru smo se odločili ponovno na program umestiti nekatere uspešnice na­šega kina. Tako bomo ponovno lahko jokali ob ogledu Planeta Samskih (Mitja Okorn) in ro­mantičnega filma Ob tebi, glo­boko razmišljali ob Puščavski kraljici (Nicole Kidman) ter se smejali ob prigodah risanih junakov risank Skrivno življe­nje hišnih ljubljenčkov in Ledene dobe 5. Poleg omenje­nih bodo na sporedu tudi film­ske novosti, spektakel Ben – Hur, biografska drama o pilotu, ki je uspešno pristal na reki, Čudež na reki Houdson (re­žija: Clint Eastwood, igra: Tom Hanks), napet triler Snowden, romantična drama Dojenček Bridget Jones in drugi. Celoten spored z opisi posame­znega filma in videonapovedni­ki so že na voljo na naši spletni strani, www.kino-vrhnika.si. Vabimo vas tudi, da všečkate našo stran Facebook, ki jo ne­kajkrat na teden osvežujemo z novicami o aktualnih sporedih in nagradnih igrah. C A N K A R J EV A KN JI Ž N I C A V R H N I K A Cankarjeva knjižnica Vrhnika vabi Študijski krožek Ob 140 letnici Cankarjevega rojstva Center za dopisno izobraževanje Univerzum, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Dom upokojen­cev Vrhnika vabimo k sodelovanju v študijskem krožku Ob 140 letnici Cankarjevega rojstva. Prvo srečanje bo v četrtek, 1. 9. 2016 ob 9.30 in bo trajalo do 12.30. Več informacij in prijave na tel.: 01 583 92 72 in 01 583 92 86. Vljudno vabljeni v Malava­šičev kotiček. Študijski krožek Ljubljanica skozi zgodovino Center za dopisno izobraževanje Univerzum, Can­karjeva knjižnica Vrhnika in Dom upokojencev Vrhnika vabimo k sodelovanju v študijskem krož­ku Ljubljanica skozi zgodovino. Prvo srečanje bo v torek, 6. 9. 2016 ob 9.30 in bo trajalo do 12.30. Več informacij in prijave na tel.: 01 583 92 72 in 01 583 92 86. Vljudno vabljeni v Malavašičev kotiček. Svetovalno središče na Vrhniki Brezplačno in zaupno informiranje in svetovanje odraslim pri odločitvah za izobraževanje in učenje v računalniški učilnici Kemis. Dodatne informacije in prijava na tel.: 01 510 22 70. Termini v septembru: ponedeljek, 12. septembra: 15.00 – 18.00 sreda, 14. septembra: 8.00 - 11.00 sreda, 21. septembra: 8.00 - 11.00 ponedeljek, 26. septembra: 15.00 – 18.00 Priprave na porod in starševstvo V sodelovanju z Zdravstvenim domom Vrhnika vas vabimo na tečaj Priprave na porod in starše­vstvo. Potekal bo med 16.30 in 18.30, in sicer: 13., 20., 22., 27. in 29. 9. 2016 v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Prijave so zaželje­ne na e-mail: solazastarse@zd-vrhnika.si. Vljudno vabljeni! Tri srečanja na Poti k dobri glasbi V sodelovanju z Društvom KNEIPP bo srečanja vodil Mitja Reichenberg. Je skladatelj, profesor, pedagog in esejist. Njegov pristop k razumevanju glasbe sledi skozi vsa ustvarjalna obdobja in s pri­merjavo pripelje do današnjih dni. Vabljeni v Gra­beljškovo dvorano Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Srečanje 1 Zvok-vibracije-ritem in naše odzivanje sreda, 14. 9. 2016 ob 18.00 Srečanje 2 Zvok-ritem-harmonija in njihovi učinki sreda, 21. 9. 2016 ob 18.00 Srečanje 3 Zvok in glasba v povezavi z dietetiko, s hidrotera­pijo in kinezioterapijo sreda, 28. 9. 2016 ob 18.00 Predstavitev KS Verd V septembru in oktobru 2016 bo na ogled razsta­va s katero se bo predstavljala KS Verd. Vljudno vabljeni na ogled razstave in na osrednji dogodek v petek, 16. 9. ob 18.00. Predstavitev joge obraza Izvedeli boste kako trening obraznih mišic deluje in vpliva na počutje, zdravje in hormonski sistem ter posledično briše gubice. Obraz zasije v vsej svoji lepoti. Ne bo samo teoretično ampak tudi praktič­no. Predstavitev bo vodila Tjaša Turk, Mojstrica Savinine Joge obraza. Vstop prost. Vljudno vabljeni v ponedeljek, 19. 9. 2016 ob 19.00 v Grabeljškovo dvorano Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Iskanje po cobiss/opac-u Kako iščemo knjižnično gradivo s pomočjo siste­ma Cobiss/OPAC in kako so zložene knjige v naši novi knjižnici vam v mesecu septembru predstavlja bibliotekarka Tamara Jesenovec. Vljudno vabljeni v računalniško učilnico »Kemis«. Termina: četrtek, 22. 9.: 17.00–18.00 in sreda, 28. 9.: 9.00–10.00 Poletavci in najpoletavci 2016 Prijazno vabljeni na zaključno prireditev v petek, 23. 9. 2016 ob 17.00 na igrišče pred Kulturnim cen­trom Vrhnika (v primeru slabega vremena bo pri­reditev v telovadnici Kulturnega centra Vrhnika). Prireditev bo s svojim nastopom obogatil Andrej Rozman Roza. Osnovna šola Ivana Cankarja Vrh­nika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Mesec dni knjižnice pod krošnjami Vrhnika, 2. avgust – Mesec dni – do konca avgusta – lahko obiskovalci v Parku samostojnosti pod krošnjami tamkajšnjih dreves brezplačno prebirate knjige in revije. Gre za tako imenovani projekt Knjižnica pod krošnjami, ki ga na Vrhniki izvajata Cankarjeva knjižnica Vrhnika in ZIC Vrh­nika. Parado enomesečnega branja so odprli z vrhniško kavo (Escobar-pražarnica vrhunskih kav) in s poznavalko največjega slovenskega pisatelja Marijo Iskrenovič, nato pa so se lahko obi­skovalci predali prebiranju literature. V knjižnici so pojasnili, da so pripravili za vsakogar nekaj – tako za odrasle kot za mlajše. Da bo branje udobno, so prinesli tudi več udobnih poletnih stolov, za najmlajše pa tudi blazine za sedenje na travi. Knjige boste lahko prebirali od ponedeljka do petka med 10. uro dopoldne in 18. popoldne oziroma ob petkih bodo zaradi prireditve Poletje na Vrhniki termin nekoliko podaljšali – do 20. ure. (GT, foto: GT) 23. srečanje v Cankarjevem lazu Vrhnika, 20. junij – Kaj imajo skupnega češnje, »štrukeljci« in literatura? Cankarja, vendar! Literat je v svojih spominih zapisal, kako so na zadnji dan šole, na Alojzijevo, vedno dobili pest češenj in štrukeljc. To lepo navado je Cankarjeva knjižnica pred dobrima dvema desetletjema preobrazila v prijetno prireditev na prostem, ki se je vsako leto udeleži več ljudi. Srečanje tradicionalno po-gost nastopil vsestranski Andrej teka v Cankarjevem lazu pod Rozman Roza z dvema svojima Sveto Trojico, kjer naj bi nekoč pesmima, ki sta na šaljiv način Cankarjevi imeli svojo njivo, razgaljali stranpoti slovenske zaznamujejo pa ga nastopi lite-zgodovine. Za kulturni program ratov, kulturnih ustvarjalcev in sta poskrbela še dramski igra­poznavalcev našega največjega lec Janez Škof in Mešani pevski pisatelja. Letos je kot osrednji zbor Ivana Cankarja. Navzoče je pozdravil župan Stoja Jakin, ki je dejal, da je letos posebno leto – 140-letnica rojstva Ivana Cankarja, kar bo občina med drugim obeležila tudi z odpr­tjem muzeja v Kulturnem cen­tru Vrhnika sredi septembra. Zbrane je nagovorila tudi direk­torica knjižnice Sonja Žakelj, ki je med drugim predstavila uspehe zavoda: izposoja se je povečala za 20 %, knjižnico, ki že dolgo ne izposoja samo knjig, ampak z različnimi razstavami, predavanji in tečaji tudi izobra­žuje ljudi, pa je obiskalo 4000 ljudi več kot leto pred tem. Prireditev, ki jo je povezovala Mirjam Suhadolnik, so skleni­li z brezplačnimi češnjami in »štrukeljci« (potico). Gašper Tominc, foto: GT Začetek sezone pri ŠD Dren V športnem parku na Drenovem Griču so se treningi za najstarejšo selekcijo začeli že 25. 7. Postopno pa so s treningi za­čele tudi druge selekcije (U-13, U-12, U-11, U-10, U-9, U-8 ter U-7). Sedaj na začetek sezone čaka le še nogometni vrtec, ki bo s treningi začel 12. 9. 2016. Urnik, ki bo veljal predvidoma do začetka novembra, je že ob­javljen na naši spletni strani (sd­-dren.si) ter na strani na Face­booku (Nogometna šola Dren). V zimskem času bodo naši no­gometaši vadili v dvorani in na umetni travi. Igralni dan 8. 9. in vpis novih članov V četrtek, 8. septembra, ob 17.00 bo v Športnem parku na Drenovem Griču poteka l igralni dan, kamor so vabljeni vsi otro­ci, ki bi se radi seznanili z osno­vami nogometa. Vabljeni so vsi otroci od četrtega leta starosti do petnajstih let. Lani nas je na igralnih dneh obiskal selek­tor nogometne repezentance tance, ki je branilec italijanske-limo novega odmevnega obiska Dren potekajo v zdravem in za­Srečko Katanec in reprezentant ga prvoligaša Palerma, Siniša slovenskih nogometnih velika-bavnem okolju po strokovnem Slovenske nogometne reprezen-Anđelković. Tudi sedaj se vese-nov. Treningi v Nogometni šoli načrtu dela. Vrhniški dvoranski nogomet v prvi Slovenski futsal ligi Konec septembra se bo začela 22. sezona prve Slovenske futsal lige, ki jo bodo prvič v svoji zgodovini igrali tudi na Vrhniki. Oči vrhniške javnosti bodo tako uprte v člansko ekipo ZAVAS SILIKO, ki bo svoj debi doživela 23. septembra ob 20.30 v športni dvorani OŠ A. M. Slomška. Pr vi nasprotnik bo »najtrofej-v svojih obeh sezonah osvojila nik Mileta Simeunoviča, in nejši« slovenski klub, desetkra-naslov držav nih podpr va kov. Rok Železnik, mladenič, ki tni državni prvak FC LITIJA. Mile je imel zelo konkretne je v eni sezoni kar štiriintride­ Vrhničane bo vodil Mile Si-ponudbe za delo trenerja, a se setkrat zatresel nasprotnikovo meunovič, nekdanji slovenski je odločil, da bo ostal s »svoji-mrežo. Tudi Elvis in Rok vabi­reprezentant in v Italiji, Rusiji mi« fanti: „Zdaj lahko povem ta mlade igralce, ki bi se radi in na Hrvaškem preizkušen vse. Futsal Zavas se je uvrstil preizkusili v futsalu, naj se pri­legionar dvoranskega nogome-v 1. SFL. Proti svojim fantom v k ljučijo v novonasta lo selekcijo. ta, ki je v minuli sezoni igral v 1. SFL ne bi mogel igrati. Če se Naše dame, v tej sezoni pod dresu Proen Maribora. Mile je ne bi prebili v 1. SFL, bi skoraj imenom ZAVAS NOVA PA­ob koncu minule sezone končal zagotovo ostal v Mariboru kot NORAMA, bodo nadaljevale svojo zelo uspešno in kar dvaj-trener.“ začrtano pot s trenerko Andre-set let trajajočo kariero, od tega jo Prek. Ekipa je popolna, punce enajst let v tujini, igral je za de-Selekciji U-19, U-17 in so zelo delavne in ambiciozne. vet različnih klubov, bil osem-dame V trenutku, ko to pišemo, še ni krat državni prvak, od tega kar Ekipo mladincev, po novem jasno, koliko ekip bo v ženski petkrat z različnim klubom, pr-ZAVAS MKERŠMANC, bo futsal ligi. Po vsej verjetnosti ne vič leta 2002 in zadnjič letos. Za v novi sezoni vodil Gašper prav veliko, zato bomo posku­državno reprezentanco je igral Končan, pomagal pa mu bo šali sodelovati tudi na drugih gostje, premierno bodo predva-prvaki iz Maribora in kako de-ugodnejšo ceno, smo se odločili celih dvanajst let. Matic Jereb. Ker je skoraj pol tekmovanjih in turnirjih. jali krajši film o karieri velikana luje Dobovec brez Roka Mor-zamenjati tudi drugega. Pomočnik trenerja članov bo ekipe prešlo med člane, bosta futsala, pripravljamo številna deja. Vsi, ki bi radi pomagali, pod­domačin A lmir Begič. trenerja potrebovala okrepi-Poslovilna tekma Mileta presenečenja … jetja in posamezniki, lahko svoj »Igrali bomo z domačimi tve. Zato vabimo fante, letni-Simeunoviča in pripravljal-Naslednji dan bo pripra-Po dolgem času je spet finančni prispevek nakažete na fanti, čakamo še okrepitev ali ka 1998 in mlajše, naj se nam ni turnir vljalni turnir, na katerem bodo mogoče igrati pred »Slom-račun kluba (Futsal klub Zavas, dve. Cilj pa jasen: obstanek v pridružijo. Gašper se je minulo 10. in 11. septembra bo Vrh-poleg domače ekipe nastopile škom« Tržaška cesta 9, Vrhnika, TRR ligi. Apetiti so veliki, a mora-sezono izkazal v 2. SFL, saj je nika v znamenju futsala. V do-tudi tiste, ki v zadnjih letih kro-Pred osnovno šolo A. M. 2900 0005 1572 526, s pripisom mo ostati realni in zmerni. Prek mlado ekipo pripeljal v prvo mači dvorani bo v soboto ob jijo sam vrh slovenskega futsala. Slomška je bilo zunanje igrišče ZA IGRIŠČE). Kdor želi, lahko noči ne gre, naša usmeritev je ligo, Čiro kot večina kliče Ma-19.00 poslovilna tekma legende Skupno jim je tudi to, da je za kar nekaj časa brez rokometne-prispeva tudi fizično na prire­korak za korakom. Predvsem tica, pa bo kot zelo dober in futsala in prav gotovo najbolj-vse tri v svoji karieri igral Mile ga gola. Ker ima šola sredstev ditvi 10. in 11. septembra. O pa si želim, da imamo polno izkušen igralec odlična pomoč. šega slovenskega igralca vseh Simeunovič in z vsemi osvojil le toliko, da zagotavlja svoje re-poteku akcije vas bomo sproti dvorano. Futsal se igra za ljudi, Enako velja za selekcijo U-17, v časov. V »Slomšku« boste lahko naslov državnega prvaka. Tako dno delovanje, smo se odločili obveščali na naši strani FB, o sicer je vse samo sebi namen. To kateri igrajo igralci, rojeni leta videli številne odlične igralce, si bomo lahko v nedeljo od 14. pomagati. Pred meseci je stekla transparentnosti pa se lahko mislim resno,« pravi trener, ki je 2000 in kasneje. Naše najmlajše ki so večinoma že končali svoje ure naprej v »Slomšku« pogle-akcija zbiranja finančnih sred-kadarkoli prepričate na naših pred tem še kot aktivni igralec bosta vodila Elvis Behrič, ki kariere: nastopile bodo Žabice, dali, kako so pripravljeni v Litiji, stev za nakup manjkajočega naslovih. treniral selekcijo U19, katera je se je dve leti kalil kot pomoč-povabljeni so številni ugledni kako igrajo okrepljeni državni gola. Pridružila so se številna Če bo akcija uspešna, bomo podjetja in posamezniki, s po-nadaljevali tudi v prihodnje, saj močjo katerih smo kupili roko-je na Vrhniki in okolici kar ne­metni gol z mrežo, ki že stoji na kaj igrišč, ki potrebujejo manjša svojem mestu. Gol na nasprotni ali večja popravila. Želimo na­strani igrišča je prav tako v zelo mreč, da so igrišča polna obča­slabem stanju in samo vpraša-nov vseh starosti. Že vnaprej se nje časa je, kdaj bo postal neva-za vaš prispevek najlepše zahva­ren za uporabo. Ker je prodaja-ljujemo. lec ponudil odkup in nekoliko BE in futsal.si Prvenstvene tekme v domači dvorani: 1. krog 23. 9. FK Zavas Siliko FC Litija 2. krog 30. 9. FK Zavas Siliko KMN Benedikt 4. krog 21. 10. FK Zavas Siliko KMN Sevnica 6. krog 11. 11. FK Zavas Siliko Proen Maribor 8. krog 2. 12. FK Zavas Siliko KMN Oplast Kobarid 12. krog 20. 1. FK Zavas Siliko Puntar Tolmin 14. krog 3. 2. FK Zavas Siliko Dobovec Pivovarna Kozel 16. krog 17. 2. FK Zavas Siliko KMN Tomaž Šic bar 18. krog 10. 3. FK Zavas Siliko KMN BRONX Škofije Nogometni klub Vrhnika V sredini junija se je končala turbolentna sezona v (UEFA A-licenca) pri selekciji deklet, Milan Pišek (UEFA A­ vseh tekmovanjih naših selekcij. Nekatere selekcije -licenca) pri selekciji starej­ so le stežka zaključile tekmovanje, vendar nam je ših dečkov in Franjo Slaviček z veliko volje, pozitivne energije in pravo smerjo (UEFA A-licenca) pri selekcijah plovbe vendarle uspelo. cicibanov U-10/-11. Ob svojem lastnem strokovnem kadru, ki Mlajši dečki so kot dve leti nje pospremila naslednje selek-ga želimo vzgojiti v vrhunske mlajša selekcija žal padli iz cije: cicibane U-7, cicibane U-8, trenerje, smo tako končno ka­prve lige v drugo, med tem ko cicibane U-9, cicibane U-10, kovostno izpopolnili strokovni so starejši dečki uspeli zadrža-cicibane U-11, mlajše dečke štab. ti prvoligaški status. Kadeti in U-13, starejše dečke U-15, kade­mladinci so odigrali celotno se-te U-17, mladince U-19, dek leta Igralni dnevi nad vsemi zono, kar se je zgodilo v zadnjih in veterane. V sodelovanju s ŠD pričakovanjiletih le dvakrat. Cicibani pa Borovnica in NK Svoboda je naš Junij je bil pretežno sončen, pa so poglavje zase. Selekcije U-7, klub pridobil tudi na širini in vendar nas je iz prvega igralnega U-8, U-9 in U-10 so dominirale organiziransoti. Selekciji U-11 dneva pregnal močan naliv. Ker na vseh področjih. Napredek je in U-13 bosta sestavljeni iz fan-pa se NK Vrhnika ne pusti kar izjemen, poleg tega pa so fantje tov ŠD Borovnica in NK Vrhni-tako zlepa, smo organizirali še postali odlična druščina. Tre-ka, med tem ko smo se v selekci-en igralni dan. Bil je sicer neko­nirajo, igrajo in se zabavajo kot jah starejših dečkov, kadetov in liko slabše obiskan, vendar pa prijatelji, kar je v tej starostni mladincev povezali z NK Svo-zato toliko bolj zanimiv. Obeh so jima pokazali nekaj svojega skupini najpomembneje. boda iz Ljubljane. Okrepil se je dnevov skupaj se je udeležilo nogometnega znanja kar na tudi trenerski kolektiv. V naše več kot tristo otrok. Za prese-zelenicah, kjer so se med seboj Turnir Jana Oblaka in tur-vrste se je kot vodja mladinske-nečenje sta poskrbela selektor pomerili na dvanajstih mini nir v Ihanu ga pogona vrnil Sebastian Zalar Slovenske nogometne A-repre-igriščih. Gosta sta jim namenila Sezona, ki se bo začela v so-(UEFA A-licenca), pridružili pa zentance Srečko Katanec in nje-veliko vzpodbudnih besed in se boto, 27. 8. 2016, bo v tekmova-so se nam še Robert Gašperšič gov pomočnik Aleš Čeh. Otroci z njimi fotografirala. Bilo je res Vrhničanke uspešne na Harpastonu V soboto, 18. 6., in nedeljo, 19. 6,. je v telovadnici OŠ in mlajše) so se pomerile proti sprotnice, in sicer ŽRK Koluba-Antona Martina Slomška v sklopu Argonavtskih dni ekipam RŠ Vučići in RK Adria ra, ki so dvakrat suvereno pre-Transport Logatec. Na vseh šti-magale in tako tudi one zasedle na Vrhniki potekal Harpaston cup – mednarodni rih tekmah so prikazale veliko pr vo mesto. Naše najmlajše turnir v rokometu. znanja in borbenosti, kar jih je pa so odigrale tekme proti RK Letos so se ga poleg naših la še dekleta iz Srbije, Bosne in pripeljalo na končnopr vo mesto. Adria Transport Logatec, ŽRK deklet, ki so klub zastopale v Hercegovine, Hrvaške in Logat-Starejše deklice (letnik 2002 in Kolubara in ŽRK Dubica. Pri­vseh treh kategorijah, udeleži-ca. Naše kadetinje (letnik 2000 mlajše) so imele samo ene na-kazale so odlično igro in napre­ dek od začetka letošnje sezone, a vse to je bilo žal premalo za medaljo, tako da so osvojile končno četrto mesto. Seveda pa smo še posebno ponosni na tri dekleta. Pri ka­detinjah sta namreč dobili prav posebno priznanje Klavdija Le­ben za najboljšo strelko turnirja in Špela Remškar za najboljšo vratarko. Pri starejših dek licah pa je Eva Baltič prejela nagrado za najboljšo igralko turnirja. Dekleta so uživala, prikazala svoje znanje in borbenost ter dosegla odlične rezultate. Sedaj so zasluženo odšla na počitnice, da si bodo nabrala novih moči za naslednjo sezono. Te a Ko v a č nepozabno. ci so bili igralci ekipe KMN Lo- Kot zadnji, tretji igralni dan je manoše, ki jim ob tej priložnosti bil zaključek kluba. Predstavile ponovno čestitamo za naslov. so se vse selekcije in v tekmah s Priznanja in nagrade naj­starši. Ob prijetnem druženju in boljšim sta na koncu podelila dobri hrani Gostilne Pr'Kranjcu vrhniški župan Stojan Jakin in z Vrhnike smo vsi skupaj preži-predsednik Slovenske malono­ veli lep in zabaven dan. gometne zveze Peter Pust. Po podatkih slednjega se vidimo NK Vrhnika gostila turnir prihodnje leto osorej. za državnega prvaka Sobota, 2. 7. 2016, je bila za NK Vrhnika vpisuje nove Vrhniko prav poseben dan: člane gostili smo namreč turnir za Vabimo vse otroke od petih državnega prvaka Slovenije v let naprej, da se nam pridružijo malem nogometu na travi. Ude-pri nogometni vadbi. Pohva­ležilo se ga je enajst ekip iz vse limo se lahko s kakovostnim Slovenije, ki so se na zaključno in renomiranim strokovnim tekmovanje uvrstile preko kva-kadrom, s skoraj stoletno nogo­lifikacijskih lig. Kot dvanajsta metno tradicijo in vrhunskimi ekipa pa je bila po tako imeno-možnostmi. Naši igralci se re­vanem sistemu White card na dno uvrščajo v reprezentance turnir uvrščena še ena domača posameznih letnikov in kasneje ekipa. Slednja je bila sestavlje-igrajo vidnejšo vlogo v večjih na pretežno iz naših 15 in 16 klubih. Naše glavno vodilo pa let starih igralcev ter nekoliko je celovit razvoj otroka v pozi­starejšega vratarja. Tekmova-tivno, športno usmerjeno osebo. nje je potekalo v prekrasnem Več informacij lahko dobite sončnem vremenu, kar nam je na spletni strani kluba: ww w. ob izjemnem končnem četrtem nkvrhnika.si ali po telefonu 070 mestu naših fantov še dodatno 760 001. Vabljeni. (SZ) polepšalo dan. Veliki zmagoval- Dekleta ŠDRŠ Vrhnika začela s pripravami Za naše mladinke in kadetinje so se počitnice kar hitro končale, saj so s treningi začele že prvega avgusta. Pridno trenirajo vsak dan in si tako nabirajo potrebno kondicijo in moč, da bodo v sezono vstopile čim bolje pripravljene. Dekleta pravijo, da so treningi naporni, vendar se zavedajo, da je to ključnega pomena, zato stisnejo zobe in dajo vse od sebe. V tretjem tednu avgusta se jim bodo pridružile še sta­rejše in mlajše deklice. Nato pa se bodo v ponedeljek, 22. avgusta, skupaj odpravile na priprave v Slovenj Gradec, kjer bodo do petka, 26. avgusta, uigravale in pilile tehnike, da bodo lahko septembra na igrišče stopile samozavestno, nam prikazale dobro igro in nas navduševale z dobro iz­peljanimi akcijami. V začetku septembra pase bodo udeležile turnirja v Bo­sni in Hercegovini, kjer bodo odigrale kar nekaj tekem in videle, kako »stvari stojijo« ter kje bo potrebno še nekaj vaje. Tako bodo napake lahko odpravile še pred pomemb­nimi tekmami v ligi, ki se bo to sezono začela prej kot po navadi, tako da bomo lahko navijali in dekleta spodbujali že od sredine septembra. Te a Ko v a č Poletje – čas kislih kumaric tudi v košarkarskem svetu? Prav gotovo ne! Morda zaprte športne dvorane, kup bo sponzoriralo podjetje prazna in od sonca razbeljena igrišča ter konec N.C.R.. In s katerimi nasprotni­ki se bodo v prihajajoči sezoni ligaških tekmovanj res napeljujejo na to misel, ki pa pomerile selekcije KK Vrhnika? je daleč od resnice. ČLANI, 3. SKL – Nastopali bodo v skupini Zahod, skupaj V zakulisju se dogajajo po-Gradbeno Podjetje, Sobosli-s klubi MEDVODE, TOLMIN, membne stvari, v katere so za-karstvo in fasaderstvo Franc UKK KOPER, AJDOVŠČINA , jete uprave in strokovni štabi Habat, DG 69, PRO SAF …), NOVA GORICA MLADI, PIV­klubov, agenti in igralci, spon-ki razumejo in podpirajo klub-KA PERUTNINARSTVO in zorji … Skratka vsi, ki se želijo v sko zgodbo, saj je le-ta v prvi POSTOJNA. Glavnina igralske­novi, prihajajoči sezoni prikaza-vrsti namenjena igralski in tudi ga kadra ostaja enaka, okrepitve ti v najboljši luči. Tudi KK Vrh-siceršnji vzgoji naše mladine. pa se obetajo pod obročem, kjer nika ni izjema. Sedaj že vrabci Skladno s tem napredovanjem je bila ekipa, zavoljo nizkih MESARIJA PRUNK SEŽANA. bodo dečki začeli tudi s tekmo-Na tem mestu bi radi povabili v na strehah čivkajo znano vest, si vsi skupaj želimo še večjo Okrepljeni z logaškimi vrstniki vanjem v Mini pokalu Spar, kjer našo družbo vse dečke, ki si že­ igralcev, v preteklosti najbolj da bo vrhniški klub v novi sezo-podporo s tribun, ki bi fantom ran ljiva.imajo lepe možnosti za napre-bo njihov prvi nasprotnik ekipa lijo igrati košarko, in obljubimo ni nastopal ligo višje, torej v 3. pomagala premagovati naspro-U-19, 1. SKL – Tudi mladin-dovanje.PARKLJI B. vam, da boste pri nas zagotovo SKL. To dejst vo pred novo ve-tnike, ki bodo nedvomno precej ska selekcija je lansko sezono U-15, 1. SKL – Ekipa starej-U-11 – Tekmovanja v tej sta-našli veliko novih prijateljev! liko odgovornost postavlja tako kakovostnejši. S tem namenom zelo uspešno zastopala klubske ših dečkov (pionirjev) se je, po rostni skupini se bodo začela Vse informacije boste našli na igralski kader kot tudi samo že potekajo pogovori z vrhniški-barve in si priborila pravico do odpovedi Šentvida, nepriča-nekoliko kasneje. Takrat bodo naši spletni strani (www.kk­ upravno strukturo kluba. Sle-mi umetniki o izdelavi klubske nastopanja v 1. A SKL, seveda kovano uvrstila v 1. SKL, kjer znani tudi nasprotniki naših vrhnika.si), ki bo kmalu v celoti dnja je že pred poletjem visoko maskote in himne. Med odmori ob predpostavki, da bo v sku-pa ima v svoji skupini izredno mladih upov, upamo pa, da nam prenovljena. zavihala rokave, saj nastopanje v lahko pričakujemo nastope ple-pnem seštevku uspešnejša od težke nasprotnike. To so ekipe bo uspelo prijaviti dve selekciji: Našemu skupnemu druženju višji ligi posledično prinaša višje snih skupini in nagradne igre vrstnikov iz Postojne. Tekmi PARKLJI A, UNION OLIMPI-eno na OŠ Ivana Cankarja in bo namenjena tudi prva oktobr­stroške tekmovanja. Zato lahko naših sponzorjev. Organizirali bosta odigrani sredi septembra. JA A in JANČE. Tekmovanje se drugo na OŠ Antona Martina ska sobota. Spet bomo združili z velikim veseljem predstavimo bomo VIP tribuno za naše zve-Če Vrhničanom uspe veliki bo začelo 18. septembra. Slomška. moči in dobro voljo s kompo­novega sponzorja članske ekipe, ste podpornike in upamo na met, bodo uvrščeni v skupino U-13, 1. SKL – Tudi mlajši ŠOLA KOŠARKE – Vklju-starno ROSA, ki bo v špor­to je KOMPOSTARNA ROSA obljubljeno sodelovanje z zna-skupaj z ekipami LJUBLJANA dečki se bodo borili na najviš-čuje dečke 1. in 2. triade v tnem parku izpeljala prireditev oz. podjetje ROKS reciklira-nim športnim novinarjem. Vse A, KRKA in AJDOVŠČINA ali jem nivoju. Tekmovanje v tej osnovnih šolah. V prihajajočem Pozdrav pomladi, ki je v maju nje, d. o. o, po katerem se bo z namenom, da bi bili nastopi ECE TRIGLAV. starostni kategoriji poteka po šolskem letu bo potekala na že zaradi slabega vremena odpa­članska ekipa tudi imenovala domačih košarkarjev še bolj U-17, 2. SKL – Kadeti so lani turnirskem sistemu, kjer ekipa omenjenih OŠ, poleg tega pa dla. V celodnevnemu druženju, ROSA VRHNIKA. V tem po-všečni našim očem in ušesom. za las zgrešili uvrstitev v 1. SKL. odigra dve tekmi. Prvi turnir tudi na Logu, v Bevkah in Hor-ki ga bo spremljalo glasbeno in gledu velja naša iskrena zahvala In ravno zato se bodo vse sta-Zanje se bo tekmovanje zače-bo 24. septembra, v naši skupi-julu. Odlično sodelujemo tudi s gurmansko razvajanje, bo del­tudi drugim sponzorjem (RcG rostne kategorije v prihajajoči lo 1. oktobra, v njihovi skupini ni pa so še ekipe STRAŽIŠČE šolo košarke v Borovnici, od ko-ček slovesnosti prispeval tudi Assist, N.C.R, Avtoservis sezoni predstavile v povsem pa so še ekipe NOVA GORI-KRANJ, LOGATEC in SLO-der k nam na treninge prihaja domači klub. Ob uradnem od-Leon Novak, Tera Nova novi športni opremi, katere na-CA MLADI, CERKNICA in VAN RDEČI. 17. septembra že kar nekaj obetavnih igralcev. >> Tri medalje za veterane Vrhničanki Iza in Tjaša Novi Sad v Srbiji je bil gostitelj devetega spominjala tudi prelepih špor-v Gruziji do novih rekordov Evropskega veteranskega prvenstva pod okriljem tnih, predvsem pa košarkarskih časov, ko smo še živeli v skupni FIMBA Evropa. V Tbilisiju, glavnem mestu Gruzije, je od 14. do štafeti 100–200–300–400 m v državi. poziciji 300 m. V finale s časom 17. 7. 2016 potekalo prvo Evropsko prvenstvo za Tekmovanje je potekalo od Srebrni so bili moški nad 45 let V torek, 28. 6,. je bilo v Petro­2:13,00 so se ji pomagale uvr­ 24. 6. do 3. 7. 2016 v znani špor-(Domžale) in moški nad 65 let varadinski trdnjavi v Novem mlajše mladince in mladinke, kjer sta nastopili tudi stiti Lara Zupanc (BRE), Nika tni dvorani Spens v središču (Štajerska). Bronasto medaljo je Sadu organizirano srečanje Vrhničanki Iza Obal in Tjaša Železnik Glojnarič (BRE) in Tija Ocvirk mesta. Nastopilo je 97 ekip iz osvojila moška ekipa nad 60 let vseh nastopajočih košarkarskih Prvi dan sta obe tekli v kva-Tisti dan je Iza imela še kva-(KLC). dvajsetih evropskih držav in go-iz Kočevja. V ekipah, ki so do- veteranov in veterank. Na tem lifikacijah: Iza na 100 m in Tjaša lifikacije na 200 m, kjer je s ča-Zadnji dan so v finalni štafeti stujoči ekipi iz Brazilije in Čila. bile medalje, so igrali tudi trije srečanju se je predstavil tudi na 400 m. Obe sta pristali na 15. som 24,57 postavila osebni re- tekle Iza, Tami Ščančar (PAN), Slovenijo je zastopa lo osem nekdanji igralci Vrhnike (Franjo gostitelj prihodnjega desetega mestu in se uvrstili v polfinale. kord in se uvrstila na 10. mesto Tjaša in Tija Ocvirk. Izboljša­ moških ekip in dve ženski v Modrijan M 65 +, Milan Jevšek Evropskega veteranskega pr- Tjaša je s časom 56,90 postavi-in v polfinale. le so čas na 2:10,64. postavile različnih starostnih kategorijah. M 55 + in Miro Gabrovšek M venstva 2018, ki bo v Sloveniji v la osebni rekord, Iza pa je tekla Tretji dan, v soboto, je Iza v državni rekord in pristale na 5. Slovenci so se zopet izkazali in 45 +). Vsi trije igralci veterani so Mariboru. To pomeni, da bomo 12,04. polfinalu na 200 m tekla še bo- mestu. osvojili pet medalj. Zlati medalji povedali, da je bilo prvenstvo zopet v naši bližini videli nekda- Drugi dan so bili teki v polfi-lje – 24,48, postavila nov osebni Slovenska reprezentanca je sta osvojili: moška ekipa nad 55 dobro organizirano in da je bilo nje košarkarske legende iz vse nalih malo slabši: Tjaša je tekla rekord, za las zgrešila finale in z iz Tbilisija prinesla dve srebr­ let (Ljubljana) in ženska ekipa prijaznost domačinov čutiti na Evrope. 57.66 in končala tekmovanje v 9. mestom končala tekmovanje. ni medalji: ena pripada Maji nad 60 let (veteranke Ljubljana). vsakem koraku. Večina se jih je Simon Seljak teku na 400 m na 14. mestu, Iza Tisti dan se je v finale na 7. Bedrač (PT) za skok v daljino, pa je tekla 12,11 in končala tek-mesto uspelo uvrstiti Tjaši, ki druga pa Evi Pepelnak (KLC) movanje na 100 m na 20. mestu. je s svojimi kolegicami tekla v za troskok. Milan Jevšek (zlata), Miro Gabrovšek (srebrna) in Franjo Modrijan (srebrna) Turnir dvojic 2016 V okviru Argonavtskih dnevov je potekal teniški turnir dvojic za pokal Ar­gonavtskih dni. Že tradicionalni turnir je potekal v soboto, 18. junija, na igriščih teniškega kluba Vrhni­ka, ki so bili tudi organizatorji. Sodelova lo je sedemnajst teni­ških parov, ki so prikazali zelo kakovostne in borbene igre. Tako lahko rečemo, da je bil letos turnir dvojic eden najbolj kakovostnih turnirjev tenisa na Vrhniki. Najboljši štirje pari so prejeli pokale in praktične na­ grade. Vrstni red je bil naslednji: 1. Kovačevič – Kožar (Ljubljana) 2. Jarc – Svoljšek (Ljubljana) 3. Zvonar – Plestenjak (Vrhnika) 4. Bezjak – Jereb (Vrhnika) V repasažu sta zmagala Vrh­ničana Mesec – Justin. Turnir si je prek celotnega dneva ogle­dalo kar veliko gledalcev, ki so navijali za svoje kandidate. Še enkrat pa moram poudariti, da je bil turnir izveden na profesi­onalnem nivoju in po kakovosti eden najboljših doslej. Simon Seljak >> prtju prenovljenega košarkar­skega igrišča bosta, v primeru lepega vremena, odigrani ura­dni tekmi pionirjev in kadetov. Na isti ploščadi, kjer so pred mnogimi desetletji igrali tudi vrhniški člani, ki so uspešno nastopali v drugi Jugoslovan­ski košarkarski ligi. Potrudili se bomo, da bo ob igrišču lepo za­dišalo po toplotno obdelani in v znane oblike zvaljani mešanici mletega mesa. Lepo vabljeni vsi prijatelji in ljubitelji igre z oran­žno žogo! Ob koncu tokratnega zapisa omenimo še zak ljuček Sam­sungovega državnega prven­stva v ulični košarki 3 na 3, ki se je sredi avgusta zgodil v Ljubljani na Kongresnem trgu. Kot že omenjeno, je v celo­tnem tekmovanju sodelovalo precej Vrhničanov, od katerih so nekateri dosegli odmevne rezultate. Najbolje se je izkazal Rok Savič, ki je na turnirju v Piranu zmagal v zabijanju. Kot član slovenske reprezentance 3 × 3 pa si je v kategoriji U-18 priboril nastop na evropskem prvenstvu v Latviji. Trener vseh slovenskih ekip ulične ko­šarke je Vrhničan Matic Vidic. Z osvojenim četrtim mestom v kategoriji U-18 sta nastope za­ključila tudi Jan in Nik Zobec. Na koncu omenimo še novo­pečenega Vrhničana, košarkar­skega sodnika Urbana Žnidar­šiča, ki je prav tako sodeloval pri izpeljavi turnirjev in je bil v zadnjem poročanju po krivici izpuščen. Za ta spodrsljaj se mu iskreno opravičujemo, pa tudi Vrhničanki Piji Smrekar, ki je na drugem prvenstvu ISF (ne­uradno srednješolsko svetovno prvenstvu) v Estoniji zastopala barve Gimnazije Bežigrad in v spretnostnem poligonu osvojila odlično drugo mesto. Andrej Smrekar, K K Vrhnika Aktivno poletje s pripravami na novo sezono Čeprav je poletje na vrhuncu in so za marsikoga misli na zimo, nizke temperature in zimske radosti še zelo oddaljene in večina še vedno uživa morske radosti ter se hladi v senci, v Smučarskem društvu Vrhnika že zagreto kujemo nove načrte za prihajajočo smučarsko sezono 2016/17. Letošnje poletje smo z dru­štvom prvič sodelovali na vrh­niškem Poletnem vk lopu, in sicer z rolanjem. Otrokom smo želeli čim bolj približati ta lepi šport, ki pa je, kot vsi vemo, zimski in ga zato malce s težavo predstavimo v poletnih mese­cih, kjer je sneg samo na visoko ležečih ledenikih. Tako je rola­nje v kombinaciji z različnimi poligoni kar ustrezen približek smučanju oz. velikokrat del po­letnih priprav smučarjev. Z od­zivom na Poletnem vklopu smo zelo zadovoljni, še posebno nas je veselilo, da so se otroci z nami zelo zabavali. Ob koncu junija se je v Smu­čarskem društvu Vrhnika za­menjalo vodstvo. Dolgoletnega in uspešnega predsednika Mar­jana Leona Možino je nasledil Aljaž Kužnik in tako prevzel odgovornost za delovanje dru­štva in njegov napredek. V pri­hodnjih nekaj letih naj bi pou­darek pod vodstvom mladih s polno energije, zagona in vizije temeljil predvsem na populari­zaciji smučanja na Vrhniki in v njeni okolici ter povezovanju z drugimi društvi in organiza­cijami. V društvu imamo ve­liko idej, vendar je treba začeti postopoma in premišljeno. Za prihajajočo sezono si želimo, da bi lahko med vikendi s smu­čanjem zabavali čim več otrok, prav tako načrtujemo v sezoni ponovno nekaj smučarskih izle­tov za mlajše in starejše. Želimo si, kot vedno, tudi novih članov in zainteresiranega mladega kadra, ki bi želel pomagati pri oživitvi zamrlih aktivnosti in dogodkov, povezanih s smu­čanjem. Najbolj od vsega pa bi nas v prihodnjih nekaj letih razveselile ostrejše zime z večjo količino snega, ki bi morda ne-šča na Ulovki, ki te dni bolj kot larjem pa uspešen začetek šol­koč vzpodbudile tudi ponovno ne sameva. skega leta! obratovanje domačega smuči-Prisrčen smučarski pozdrav Za Smučarsko društvo ter veliko poletnih užitkov, šo-Vrhnika, Maša Eržen Športni klub »2002« & Teniška šola »Žabec« V letošnji jesensko-zimski sezoni ponujamo dvoboji so bili časovno omejeni na pet minut. Na tak način smo naslednje programe: želeli poleg individualizma kre­ • mini tenis, midi tenis, maksi nju s starši in njihovimi otroki piti tudi ekipni duh v športu, ki tenis na dan državnosti izvedla I. je izrazito individualističen. • teniški program za mlade od Drenovški teniški satelit v mini Čeprav je bilo tekmovanje 15. do 20. leta tenisu na teniškem igrišču v ekipno, smo posebno nagrado • teniške programe za odrasle Športnem parku na Drenovem za prvo mesto namenili tek­ • tekmovalne in rekreativne Griču. Turnir je potekal na zelo movalcu ali tekmovalki, ki bi programe vročem pesku dveh mini teni-zabeležil vse posamične zma- Programi bodo potekali na ških igrišč. Turnirja se je ude-ge za svojo ekipo. To je uspelo teniškem igrišču na Drenovem ležilo sedem najmlajših igralk doseči Denaliu Bajrektareviču, Griču, v vrhniških telovadni-in igralcev članov Teniške šole vendar zelo tesno. Preseneče­cah in v Ljubljani v teniških »Žabec«. Igralke in igralci so nje turnirja je skoraj pripra­dvoranah in balonih. Dodatna bili razdeljeni v dve skupini, A vil Luka Maklin, ki je bil na ponudba: šola brezplačno nudi in B , ki sta tekmovali med seboj pragu velike zmage nad prvim loparje in žogice. s posamičnimi dvoboji vsak z favoritom turnirja Denalijem Info: 041 207 372. vsakim med igralkam in igralci Bajrektarevičem. Luka je izgu­posameznih skupin. Skupino A bil v zadnjem trenutku tekme z Prvi Drenovški teniški sa-so sestavljili: Denali Bajrektare-rezultatom 7 : 8. Po neki veliki telit – Mini tenis 2016 vič, Jakob Maklin, Miha Cim-sreči je bil rezultat med skupi­prič, Vita Cimprič, skupino B pa nama neodločen. Vsi udeležen­Športni klub »2002« in Teni-: Luka Maklin, Bor Škof Jelovšek, ci so za udeležbo in borbenost Športni klub »2002« in Te-ljujeta vsem sodelujočim in Elvisu Bajrektareviču za pomoč ška Šola »Žabec« sta v sodelova-Nia Bajrektarevič. Posamični niška Šola »ŽABEC« se zahva-njihovim staršem, še posebno g. pri vodenju turnirja. prejeli teniške pokale. Namizni tenis Vpis v karate akademijo Pantera Vsi ljubitelji namiznega ski šport na svetu, Karate akademija je temeljni namen treniranja kot dvajse tlet poučuje karate Griču. tenisa vabljeni, da se seznanite – v mednarodno zvezo (ITTF) izogibanje nasilju oziroma v notranjski regiji. Naš cilj je Pantera vpisuje z najhitrejšo igro z žogico na je včlanjenih kar 222 nacio- neagresivni uporabi tehnik, nuditi vsakemu ljubitelju bo-Urnik treningov: v začetni tečaj nalnih panožnih zvez iz vse­ svetu in trenirate z nami Naj kjer se s pravilno usmerjenim rilne veščine kakovostne tre-Osnovnošolci – začetniki: vaš športni duh zaživi tudi v ga sveta (registriranih igral-tradicionalnega treningom v okviru športne ninge, kjer ima vsak možnost torek in četrtek od 16.00 do cev je prek 40 milijonov), karateja shotokan. praksi! Vpis bo potekal vsakič stroke (treningi so prilagoje-treningov v rekreativni obliki. 17.00! – namizni tenis je olimpijski v času treningov (ponedeljek, ni psihofizičnim sposobno-Če je tvoj cilj spoznati in raz-Osnovnošolci, srednješolci, šport od leta 1988, ko so bile torek, četrtek od 18.00 do 19.30, V našem klubu že več let stim posameznika) poskuša viti sposobnosti samoobram-preostali – nadaljevalci: torek igre v Seulu, ob torkih in četrtkih pa še trenira karate veliko članov od predvsem premagovati lastne be skozi plemenito veščino, te in četrtek od 17.00 do 18.00! – Kitajska je najuspešnejša dr­ od 17. 00 do 18.00 – začetna predšolskih otrok (od petega slabosti (strah, pomanjkanje vabim, da se nam pridružiš ter skupina – brez predznanja) žava v namiznem tenisu, leta starosti naprej) do osnov-koncentracije, volje …) ter je spoznaš skrivnosti ene izmed Vse dodatne informacije – naš naujspešnejši igralec je od četrtka, 1. 9. 2016 naprej nošolcev in odraslih (dijakov, tako odličen sistem vzgoje najbolj priljubljenih borilnih glede vpisa in treningov lah-Bojan Tokič, (dvorana Antona Martina študentov, zaposlenih …). (kar je še posebno pomembno veščin na svetu. ko dobite tudi na naši spletni – najdaljša zabeležena točka je Slomška, zgoraj na galeriji). K Treningi karateja so primer-za otroke), razvoj motoričnih Obljubljamo ti hitro na-strani: w w w.karatelogatec.net, trajala 8 ur, 40 minut in 5 se­ udejst vovanju vabimo tudi vse ni za vse starostne skupine sposobnosti (moč, gibljivost, predovanje, resno in profesi-elektronski pošti: bpecek7@ kund, odigrala sta jo Daniel rekreativne igralce (in tiste, ki za fante in dekleta (v zadnjih vzdržljivost …) funkcionalnih onalno delo trenerja ter tudi gmail.com ali po telefonu: in Peter Ives iz Velike Britani­ bi to radi postali), da se oglasite letih se zopet povečuje število sposobnosti (izboljšanje srč-zabavne trenutke v dobro GSM: 031/641-200! Vpis bo je in tako postavila Guinessov vsak ponedeljek in četrtek (od deklet oziroma žensk v našem nožilnega ter dihalnega siste-organiziranem društvu, kjer trajal do 15. 9. 2016. rekord. 19.30 do 21.00). klubu, kar nas še posebno ve-ma). ničesar ne prepuščamo na-Nekaj zanimivih dejstev o na-Drago, 051 331 386 seli, saj je to dokaz, da znamo Skozi skrivnosti karateja vas k ljučju. Karate akademija Pantera miznem tenisu: Matic, 040 869 189 borilne veščine približati tudi bo vodil izkušen inštruktor Treningi v sezoni 2016/2017 – žogica leti tudi prek 100 km/h, Jernej, 031 425 221 nežnejšemu spolu). Ker kara-Boris Peček, mojster Shoto-bodo potekali v dvorani ga­ – je najbolj priljubljen dvoran-Boris (rekreativci), 041 738 112 te temelji na etičnih načelih, kan karateja 4. dan, ki že več silskega doma na Drenovem Na Vrhniki se taekwondo širi in postaja vedno uspešnejši Taekwondo (WTF) je olimpijska borilna veščina, ki je sestavljena iz tako imenovanega sparinga ali borb, form ali tehnike, samoobrambe in testa moči. Na Vrhniki že šesto leto na nem prvenstvu v Celju. Prav na kg, Lara Bradač –51 kg), dva pa Osnovni šoli Ivana Cankarja vseh tekmovanjih so člani pose- sta se uvrstila na 5. do 8. me­ potekajo treningi pod okriljem gali po izvrstnih rezultatih. Na sto (Žan Gabršček – 36 kg in kluba Taekwondo k lub Pan-državnem prvenstvu, ki je pote- Jaka Voljč – 36 kg). Uspehi niso tar Vrhnika. V vsem tem času kalo 29. 5. 2016, so člani našega umevni sami po sebi, ampak so otroci izjemno napredovali, kluba dosegli naslove državnih so rezultat mnogih treningov, nekateri že do višjega modrega prvakov v kar petih kategorijah vzponov in padcev, vztrajnosti, pasu (tretje stopnje pred moj-(Tian Kranjec – 43 kg, Leon Le- poguma, želje in trdega dela strskim, črnim pasom). nart Draškovič – 57 kg, Karin vadečih in trenerjev. S treningi Otroci se redno udeležujejo Bačnik – 47 kg, Anita Kaltak – taekwondoja otroci poleg dobre tekmovanj na državni in med-53 kg, Jure Pantar – 68 kg), prav kondicijske pripravljenosti in narodni ravni. V letošnjem šol-tako imamo v petih kategorijah motorike pridobijo in se naučijo skem letu (2015/16) so nastopili vice državne prvake (Aljaž Mi- tudi discipline, organizacije in na Gaiana open v Ljubljani, klavčič – 27 kg, Gabriel Kopi vrednosti svojega prostega časa. Jastreb open v Zagrebu, Ta-– 30 kg, Tijan Devič – 39 kg, Tudi v prihodnjem šolskem letu ekwondo poka l Ivančna Gori-Ernest Golob – 65 kg, Gašper bomo nadaljevali s svojim de­ ca, Orient Cup v Ljubljani, M2 Cizelj – 74 kg). Tretje mesto lom, zato se nam lahko vsi za­ open v Vrbovcu, Taekwondo so dosegli štirje člani (Nikolaj interesirani pridružite! pokal Šmartno - Litija, Slovenia Bulatovič – 33kg, Miha Bra- Open v Mariboru in na držav-dač – 36 kg, Nika Rudolf – 36 NAS CASOPIS 440/29.8.2016 C M Y K 63 Vpis novih članov v karate klub Vabljeni vsi, ki vas zanimajo tovrstni tečaji. Poudarek jo: gibčnost, ravnotežje, trdno tno aktivnost in napredovanje voljo, več življenjske vitalnosti, do pozne starosti. je na izboljšanju psihofizičnih sposobnosti, obvladovanje stresnih situacij Za več informacij nas najdete prijetnem druženju s sovrstniki v večjih ali manjših in agresije, stalno učenje in iz-na spletnem naslovu: w w w.aiki­ skupinah pod strokovnim vodstvom visoko popolnjevanje ter varno špor-do-vrhnika.com/ kvalificiranih trenerjev z dolgoletnim izkušnjami. Treningi (od pon. do pet.)Pod hruševco 42 (100 m od osnovne šole A. M. S.) MLADOPOROČENCI TEL: 051 303 857 (Džemo), e -n a s l o v : d z e m a l . m u s t a fi c @ VABLJENI na PLESNO gmail.com w w w.dojofit.si PRIPRAVO ZA POROKO: Uruwashii aikido * UČENJE PLESA POSAMEZNO ali V SKU­PINI društvo Vrhnika (standardni, latinsko-ameriški, swing plesi, fokstrot in disco izpeljanke, salsa, bachata …) Aikido je sodobna borilna veščina, japonskega izvora. Po­udarja ohranjanje lastnega do­ *INDIVIDUALNE URE stojanstva v borbi in učinkovito * INDIVIDUALNA PRIPRAVA POROČNEGA obrambo brez nepotrebnega povzročanja poškodb napadal- PLESA, cu. PLESA S STARŠI, PRIČAMI … Aikido ne pozna tekmovanj. *VABLJENI TUDI VSI, KI BI SE RADI NAUČILI PLESATI! Smisel aikida je v iskanju po­polnosti izvajanja tehnik, pre­magovanje notranjih nasprotij in v osebnostni rasti. Poučuje plesna učiteljica in koreografinja Andreja Šinkovec z Vrhnike. Zakaj aikido? Njen stik: Za uspeh pri aikidu ni po- GSM: 031 306 866 (po 15. uri) membna velikost ali fizična Na e-naslov: andreja.salsastreetdance@gmail.com moč, bolj je v ospredju gibanje telesa in usklajeni gibi. Med tre­ Pokličite, pišite, vprašajte, pošljite SMS in pustite sporočilo (+ime in tel. številka), spremljajte, všečkajte, pridružite se niranjem se razvijata sprošče­ strani FaceBook Andreja – Salsa Street Dance na drža ter telesno in psihično ravnovesje. Vadba uravnava telo, um in duha ter v stresnih situacijah nauči učenca odzvati se razumno. Prav tako povečuje telesno prožnost in toleranco – Argotlon – sprejmi izziv 2017 odliki, ki sta v sodobni družbi zelo koristni. Treninga aikida se posamezniki udeležijo iz Za nami je prvi Argotlon – sprejmi izziv 2016. sodelovati pri pripravi dogodka, različnih razlogov: kot fizični Argotlon je nastal z namenom, da bi postal vabimo, da z nami vzpostavi­ trening, za samoobrambo ali te stik preko spletne strani ali prepoznaven in tradicionalen dogodek v okviru zaradi navdušenosti nad nje- profila f b in postanete del ekipe Argonavtskih dnevov. govo filozofijo. Vsak razlog je Argotlon. dober. Zgodi se tudi, da nada­ Že v svoji krstni izvedbi je potrebno precej načrtovanja, ljujejo s treniranjem, ker je to Posebna zahvala za uspe­ privabil nekaj manj kot dvesto usklajevanja. Na sam dan do­zabavno in spodbudno. Večina šno izpeljan dogodek velja: udeležencev, ki so s svojimi vtisi, godka je pri prireditvi sodelo­športov je omejena s starostjo. ZIC, Občini Vrhnika, PGD pripombami in pohvalami že valo več kot 60 prostovoljcev, ki Tako si je na primer težko pred- Vrhnika, Mariji Zakraj­ začrtali smernice za naslednji so zaslužni, da je vse potekalo stavljati 70-letnega nogometaša šek, Mitju Kovačiču, Mihu dogodek, Argotlon – sprejmi brez zapletov. Proga je bila po­ ali boksarja, ki je enako uspešen izziv 2017! Argotlon je v osnovi stavljena in pospravljena v manj Lukanoviču, Andreju Lu­ kanoviču, Juretu Jakopiču, športnorekreativen dogodek, ki kot dvajsetih urah, za kar velja Domnu Blagojeviču in vsem je namenjen druženju in zabavi, velika zahvala PGD Vrhnika in Manualna terapija Manualna terapija je zdravilska metoda, ki zajema vrsto različnih terapevtskih tehnik. Deluje na živčno-mišično­-skeletni sistem z namenom odpraviti njegovo zmanjšano funkcijo in na bolečine ter po­škodbe. Vk ljučuje pregled, po­stavljanje diagnoze s prognozo, izvajanje terapije in svetovanje. Terapev tovo delo je osredoto­čeno na strukturo telesa (kosti, sklepi, mišice). Terapija je var­na in naravna, zanjo je znači­len skrben pristop k potrebam posameznega bolnika v vseh življenjskih fazah. Manualna terapija gleda na telo celostno in holistično; ne zanima je zgolj bolni del telesa. Z nežni­mi manipulativnimi tehnikami se odpravlja neravnovesja, kar omogoča vnovično vzpostavi­tev harmonije v telesu bolnika. Manualna terapija je učinkovita pri različnih zdravstvenih težavah: • težave s hrbtenico, • težave s sklepi, • težave z ramo, • težave z gibljivostjo, • težave z glavo in vratom, • išias, vnetje živcev, • športne poškodbe, • revma, • motnje prebavnega trakta, • migrena, glavobol, • nespečnost, • depresija, nevroza, stres, Džemal Mustafić, manu­alni terapevt je zaposlen kot profesiona lni trener splošne vadbe in manu­alni terapevt. Šport je del nje­govega življenja že vse od malih nog. Je trener karateja in od leta 1988 vodi Karate klub Vrhnika, ki ga je tudi ustanovil. Kot stro­kovni pedagog v športu svoje dolgoletno strokovno znanje karateja predaja različnim sta­rostnim skupinam, od najmlaj­ših do najstarejših. Pri vsaki skupini ubere svoje­vrsten način vodenja treninga. Pri vadbi sta zelo pomembna fizični in osebnostni razvoj po­sameznika ter doseganje notra­njega miru skozi raznoliko in dolgotrajno vadbo. Terapevtske sposobnosti vseskozi ponuja osebam z različnimi težavami. Svoje strokovno znanje redno utrjuje in bogati na različnih dopolnilnih izobraževanjih. Trenutno je na triletnem štu­diju manualne terapije in je tudi član raziskovalnega tima meritev v karate disciplini. Pri svojem delovanju sledi življenj­skemu motu. »Vedno si lahko boljši.« Informacije in na naroči­la: telefon 051303857 ali na d z ema l .mu st a fic@g ma i l.com w w w.dojofit.si preostalim prostovoljkam od udeležencev pa terja tudi posameznikom, ki so del orga­ in prostovoljcem, ki ste s precejšno mero telesne pripra-nizacijske ekipe. Ker smo že za­ svojo prisotnostjo poskrbeli vljenosti in spretnosti. Vendar čeli načrtovati naslednji Argo­ za nepozabno doživetje. je to le ena stran zgodbe. Pre-tlon, bomo veseli vseh pripomb, Blaž den sam dogodek nastane, je idej ipd. Zato vse, ki bi želeli Novi uspehi vrhniških ritmičark 10. PLESNI FESTIVAL Junij je bil za ritmičarke GD Vrhnika zelo naporen, ših deklic, rojenih leta 2007. sto. Mesto nižje je osvojila eki­saj so se udeležile kar treh tekem. S ponosom lahko Srebrno medaljo so si za sku-pa GD Vrhnika 1 v sestavi Ana »ZMIGAJ SE!« pinsko sestavo z obroči prislu-Jazbinšek, Meta Mramor, Neža zapišemo, da so se dekleta zelo dobro izkazala in žile kadetinje Urša Troha, Ajda Čuk in Nina Žižmond. dosegla odlične rezultate. Garbajs, Maša Gabršček in Pika V juniju smo za sorodnike TEKMOVANJE v majhnih skupinah v VSEH PLESNIH Grušovnik. Med posameznica-organizirali še zaključni nastop STILIH za otroke, mlade in odrasle Prvi vikend v juniju smo se sestavo brez rekvizita, pa so se mi smo imeli dve predstavnici: vseh deklet. Punce so se nasto­udeležili mednarodnega Prija-razveselile bronaste medalje. Nina Žižmond je tekmovala z pa še posebno veselile, saj so si teljskega turnirja v organizaciji V organizaciji Kluba za ritmično žogo in trakom, Neža Čuk pa lahko same sestavile nastopne SOBOTA, 8. OKTOBER, 2016 ob 16.00 – TEKMOVANJE Kluba za športno ritmično gi-gimnastiko Narodni dom smo z žogo in kiji. Nina je s trakom točke. Gledalci so lahko uživali Telovadnica OŠ Antona Mar tina Slomška, Pod Hruševco 33, 1360 Vrhnika mnastiko Šiška. Prav vse naše se 12. 6. udeležili mednarodne-osvojila zlato medaljo in z žogo v zanimivih nastopih, trenerji predstavnice so si izborile me-ga turnirja Mini Mimi. Domov bron. Tudi Neža je osvojila bro-pa smo z veseljem občudovali VEČ INFORMACIJ: WWW.ZMIGAJSE.SI daljo: kadetinja Ajda Garbajs smo odnesli kar tri zlate meda-nasto medaljo, in sicer za sesta-znanje, ki smo ga prenesli na https://www.facebook.com/Dance.Festival.Zmigaj.Se/ je svojo individualno sestavo z lje: eno srebrno in dve bronasti. vo s kiji, z žogo pa je bila sedma. svoje varovanke. Dekleta tudi žogo brezhibno izvedla in zaslu-V kategoriji mlajših deklic, roje-V sredo, 22. 6., so se naša de-poleti ne bodo počivala, ampak Organizator: Društvo Zmigaj se! Vrhnika, soorganizator: ženo osvojila zlato medaljo. De-nih leta 2008, so nas zastopale kleta udeležila še zadnjega tek-se bodo že julija začela pripra- Zavod Ivana Cankarja Vrhnika klice Lučka Patačko Koderman, Hana Poropat, Ivana Veronika movanja v sezoni, Pokala Slove-vljati na novo sezono. S pridnim Ana Baretič, Urša Planinšek in Troha, Ajda Zalar, Iza Žerjal in nije. Predstavili smo se z dvema treniranjem bo zagotovo zelo Staša Bojanovič so nastopile Erin Nolimal. Sestavo so zelo ekipama. Vsaka je prikazala tri uspešna! v skupinski sestavi s kolebni-lepo izvedle in se povzpele na sestave, seštevek vseh treh pa je Neža Celarc, GD Vrhnika cami in se povzpele na drugo najvišjo stopničko. Zlato so prinesel končni rezultat. Za eki­stopničko. Mlajše deklice Lana osvojile tudi Živa Mezeg, Klara po GD Vrhnika 2 so tekmovale Mladenovič, Ines Koščak, Tjaša Martinčič, Sonja Sara Margon, Ajda Garbajs, Urša Troha, Pika Škof, Alina Brina Prosen in Iza Ana Treven in Maša Plantan, ki Grušovnik in Maša Gabršček. Žerjal, ki so prikazale skupinsko so tekmovale v kategoriji mlaj-Skupno so osvojile četrto me­ Odlični rezultati so posledica marljivega dela V tokratnem članku vam bomo postregli s kazali prav vsi. Nastopili so naši v skokih na mali prožni po-pa v društvu vsi skupaj še vedno vam jih bomo v prihodnosti poročilom dela v šolskem letu 2016. najmlajši člani, ki štejejo komaj njavi, ostajamo na realnih tleh, saj se lahko predstavili. Nekatere pri­štiri leta, pa vse do najstarejših • 41. Odprtega prvenstva Bež-zavedamo, da le s trdim delom dno uresničujemo že od julija V omenjenem obdobju de-tvijo OBETAVNIH ritmičark, tekmovalk, ki štejejo osemnajst igrada v skokih na mali pro-lahko dosežemo postavljene naprej. Lep ritmično-gimna­setih mesecev so se naši člani v panogi akrobatike pa je Ožbe let. Zelo obetaven pa je podatek, žni ponjavi. cilje. Idej in načrtov za priho-stični pozdrav do naslednjič. udeležili dveh občinskih prire-Kuhar posegel celo po bronasti da smo se udeležili kar sedem-• Ritmičarke pa so se udeležile dnost nam ne manjka, tako da Urša Cvetko Rebovditev, in sicer podelitve za po-plaketi. Svoje dejavnosti smo najstih tekem, kar v povprečju kar dvanajstih tekem: se že veselimo trenutkov, ko (GD Vrhnika) delitev športnika Vrhnike 2015, predstavili tudi na Poletnem pomeni udeležbo skoraj na dveh • sedem tekmovanj, ki so bila kjer so bili naši člani in članice vklopu 2016. Organizirali smo tekmah/mesec. Naši akrobati organizirana pod okriljem med drugim tudi nagrajenci. štiri društvene nastope, kjer so so se predstavili na petih tek-Gimnastične zveze Slovenije Lahko se Pohvalimo z razglasi-napredek v svojem znanju pri-mah: • (štirikrat prvenstvene tekme, • dveh tekem, ki sta bili orga-dvakrat državnega prven­nizirana pod okriljem Gim-st va, pPoka l Slovenije), V spodnji preglednici z velikim zadovoljstvom objavljamo stati­ nastične zveze Slovenije • petih mednarodnih turnir­ stiko rezultatov za omenjena tekmovanja: SKUPNO ŠT. TEKEM 17 SKUPNO ŠT. U VRSTITEV 92 – uvrstitve med deset najboljših 64 x – uvrstitve na stopničke za zmagovalce 24 x zlata medalja 8 x srebrna medalja 5 x bronasta medalja 11 x • (Državnega prvenstva v jev. akrobatiki v Ljubljani, Dr-Drugo pr venst veno tekmova­žavnega prvenstva v skokih nje v ritmični gimnastiki smo na mali prožni ponjavi v Ko-tradicionalno organizirali mi pru), in na Vrhniko zopet privabili • Odprtega Sokolskega pr ven-celotno ritmično srenjo. Uspelo stva v skokih z male prožne nam je izvesti pravi spektakel, ki ponjave v Beogradu, Srbija, se ga je udeležil tudi župan Ob­ • 21. Odprtega prvenstva Renč čine Vrhnika g. Stojan Jakin, za kar se mu izredno zahvaljujemo. V juniju smo za naše varovan­ce v panogi akrobatike pripra­vili veliko presenečenje. Dolgo smo si želeli imeti airtrack, na­pihljivo zračno akrobatsko ste­zo in uspelo nam je. Treninge v skokih z male prožne ponjave bomo tako nadgradili z orod­jem, ki omogoča izvedbo po­vezanih elementov. Predloženi podatki še enkrat več potrjujejo vztrajnost naših članov, na ka­tere smo v društvu izredno po­nosni. Kljub vsemu napisanemu PLANINSKI KOTIČEK 18. 6. 2016 - Obiskali smo Avstrijo - Dobrač 2166 m Peljali smo se mimo Beljaka in zavili na odcep za Dobrač, od tam pa do našega izhodišča Trate (Rosstratte) na višini 1732 m. Tu se je začel naš pohod. Vodnik Milan nam je povedal nekaj o zgodovini in zgradbi te planote, za kar se mu za­hvaljujemo. Po prispetju na vrh Zehnernock smo naredili krajši počitek. Po približno 2 urah hoje smo že videli vrh Dobrača, pa tudi stolp z oddaj­nimi antenami za telekomunikacije. Po nekaj mi­nutah se nam je odprl pogled na Ludwig Walter Haus, kjer smo imeli daljši počitek, se okrepčali in nabrali novih moči. Vsi smo bili veseli, da smo skupaj osvojili 2166 m vrh Dobrača. Na vrhu si nasproti stojita 2 cerkvi – nemška, ki je bila na ža­lost zaprta, in slovenska, pri kateri smo pozvonili in zaželeli lepe želje. Cerkvi spadata k najvišje le­žečim v Alpah. Na poti nazaj smo se ustavili tudi na razgledni ploščadi - stena ' Rote Wand ' ali po naše Rdeča stena. Tam se nam razkrije veličasten pogled v 400 m globoki prepad. Nato pa smo se po isti poti vrnili do Kranjske Gore in nadaljevali do kraja Dovje. Ustavili smo se v Aljaževem hra­mu, kjer smo poklepetali in se okrepčali. Čas v prijetni družbi je hitro minil. Z lepimi občutki in polni vtisov se okrog 18:00 ure vrnemo na Vrh­niko. Izlet nam bo ostal v zelo lepem spominu. Zahvaljujemo se vodniku Milanu in ostalim, ki so ta izlet organizirali. Vesna Zupančič 24. 6. 2016 - Tudi z vrhniškimi štruklji do nove koče Vse oči na Festivalu hrane so bile uprte v pri­pravo najdaljšega vrhniškega štruklja na svetu. Priljubljena prireditev je tokrat potekala pod dobrodelno noto; ves izkupiček iz prostovoljnih prispevkov od ponujene hrane na festivalu so or­ganizatorji namenili gradnji nove koče na Planini. Cilj ekipe Zavetišča na Planini je bil narediti vrhniški štrukelj v dolžini 21,53 m, kot znaša vi­šina razglednega stolpa na Planini nad Vrhniko. To dolžino pa so presegli in na koncu je nastal štrukelj v dolžini 24,10 m. Od štruklja ni ostalo niti koščka, saj so obiskovalci prireditve to vrh­niško dobroto s suhimi slivami ocenili z oceno: odlično in zanje prispevali 928,33 €. Vse ostale stojnice so prispevale dodatnih 616,81 € in skupaj je bilo za novo kočo zbrano 1.545,14 €. Zahvaljujemo se vsem donatorjem, ekipi, ki je štrukelj skuhala in vsem, ki so izvedbo svetovne­ga rekorda omogočili (Zavod Ivana Cankarja, Go­stilna Bajc in Barjans). Daljši film o tem dogodku najdete na You Tube pod »Najdaljši vrhniški štru­kelj na svetu« 23. – 26. 6. 2016 – Biokovo, Makarska Veseli Triglavci smo tokrat organizirali izlet in pohod v sosednjo Hrvaško na Biokovo – gorski hrbet v osrednjem delu Dalmacije, ki se strmo spušča proti Makarskemu primorju. V zgodnjih jutranjih urah in v spremstvu jutranjega sonca smo z avtobusom prispeli v kraj Tućepi, kjer smo se nastanili v apartmajih. Po ogledu mesta, so si nekateri privoščili skok v vodo. Naslednji dan ob 6. uri zjutraj smo se odpeljali v Makar do zače­tne točke našega podviga in se z lokalnim vodi­čem Edom začeli vzpenjati proti cilju. Ves čas do planinske koče na Vošacu (1422 m) je pripekalo močno sonce, senco za kratek počitek pa smo morali loviti. Po okrepčilu smo tisti najbolj pogumni krenili še do najvišjega vrha – drugega najvišjega vrha v hrvaškem gorskem svetu - sv. Jurija (1762 m). Od tam smo se spustili v dolino do avtobusa, kjer nas je presenetil dež ter se vrnili do našega prenoči­šča. V nedeljo zjutraj smo krenili proti domu in se spotoma ustavili še v Splitu in Skradinu. Bilo je nepozabno in za nekatere velik podvig, zato se na tem mestu zahvaljujemo: vozniku avtobusa Kenu, ki nas je varno pripeljal v obe smeri, glavnemu idejnemu vodji pohoda Borisu za organizacijo in izvedbo celotnega izleta, pod­jetjem Jurbus d.o.o., Tera Nova d.o.o., Gostilni Pri Krajncu, Orel d.o.o., Dvig d.o.o., Gostilni in piz­zeriji Boter, Pekarni Vrhnika, gospodoma Izidorju Korošcu in Mavrič Jožetu, pohodniku Marjanu za glasbeno podlago, puncam za sladke domače dobrote ter vsem pohodnikom in pohodnicam za izjemno dobro voljo in spodbujanje vsakega izmed nas. Branka Gutnik, foto: Veseli Triglavci 30. 6. 2016 - Planinskemu prijatelju Ilčku v spomin Dragi Ivan, vedno, kadar si z razglednega stol­pa na Planini ugledal tebi tako dragi Triglav, je zahrepenelo tvoje srce. V poletni vročini te je iz nizkih ravan izvabljal na strme vrhe. Rodil si se 21. novembra 1927 materi Anto­niji Rode – Čotovi in očetu Janezu Novaku, na Ilčkovi domačiji, na Vrhniki. Z bratom Cirilom sta preživljala lepo otroštvo. V želji po poklicu, si se med 2. svetovno vojno izučil za ključavničarja. Odraslega te je čakalo še služenje vojaškega roka. Trajalo je dlje, saj si služil v Titovi gardi, v Beogra­ du. Tam te je prvič opozorila bolezen pljuč. V želji po delu si odšel v delovno brigado, graditi progo Šamac – Sarajevo. Zaposlil si se v Industriji usnja na Vrhniki in vso delovno dobo delal v kotlovnici. Leta so tekla. Tvoja ljubezen Meri, je šele po petih letih snubljenja privolila v poroko. Bilo je januarja 1961, ko sta si podala roki, ki se nista lo­čili polnih 55 let. Na domačem vrtu na Vrhniki sta si zgradila topel dom, v katerem vama je ljube­zen podarila tri otroke: Marjana, Jano in Darinko. Težko si čakal, da so toliko odrasli, da si jih lahko popeljal na tebi tako dragi Triglav. Ne skupaj, vsa­kega posebej. Marjana, ko je dopolnil 5 let, Jano in Darinko pa z 10 – tim letom. Tam sta ostala teden dni. V spoznavanju lepot gora si otrokom poklonil najlepše darilo, tisto ljubezen do gora, ki je vedno imela svoj kotiček v tvojem srcu. Prav kmalu je življenje prineslo nove, prelepe trenutke. Rojevali so se vnuki in vnukinje: Marko, Maruša, Mateja, Matjaž, Anja, Špela in Jan. Kako hitro so odrasli! Kar naenkrat sta se z ljubljeno Meri že veselila pravnukov in pravnukinj: Erika, Emila, Anžeta in letos rojene Mije. Tvoj lepi tenorski glas si razvijal in ohranjal v Moškem pevskem zboru Industrije usnja Vrhni­ka. Vaš zborovodja je bil Tone Jurjevčič. Živahen klepet, ob ličkanju koruze v domačem kozolcu, je vedno prenehal, ko sta v duetu zapela s sosedo, Trčkovo Marto. Kljub bolezni, ki se je pojavila že v letu 2009, si bil poln optimizma. Le­tos si podaljšal vozniški izpit. Zato, da si lahko na krajšo pot popeljal ženo Meri. Še v tem mesecu si iz trgovine, pripeljal hrano. Kot vnet planinec in navajen delati, si se redno udeleževal prostovoljnih delovnih akcij na Plani­ni nad Vrhniko. Ljubezen do planin, te je vedno spremljala in te družila s sebi enakimi. S pohodniki Triglavci, ste dolga leta, leto za letom, prepešačili pot od Vrh­nike na Triglav. Ata Ilčk, kot vodič si se leta 1991 pridružil pr­vemu pohodu skupini žensk, imenovani po po­kojnem Lenču - Lenčkove punčke. Tebi so bile zaupane tiste najhitrejše, ki v svoji hitrosti rade spregledajo markacijo. S svojim krepkim in umir­jenim korakom si nas vodil, da smo vedno hodile v skupini. Kadarkoli smo se srečali, smo obujali spomi­ne na naše pohode, na naš prvi pohod. Prenočili smo v Bohinjski Bistrici. Čemerno, deževno jutro nas je pričakalo, toda pogumno smo krenili na pot, proti Uskovnici. Med potjo nas je spremljalo hudo neurje. Pohodnice smo zaupale našima vo­dičema: Lenču in tebi, ata Ilčk. Bila sta mirna in z nami utirala pot, proti Uskovnici. Ata Ilčk, šele po dolgih letih si se izpovedal, da te je bilo takrat pošteno strah! Leta 1995, po prehojenem prvem delu tran­sverzale od Maribora do Solčave, ti je zdravnica odsvetovala napore. Pogreša le smo t vojo umir­jenost, tvoj tenor, saj smo, četudi utrujene rade zapele s teboj. Še smo se srečevali. Največkrat v gostilni pri Kranjcu, kjer smo dolga leta pohodnice zaključe­vale, naše petdnevno druženje. Veliko lepih, prelepih spominov imamo na naše poti. Ne le planinke, tudi planinci, saj si s svojim optimizmom in preudarjenostjo, znal umiriti tudi najbolj razgrete pogovore. Dragi ata Ilčk, hvala ti za dragocene trenutke, ki si jih delil z nami. Tvoji prijatelji planinci. Ilčku v slovo zapisala Anka Grom: skupina Triglavk 7. 7. 2016 - Bodoča koča z novim generalnim pokroviteljem Zbiranje prostovoljnih prispevkov, sklepanje donatorskih in sponzorskih pogodb za izgra­dnjo nove koče na Planini je v teh vročih pole­tnih dneh v polnem teku. 7. julija 2016 smo pod­pisali sponzorsko pogodbo za gradbena dela s podjetjem Tera nova d. o. o., Vrhnika, ki se je s svojim prispevkom uvrstil med generalne pokro­vitelje. S tem zneskom smo presegli 100.000,00 €, kar je bil cilj, ki smo si ga v Gospodarskem odseku zastavili za prvo polletje 2016. Trenu­tno stanje na seznamu vseh donatorjev in spon­zorjev najdete na povezavi: pd-vrhnika.si/koca Vendar z našimi aktivnostmi nadaljujemo in pre­pričani smo, da se bo odziv vseh, ki so vpeti v iz­gradnjo nove koče, nadaljeval, če ne celo povečal. Mogoče bo dopustniški čas malce omrtvil aktiv­nosti pri zbiranju sredstev, a člani Gospodarskega odseka si dopusta ne moremo in ne bomo privo­ščili. Le še eno soglasje nas loči od vložitve zahte­ve za izdajo gradbenega dovoljenja, kar si, skupaj s projektanti, štejemo za uspešno pridobivanje projektne dokumentacije. Vsem dosedanjim vplačnikom prostovoljnih prispevkov, donatorjem, sponzorjem in pokro­viteljem se najlepše zahvaljujemo, saj s svojimi dejanji potrjujejo naš moto: »Skupaj zmoremo« . 16. 7. 2016 - Zadnjiški Ozebnik, 2083 m Lintverni smo se pripeljali čez Vršič, zavili proti Zadnjici ter parkirali na začetku doline, da osvo­jimo mogočni osamelec sredi veličastnih Julijcev. Nadaljevali smo skozi Zadnjiški dol proti sedlu Čez dol. Po krajšem počitku ob izviru vode smo se povzpeli do sedla, kjer se nadaljuje proti Preho­davcem oz. čez sedlo po južni strani proti dolini Trenete. Mi pa smo zavili desno po nemarkirani stezi. Za nadaljevanje vzpona je “oblast” prevzel Špik. Presenetljivo uporno, previdno ter hitro smo “nabirali ” metre. Dvignili smo se na greben pod vrh Zadnjega Ozebnika. Slutili smo, da je vrh blizu, morda že viden, no pa nas je Marč spomnil, da po navadi vrh ni nikoli tisti, ki ga najprej vidiš, ampak je vedno še nekoliko višje in v ozadju. In Marčeva napoved se je uresničila. Morali smo se še nekoliko potruditi da je bil vrh končno osvojen. Na vrhu je bilo vetrovno in hladno. No zakaj pa se mu reče Ozebnik? Sledilo je fotografiranje, mali­ca in nato pa še bolj zahteven spust. Podobnost s spustom s Košutnikovega turna je bila očitna, le da pred skoraj 20 leti nismo natančno vedeli kam se spuščamo, ... no tokrat pa nas je Špik var­no pripeljal do sedla Čez dol. Nadaljevali smo po mulatjeri po južni strani gore. Gozdna pot je bila dolga in precej časa smo potrebovali, da smo se vrnili na izhodišče v Trento in domov na Vrh­niko. Pohod oz. vzpon na Zadnjiški Ozebnik ne spada med najzahtevnejše, res pa je, da smo za ta vzpon in spust nazaj v dolino potrebovali več kot 9 ur. Na pohodu smo sodelovali: Cvele, Marč, Špik, Špilčk, Aleš (Špilčk mlajši) in Vezist. Besedilo: Vezist NAS CASOPIS 440/29.8.2016 C M Y K 66 66 PLANINSKI KOTIČEK 26. - 30.7.2016 - Pohod Triglavk po SPP – od Bohinja do Porezna Za letošnji petdnevni pohod skupine PD Vrhnika Triglavke je vodstvo skupine (Cilka, Bogdan, Jože in Roman) načrtovalo del Slo­venske planinske poti od Komne do Ermanov­ca. Zaradi občasno slabega vremena nam na­črtovane poti v celoti sicer ni uspelo prehoditi, dnevne načrte pa smo uspešno uresničevali. Naš logistik Marjan ter podpornika Jože in Anže so nas v torek, 26. 7. 2016 zjutraj pripelja­li na parkirišče ob Koči pri Savici (653 m). Za ogrevanje smo se pognali po 48–ih serpenti­nah mulatjere proti Domu na Komni (1525 m). Po krajšem počitku pri domu smo se podvizali proti Bogatinskem sedlu (1803 m), saj je bila pred nami še dolga pot do dnevnega cilja. Na Prehodcih (1635 m) smo se morali odločiti, ali gremo naprej po daljši poti proti Krnu ali se bomo ločili in bo le del skupine odšel proti Planinskem domu pri Krnskih jezerih. Sogla­sno smo se odločili, da vsi zmoremo pot proti Krnu. Od Peskov do Krnske Škrbine (2058 m) so nam prišle prav pelerine in vetrovke, ven­dar na vso srečo padavine niso bile močne. Do Gomiščkovega zavetišča na Krnu (2182 m) smo hodili sicer v oblačnem in vetrovnem vremenu, vendar suhi. Ko se je vreme malo ustalilo, pa smo šli še po razgled na vrh Krna (2244 m). Gomiščkovo zavetišče na Krnu je kljub težkim razmeram lepo vzdrževano, za kar sta zaslužna zelo prijetna oskrbnika Nives in Dejan. V sredo smo se navsezgodaj zjutraj spustili po Slovenski planinski poti (SPP) proti Pla­ninskem domu pri Krnskih jezerih (1385 m), kjer smo si privoščili kratek počitek, in nato »nazaj« proti Prehodcem, kjer se je naša pot odcepila v smer proti planini Razor. V Kočo na planini Razor (1315 m) smo prispeli mokri do kože, tudi zaradi »švica« pod pelerinami. Zaradi slabe vremenske napovedi za nasle­dnji dan so se morali vodniki odločiti, ali tve­gati grebensko pot od Vogla proti Črni prsti ali raje prevedriti dan na planini Razor. Že v četr­tek dopoldne se je odločitev, da prestavimo ta del poti na petek, izkazala za pravilno. Počitek po dveh dolgih dnevih hoje pa je tudi kar prijal. Dan, ki smo ga sicer po sili razmer preživeli v koči, smo izkoristili tudi za obveznosti, kot Iz septembrskega koledarčka sta žigosanje in podpisovanje 150-ih razgle­dnic. Marjan s kombijem in njegovo vsebino je bil ves čas na razpolago, proti večeru pa nas je obiskal še predsednik PD Vrhnika, Jože Šu­šteršič, s svojim dohtarjem in svežimi borov­nicami. Na tem mestu bi se v imenu vseh članov skupine Triglavke zahvalila oskrbnici Doma na planini Razor Viktoriji za res izjemno in nepozabno gostoljubje ter odlične štruklje. V petek smo se navsezgodaj zjutraj polni novih moči in »v našem stilu« zagrizli v breg proti Voglu (1923 m), nato naprej proti Rodici (1964 m) in po krajšem postanku za malico proti Črni prsti (1844 m). Vreme je le zdržalo, mi tudi in Črna prst je bila pozno popoldne osvojena. V soboto se je naša pot že obrnila proti domu. Še prej pa nas je čakal spust s Črne pr­sti do Vrha Bače, kjer nam je Marjan pripravil pozen zajtrk, in naprej do Petrovega Brda. Pri Koči na Petrovem Brdu (804 m) smo si nalili studenčnico in se podali na zadnji vzpon na Porezen (1630 m), čemur je sledil še »najdaljši« spust do Raspeta v Davči, kjer se je zaključil naš pohod. Ermanovec bo moral počakati na drugo leto. V imenu Triglavk se zahvaljujem Cilki za or­ganizacijo in vodenje skupine, Ireni za odlič­no pripravljeno hrano, Marjanu za logistič­no podporo, Bogdanu, Jožetu in Romanu za varno vodenje po planinskih poteh ter prave odločitve, našim šoferjem Jožetu, Anžetu in Luki za varno vožnjo ter vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi pohoda. Besedilo: Martina Foto: Triglavke Vsa dogajanja v planinskih skupinah starej­ših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti prebe­rete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: w ww.pd­ -vrhnika.si. Zavetišče na Planini zadnja leta »poka po šivih« in nujno kliče po izgra­dnji nove koče, ki se bo zgodila naslednje leto. Planinsko društvo Vrhnika in naš najemnik Mitja se želimo dostojno posloviti od vseh obiskovalcev, zato vas vabimo v nedeljo, 18. septembra 2016 na celodnevno družabno srečanje z obilo dobre volje, glasbe, pijače in jedače. S tem se želimo zahva­liti vsem dosedanjih donatorjem, sponzorjem in pokroviteljem in izzvati nove, da čimprej zberemo dovolj sredstev za izgradnjo nove koče. Vabilo na družabno srečanje še sledi.Od zadnjega javljanja imamo nove pokrovitelje, sponzorje in donatorje: Generalni pokrovitelj STUDIO ZENIT Ledina-ar Marko Jelovšek d.o.o. s.p. Donator 1 Donator 2 Donator 2 Donator 3 Donator 3 RAČUNOVODSKI FIN VEST SERVIS Modelarski ŽGANJEKUHA Rok Šušteršič Nika Perpar d.o.o. k lub Vrhnika s. p. s. p. Donator 3 Donator 3 Ostali donatorji Ostali donatorji Od 15. junija do vključno 16. avgusta 2016 smo prejeli prostovoljne prispevke od naslednjih fizičnih in pravnih oseb - abecedni seznam:Anonimni darovalci, Alaševič Mija, Alaševič Nik, Alič Joži, Bračič Po­žar Alenka, Brenčič Martin, Cukjati Daniel, Ćulibrk Aco David Dra­gana, Dečman Bine, Dolenc Saša, Festival hrane, Frank Olga in Jože, Furjan Janja, Gantar Sonja in Jerman Milan, Goričan Ema in Mirko, Gostiša Ronko, Grampovčan Maja, Grampovčan Olga, Iglič Marje­ta, Ivanovič Dejan, Jakopin Rozi, Japelj Mateja in Andrej, Jereb Elza, Jerina Tone, Kajič Marko, Kajtna Nevenka, Kastelic Bojan, Kastelic Eva, Kavčič Ivanka in Andrej, Knapič Brane, Knapič Suzana, Kocjan Maruša, Kogovšek Irena, Kolenc Simon in Krvina Tina, Kostanjevec Dragica in Milan, Krasnik Martina, Krek Ana, Križ Janez, Kušar Lu­cija, Malavašič A. Tanja, Malavašič Domen, Malovrh Mari, Meze Bo­ris, Mohar, Nagode Andrej, Nagode Jože, Nagode Juta, Ogrin Mitja in Igor, Pajsar Greta, Pečar Klemen in Petrič Irena, Petavs Dejan, Petrič Helena in Janez, Pirnat Tomaž, Podlipnik Lenart in Jošt, Pontelli Silvo, Praček Jože, Prohinar Tanja, Rehar Aljoša, Rode Turšič Aleksandra, Romanova E., Rožmanc Babnik Katja, Saje Sašo in Rozi, Samotorčan Mateja, Smrtnik Beti, Stanovnik Ladka, Špec Tatjana in Tone, Štefan­čič Mateja, Šurca Fani, Ulčar Miha, Umek Domen, Velkavrh Andrej, Vrhovec Mojca in Franci, Zakrajšek Marija, Zorc Maruša in Žigon Anej, Gal in Tina. Podlaga Znesek v € % Prostovoljni prispevki - Zavetišče 5.360,21 4,64 Prostovoljni prispevki - Sedež PD 4.368,57 3,78 Prostovoljni prispevki - TIC 1.749,84 1,51 Prostovoljni prispevki - TRR - fizične osebe 2.070,00 1,79 Donacije pravne osebe - prispevki 9.832,73 8,51 Donacije pravne osebe - storitev 1.476,92 1,28 Sponzorstvo - prispevki 13.000,00 11,25 Sponzorstvo - storitev 57.684,22 49,92 Občina Vrhnika 20.000,00 17,31 SKUPAJ 115.542,49 100,00 • sedežu društva, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika, vsako sredo od 19.00 do 20.00, • Zavetišču na Planini, vsak petek, soboto, nedeljo in na dan praznikov, • v TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 14.00, nedelja od 9.00 do 17.00 (julij/ avgust) in • na transakcijski račun društva pri NLB d. d.: SI56 0202 7001 1453 281 Namen: Prispevek za novo kočo Planinsko društvo Vrhnika koda namena: OTHR Tržaška cesta 11 BIC banke: LJBASI2X 1360 Vrhnika Referenca: SI 00 733 Za Gospodarski odsek skoraj ni počitnic, le sem ter tja osvojimo kakšen vrh, se vrnemo v dolino in nadaljujemo s pogovori z bodočimi izvajalci, pokrovitelji, sponzorji in donatorji. Dobro sodelovanje z našimi strokovnimi projektanti bo ob pomoči ustreznih služb Upravne enote Vrhnika in Občine Vrhnika pripeljalo do izdaje gradbenega dovoljenja, ki bo, po zadnjih informacijah, izdano do konca tega tedna, ko vam pišemo to sporočilo. Potrjuje se naš moto : SKUPAJ ZMOREMO. Planinsko društvo Vrhnika Gospodarski odsek Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator / vodnik 17. 9. KARNIJSKE ALPE 3. DEL (I) 6:00 6 JOŽE ŠKOLČ 18. 9. DRUŽABNO SREČANJE NA PLANINI Planinsko društvo Vrhnika NAS CASOPIS 440/29.8. 2016 CMYK 67 67 ASF ALTIRANJE in TLAKOV ANJE AGROCENTERVRHNIKA Jelkovškova 7, 1360 Vrhnika 01/ 7506 840 PELETI BUKOVA DRVA PROGRAM REZ: 25 cm ali 33 cm 1 PALETA = 1,7 m3 119 € Roman Jesenko s.p. paleta 100%:smreka/jelka -gradbena folija -folija za silažo Urejanje dvorišč, parkirišč, dovoznih poti, 229,00 . 1 tona: 260 € 249,00 . podpornih zidov, izdelava hišnih priklopov, 1 vreča: 3,90 € Pralni stroj Beko Prostostoječi kombinirani 15/1 WMB51021UY hladilnik DSA25020S kanalizacije, vodovod, čistilne napeljave... Zaboj za shranjevanje P R O D A J A E L E K T R I Č N I H Prodaja sladkorjazelenjave in sadja ... KOSILNIC PO UGODNIH CENAH! p o c e n i : E: tlakovanje.jesenko@siol.net M. 041/ 766-587 4,99 . prejmete še 18,99 € - 25/1 www.tlakovanje-jesenko.si plus dodatnih Kozarec za vlaganje - cepilci 2 0 % ! s pokrovčki -vitli Cene so v EUR z DDV. Slike so simbolične. Pridružujemo si pravico do spremembe programa in cen. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo. ZDRAVSTVENI CENTER ZA PREVENTIVO, ZDRAVSTVENO SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE Ultrazvočna diagnostika Kardiološka dejavnost FRIZERSKI SALON FANI Dermatološka posvetovalnica BREZJE pri DOBROVI 36b 1356 Dobrova Ginekološka dejavnost Telefon: 01 3643 055, Mobitel: 041 666 748 Pediatrična posvetovalnica Žilna kirurgija specialistični zdravstveni pregledi in svetovanje Vse informacije dobite na spodnjih telefonih ali na spletnem naslovu: www.dzdravje.si/studio_r 01 / 7504 755 Stara cesta 4 a ,1360 Vrhnika @ 041 / 302 203 ambulanta.dr.rus@gmail.com OGLASI MALI OGLASI Prodam zazidljivo parcelo v centru Vrhnike, pri bencinski frezo, traktor, prikolico in Prodam tri starejše lestenceizmeri 530 m2 za gradnjo sta-Na Dolu pri Borovnici prodam črpalki. 40 m2, cena: 300 eur/drugi stroj, tudi v okvari kupim(lustre) in starejši kotel za žganje-Storitve novanjske hiše na Lukovici pri zazidljivo parcelo v izmeri mesec. 041 754 929 (041 407 130). kuho. Tel.: 031 627 959. Brezovici. Vsa infrastruktura, 110 0 m2. Cena po dogovoru. Če imate poln urnik in vam čez na katero se objekt priključuje, Telefon: 041 439 499. Suha drva, več vrst (bukova, Za primerno ceno iščem pro­ dan zmanjka časa za hišna opra-Na območju Vrhnike in oko­ je ob parceli. Dostop urejen po hrastova, sadna ...), prodam. stor (okolica Vrhnike, Dobrova, vila, vam nudim čiščenje (sesanje, asfaltirani cesti doparcele. Za V Horjulu oddam prostor vlice kupimo parcelo od 500 031 277512. Horjul ali Polhov Gradec) za pomivanje tal, prah ...) stanovanja dodatne informacije pokličite velikosti 40 m2, primeren za do 800 m2. Cena cca 65 €/m2 . postavitev jajcomata. Telefon: ali hiše. Cena po dogovoru. Kon­ po telefonu na: 030 931 750. skladišče ali mirno poslovno Lahko tudi hišo v tretji grad-Sprejmem stare deske, orehove, 031 550914 taktna št. 040744502. dejavnost. Možnost najema beni fazi. Tel.: 031 392 153. češnjeve, jesenove... Tel.: 031Dobrova z okolico: iščemo v dodatnega prostora za pisarno. 643 602 Naučim vas oblikovati iz gline. Prodam glasbeni stolp najem garažo, velikosti 20 m2. Cena po dogovoru. Kontakt: Več informacij na tel. št. 051 »Sharp« (radio, kasete, CD) z Tel.: 041 832570. 041-692-666. Iščem primeren travnik za po­ 346 179. zvočniki. Cena po dogovoru. Kmetijstvo stavitev čebeljih panjev. Dostopno Telefon: 031 643 212 Poceni prodam PVC okna, 1 Gostinski lokal, s prehrano, z osebnim avtomobilom. Lokacija Katering za dogodke kot so: sv. kom – 180 x 140 cm, 2 kom – 80 317 m2 zemljišča, pritličje, Vrh-okolica Dragomerja ter relacija krst, sv. birma, valete, poroke, Prodamo dve PVC-cisterni, x 140 cm. Tel.: 031 627 959 nika center, pri bencinski črpal-Dobrova–Polhov Gradec. Sporo-Dva zvočnika v lesenem maturanski plesi, rojstnodnev-1000 l, za čisto vodo, ojačani s ki, 180 m2, poslovničite na gsm: 040/470-222, Matjaž. ohišju; 31,5 x65,0 x 30,5cm, z ne zabave, pikniki … Pijača po kovinsko armaturo in ventilom Izdelujem razne lesene kon-prostor = gostinski lokal/resta-nizko, srednje in visokotoncem nabavnih cenah za bralce Naše-za izpust. Cena 100,00 EUR za strukcije (nadstreški, ostrešja,vracija z vrtom na Jelovškovi ter bas refleksnim sistemom, ga časopisa. Tel.: 051/684-975, kos. Vse preostale informacije Prodam bukova drva, suha, zamenjava kritine, izoliranje ulici 6, oddamo. Cena: 1.200,00 moči 100W, nizko in srednje- Zavod Jeterbenk. na št. 040 25 88 99. žagana na dolžino 0,5 m. Tel: podstrehe, vsa kleparska dela EUR/mes 041/754-929 tonski zvočnik brez ohišja, 041 807 941 – žlebovi). Opravim ogled, sve-moči, 40W ter glasbeni stolp Nudim strokovno pomoč pri Na hribovski ekološki kmetiji vam Korting-300, z radijem, kaseto­tujem, izdelam predračun. Mo-Prodam manjšo samostojno težavah s partnerskim odnosom nudimo kokošja jajca. Mogoča žnost dobave vsega potrebnega stanovanjsko hišo na Bloški Starine fonom in ojačevalcem, ugodno in pri vzgoji otrok. Tel.: 041 239 dostava po dogovoru. Tel.: 031 526 materiala in odvoz odpadnega. Polici, 80 m2, zgrajena l. 1850, prodam. Cena po dogovoru.Tel.: 769 ali w w w.srcna-moc.si. 543 (Marija). Telefon: 041 653 428. adaptirana l. 1975. Priključki: 031/84 4 -575. Star mizarski ponk, skrinje, vodovod, elektrika, telefon, po- Vedežujem in rešujem vse Prodam cepilec na sveder, Ja-omare, voziček ciza, kripa ali Na Vrhniki menjam prijetno, leg hiše stoji gospodarsko po­ vaše težave, večinoma zakon-godic, za 80 evrov. Horjul, tel.: lojtrnik in druge stare predmete Počitnice 32 m2 veliko stanovanje v slopje, hiša ima tudi lasten vrt. ske. Zato, če jih imate, pokličite, 031 852 871 kupim. Tel.: 031 878 351. bližini zdravstvenega doma in Hiša s pripadajočim zemljiščem rešila bom vašo težavo po zelo av tobusne postaje. Stanovanje (970 m 2) je bremen prosta in Lep apartma za do 4 osebe, hitrem postopku. Tel.: 051 251 Kupim motorno žago znamke Podarite odvečne knjige, pri­ je v mirnem bloku v visokem vpisana v zemljiško knjigo, ob Červar – Porat (do Poreča 5 489. Husqvarna ali Stihl, lepo ohra-ročnike …? Pokličite, z veseljem pritličju in je vpisano v zemlji-hiši je tudi prostor za parkira-km), blizu morja, infrastruktura njeno, malo rabljeno, novejšo, inpridem, jih odpeljem in ohra­ ško knjigo. Obsega kuhinjo z nje. Hiša je potrebna adaptacije. kolesarske in sprehajalne poti, Nudim energijske tretmaje in motorno kosilnico, nim. Tel.: 030 996 225. jedilnico, sobo z balkonom ter Energijska oznaka stavbe: G. oddajam po ugodni ceni. Tel.- svetovanje za osebno in duhov-bočno na nitko, takoj kupim za kopalnico z WC-jem. Ker sta-Cena po dogovoru. Za več in­041 828 455. no rast. Telefon: 051 346 179. gotovino. Tel.: 041/541-858. novanje presega potrebe našeformacij prosim pokličite: 041 Ostalo družine, iščemo zamenjavo za 502 870. Terme Čatež – oddam hišico. Nudim učno pomoč šoloob-Odkupujemo krave, telice in večje stanovanje (na Vrhniki) z Najem z dvema kartama je 40 veznim otrokom. Po izobrazbi bike za zakol. Tel.: 031/387 922. Imam več ženskih oblačil, lepo dogovorom ob našem doplačilu.Oddamo poslovni prostor s evrov. Informacije na št.: 031 sem pedagoginja in imam veliko ohranjenih. Pokličite na številko: Ponudbe na gsm 041-962-888. kopalnico in manjšo pisarno v 408 070. izkušenj ter zagotavljam odlič-Motokultivator, koso, mulčar, 01 755 10 18. ne rezultate. Več informacij: 051 346 179 Prodam otroški voziček Delo znamke Quinny Speedi, malo Računovodske storit ve in rabljen, brezhiben, rjave barve. Iščem delo na območju Vrhni­davčno svetovanje že od leta Rabljen za enega otroka. ke: proizvodnja, razvoz, poma­1999, Andreja Piskač s. p., Hor-Cena 50 evrov. Gsm 041 617 151, gam lahko tudi pri sečnji lesa. julska cesta 116, 1356 Dobrova. (Nataša). 031-616 -031 041 581 584 ali 040 904 859. Starejšim osebam nudim vso Prodam digitalni TV spreje­oskrbo na domu, tudi nepokre­ mnik in anteno Big Star. Cena Avtomobilizem tnim. Ozdravim levkemijo, slad­ po dogovoru. Tel.: 041 549 280 korno bolezen, nekatere vrste raka. Preprečim osteoporozo. Prodam k vačkane prtičke iz Prodam Renault Laguno, le­Zeliščar, 031 006 155. belega garna in klekljane prtičke tnik 2000, motor 1.8, 16V, prav­ – ročno delo. Telefon: 031439 994 kar obnovljen komplet zavor, zamenjan jermen. Vozilo imauredimo zemljiškoknjižno sta- Sestavimo različne pogodbe, Prodam kamnit portal vrat. tudi radio, klimo, poleg dam še nje, svetujemo pri dedovanju in Tel.: 031 730 522. skoraj nove letne gume z alumi­delovnopravnih razmerjih. Po­ nijastimi platišči. Registriran kličite na tel. št: 051-318-052. Prodam elektromotor z vo-vse leto, solidno ohranjen. Tel.: dno črpalko, strešnik Tondach: 031 365 136. norma – 50 kosov, zareznik – 100 kosov. Prodam tudi voz gumar. Tel.: 031 255 648. Nepremičnine, gradnja Ugodno oddam v najem pro-store za obrtne dejavnosti, skla­diščenje, 200 m2, v Mali Ligojni. 040 250 473. V najem oddamo trisobno stanovanje s površino 65,00 m2. Stanovanje je v centru Vrhnike, na mirni lokaciji. Možnost vselitve – TAKOJ. Najemna cena: 400,00 evrov/mesec z vključenim ogrevanjem, preostale obratovalne stroške,kot so: voda, elektrika, smeti, plača najemnik, zagotovljeno eno parkirišče. Plačilo varšči­ne v višini treh najemnin oz. 1.200,00 evrov. Za več informa­cij nas lahko pokličete na tel. št. 01/750-21-44. Če ste zainteresi­rani za najem, vas prosimo, da nam pošljete prošnjo, in sicer na elektronski naslov: info@ szvrhnika.si. Oddam sobo s kopalnico in sanitarijami v stanovanjski hišiv horjulski dolini. Kontakt na št. 051 318 052. ZAHVALE IN OGLASI NAS CASOPIS 440/29.8. 2016 C M Y K 70 ZAHVALE IN OGLASI 70 NAS CASOPIS 440/29.8.2016 C M Y K 71 71 SUDOKU Nagradna križanka Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. J U N I O R REŠI ME Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, se je glasilo: »Festival modrega sadeža«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami, sreča pa je bila naklonjena sledečim: Milošu Mauriju iz Planine, Špeli Činkelj iz Kočevja in Veri Kobe iz Borovnice . Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 17. septembra na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije nagrajenci bodo prejeli praktične nagrade Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika. Poiščite nas naFACEBOOKU PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: TELEFON: Pomagaj rački, da bo našla pravo pot do kadi. • Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote ča sopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638; elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 540 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Cena zahval: 68,72 evra NAS CASOPIS 440/29.8.2016 C M Y K 72 72