Ljubljana enoten potrošni center
Po meatu krožl predlog Odloka o zagotavljanju In usmerjanju aredatev za Intervenclje v prldelovanju hrane v obdobju od 1982. do 1985. leta. Odlok predvl-deva uvedbo posebnega občlnskega davka od oseb-nega dohodka delavcev v vlšlnl 0,30 odstotka.
Lani je skupščina SRS predpisala 0,90-odstotni pri-spevek, letos pa je prepustila občinam, da po lastnem preu-darku predpišejo najmanj 0,30 odstotka, razliko do 0,90 odstotka pa po lastnem preu-darku. Nekatere občine v me-stu so predpisale že omenje-nih 0,30 odstotka, poleg tega pa pritaknile še del odstotka za lastne potrebe. Vse to pa na podlagi lastnih ugotovitev, da tudi same potrebujejo nekaj
denarja za to dejavnost. Seve-da ni nobenih programov raz-voja, tako da obstaja možnost, da se bodo na ta način zbrana sredstva prelila na druga po-dročja.
Namembnost zbiranja do-datnega dela odstotka namreč ni nikjer opredeljena s kakrš-nimkoli programom. Ob tem »dopustnem« zbiranju sred-stev nad 0,30 odstotka pa se postavlja     nekaj     bistvenih
vprašanj. Ali ni Ljubljana enotno tržišče in ali niso zade-ve preskrbe in investiranja v pospeševanje kmetijske de-javnosti za zagotovitev kako-vostne in redne preskrbe me-sta zadeva mesta kot celote? Ali to pomeni, da bodo neka-tere občine same zase razvija-le to področje ločeno od osta-lega dela mesta? Ali bomo po-trošniki pri nakupu prehram-benih proizvodov morali čez čas pokazati trgovcu osebno izkaznico, da bo videl, iz kate-re občine smo in nam bo na podlagi tega blago prodal ali ne?
V Ustavi SRS je mesto ja-sno opredeljeno, prav tako tu-di njegova vloga in vsebina. Iz te ustavne opredelitve tudi ja-sno izhaja, da se moramo opredeliti do tistih vprašanj, ki so za mesto skupnega in splošnega pomena in tistih, ki to niso. Urbani razvoj mesta pa gre v to smer, da ima ena občina več kmetijskih povr-šin, v drugi se razvija poslovni del, v tretji bolj industrijski del itd. Vse te posebnosti pa le združene predstavljajo me-sto kot celoto. Vse te dejavno-sti se med seboj dopolnjujejo in predstavljajo funkcionalno celoto. Torej naj bo tudi zbira-nje sredstev za pospeševanje posameznih dejavnosti, ki so pomembne za mesto kot celo-to, enotno. Pri tem pa ni po-membno, v kateri občini se ta sredstva porabijo, le da se v skladu z dogovorjenimi pro-grami in v splošno in skupno korist mesta.
Iz vsega tega izhaja tudi po-treba po ustanavljanju po-slovne skupnosti za preskrbo Ljubljane, nosilec akcije za pospeševanje preskrbe pa mora biti tudi samoupravna interesna skupnost za preskr-bo, ne pa nekakšna anonimha ustanova.
Pri vsem tem pa se moramo znova zavedati dejstva, da je Ljubljana enoten potrošni center in ni razdeljen na obči-ne, torej naj bo tudi politika mesta na tem področju enot-na, s tem pa tudi prispevna stopnja po posameznih obči-nah.                            Jurij Popov