cena 8 din števlka 27 (641)
glasilo socialistične zveze delovnega Ijudstva
titovo velenje 8. ji/lija 1982
Nismo dosegli načrtovanega Ocena gospodarjenja polletja
V torek popoldne so se v sejni dvorani velenjske skupščine zbrali na seji £lani občinske konference SZDL. Osrednjo točko dnevnega reda so namenili nalogam so-cialistične zveze pri pripravi, sprejemanju fn izvajanju uk'repov za premagovanje sedanjih in dol-goročnih problemov v gospodar-skem in družbe.nem razvoju občine Velenje. Neugoden gospodarski položaj v občini je vsekakor odsev splošnih razmer v domovini in v svetu. Dejstvo je, da je velik dcl težav posledica vzrokov, na katere v občini ne moremo vplivati, zelo neodgovorno pa bi ravnali, če ne bi priznali tudi notranjih slabosti, ki jih nismo pravočasno odpravili in moramo zato zanje v celoti odgovarjati. Celovita in natančna ocena trenutnega stanja ob po-Uetju sicer že ni možna, ker še ni na voljo vseh podatkov, na osnovi znanih dejstev pa so v občini le ocenili razmere in na podlagi tega sprejeli sveženj obvezujočih ukre-pov.
Uspešnost gospodarstva ni zadovoljiva. Nismo dosegli načrto-vanega celotnega prihodka in do-hodka, velik in prevelik je razko-rak med rastjo dohodka in osebnih dohodkov, temu primerna je tudi delitev čistega dohodka za sklade, načrtov pa ne izpolnjujemo tudi na področju	zunanjetrgovinske
meniave. Težav in nedorečenosti je sevcda še več, zato so bili podrob-no opredeljeni in obvezujoči sklepi nujni. Zavedati se namreč mora-mo, da so sedanje razmere prav-zaprav izredne in da bodo zato potrebni tudi izredni ukrepi. Ob-iinski komite zveze komunistov in izvršni svet sta zato pripravila vrsto nujnih uktepov, ki so jih čla-m občinske konference so-cialistične zveze na torkovi seji v razpravi dopolnili in sprejeli.
Zaradi zaostajanja za izvoznimi načrti bo treba izdelati podrobno opredeljen program za povečanje izvoza in za povečanje števila izvoznikov. Vse organizacije združenega dela, ki poslujejo z izgubo ali na robu donosnosti mo-rajo z doslednim uresničevanjem
Mladinske delovne akcije
Vabijo še pionirje
Prejšnji teden se je z mladinske delovne akcije v Dornavi pri Ptuju vrnila brigada Karla Destovnika-Kajuha. Mladi iz naše občine so tu skupno z drugimi brigadami pomagali urejati vodovod. Dosegli so dobre delovne rezultate.
Na občinski konferenci ZSMS pa 5e vedno vabijo k sodelovanju pionirje, ki bi želeli oditi v pionir-sko delovno brigado Kragujevac 82. Iz naše občine se te akcije lahko udeleži 9 pionirjev. Vodila jih bo mentorica iz vzgojno varstvenega zavoda. Ta delovna akcija se bo
pričela 3., končala pa 28. avgusta. *
Od 17. julija do 8. avgusta pa bo v Kostanjevico na Kras odšla naša droga mladinska delovna brigada, ki se je v teh poletnih dneh že dodobra prekalila na lokalnih delovnih akcijah. Tudi tu bodo mladi gradili vodovod.
Proizvodnja
modne
konfekcije
Mozirje
sanacijskih načrtov odpraviti vzro-ke, ki otežujejo poslovanje, pri če-mer je odgovornost poslovodnih organov jasno opredeljena. Predv-sem to velja za Gorenje — KOrting in Rekreacijsko turistični center Golte. Nemudoma je treba oceniti vse vrste porabe v občini in jih uskladiti z rastjo dohodka ter le-tošnje programe uskladiti z dejan-skimi dohodkovnimi možnostmi.
Na tem področju stopajo v ospredje naloge na področju zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter stanovanjskega in komunalne-ga gospodarstva.
Glede na prekomerno rast ose-bnih dohodkov in skupne porabe je treba zagotoviti dosledno iz-vajanje družbenega dogovora o razporejanju dohodka, vsi kršilci dogovora pa bodo morali v dru-gem polletju poračunati sredstva za previsoko izplačane osebne dohodke v lanskem letu. Razrešiti bo treba problem likvidnosti združenega dela in bank ter< preprečiti slabo načrtovanje na-ložb, ki so zaradi prekomernih podražitev predračunskih vredno-sti nerentabilne. Dosledno je treba nadaljevati z izvajanjem že spreje-tih ukrepov v kmetijstvu, zagoto-viti smotrno oskrbo z nafto ter uskladiti gibanje cen s splošnimi gibanji. Samoupravne interesne skupnosti, pri katerih obseg sred-stev presega dogovorjene okvire morajo presežki vrniti, ali jih po dogovoru nameniti za pospeševa-nje izvoza, čeprav je na tem področju treba prej razrešiti tudi vrsto sistemskih slabosti in nedore-
čenosti. Zaradi spremenjenih po-gojev gospodarjenja bo treba spremeniti in dopolniti sred-njeročne razvojne načrte. Slabosti so tudi na področju zaposlovanja. Zlasti slaba je sestava novo zapo-slenih delavcev, saj smo v velenjski občini v zadnjem času zaposlili kar 61 odstotkkov delavcev ozkega profila. Sveženj ukrepov so na torkovi seji seji dopolnili z novim, ki se nanaša na kadrovsko politiko. Poudarili so namreč, da bo treba najboljše kadre, ki jih v občini ne manjka, zaposliti na tista delovna mesta, na katerih so trenutno najbolj potrebni, pa naj jim je to všeč ali ne. Razprava o trenutnih razmerah in o potrebnih ukrepih je navrgla še veliko korist-nih napotkov in stališč. O njih bomo več zapisali v prihodnji številki.
Ćlani občinske konfererice SZDL so v nadaljevanju seje opre-delili in sprejeli naloge socialistične žveze pri nadaljnji krepitvi de-legatskega sistema. Na tem področju je najpomembnejši skupni program aktivnosti zborov skupščine občine Velenje, sa-moupravnih interesnih skupnosti in družbeno-političnih organizacij za letošnje drugo polletje, ki so ga oblikovaii in sprejeli. Vsekakor je to še kako pomembna listina, ki je zagotovo predpogoj uspešnega delovanja delegatskega sistema. Na koncu so potrdili nekatere kadrovske spremembe in med dru-gim za novega sekretarja občinske konference izvolili Romana Ledineka.
J. P.
Ocena gospodarjenja za prvo letošnje polletje je bila ena osrednjih točk dnevnega reda zadnje seje izvršnega sveta velenjske občinske skupščine. Kot je razvidno iz analize. ki jo je pripravila plansko analitska služba skupščine občine Velenje. dosegamo v letošnjem prvem polletju 15 odstotkov višji celotni prihodek kot v ena-kem obdobju lani. Porablje-na sredstva so bila ob trome-sečju višja za deset odstotkov. ocenjujejo pa. da so ta v prvem polletju porastla na slabiji J5 odstotkov. V pri-merjavi z lanskim prvim polletjem. naj bi se po oceni. .povečal dohodek v občini Velenje za 19 odstotkov,. osebni dohodki pa kar za 41 odstotkov. Izvoz je višji za 2.4-odstotka. uvoz pa kar za 30 odstotkov. Pokritost uvoza z izvozom naj bi tako znašala ob letošnjem prvem polletju 92 odstotkov.
Po predvidevanjih so le-tošnje prvo polletje sklenili z izgubo Tovarna gospodinjske opreme Gorenje ter Termo-Šoštanj in Rudnik Lignita Velenje. Skupno je v o'bčini Velenje ob letošnjem prvem polletju za okoli 740 milijo-nov dinarjev izkazanih izgub. Člani izvršnega sveta so po-novno izpostavili problem
Tovarna gospodinjske opreme Gorenje
Letos brez kolekttvnega dopusta
Poletje bo kmalu na višku in v tem času so bili delavci tovarne gospodinjske opreme Gorenje običajno na kolek-tivnem dopustu. Letos so se
temu odpovedali in vsaj za poletje skupnega oddiha niso načrtovali. Kljub vročini, ki sili skozi tovarniške strehe, v tovami zavzeto delajo. V
Zavzeto delajo
Občinski odbor ZZB NOV Velenje
0 bodočih nalogah
Jutri. 9. julija. bo ob 9. uri skupščina Občinskega odbo-ra zveze združenj borcev NOV Velenje. Med drugim bodo ocenili delo v preteklem štiriletnem mandatnem ob-
dobju. si zadali naloge za prihodnja štiri leta. izvolili pa bodo tudi novo vodstvo.
Skupščina bo v prostorih doma borcev in mladine.
Program ukrepov
Na današnji 10. seji bodo člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje obravnavali stanje Rekreacijsko turističnega centra Golte ter program ukrepov v zvezi z gospodarskimi gibanji.Nadnevnem redu imajo še nekaj drugih vprašanj.
nekaterih oddelkih je dela več, v drugih manj, povsod pa so seveda največ pozorno-sti namenili proizvodnji za izvoz, kot letošnji najpo-membnejši nalogi.
Kakšne uspehe so dosegli. bodo ocenili ob polletnem delovnem obračunu. Kot vedno doslej bodo tudi v naslednjih dneh v sleherni temeljni organizaciji združe-nega dela in po delovnih skupinah temeljito razpra-vljali o tem. kako delajo, v kolikšni meri so dosegli načr-tovano proizvodnjo in kaj bodo morali letos še storiti.
Letošnje leto je izredno težavno. kljub temu pa niso vrgli puške v koruzo. prej nas'protno. Vsa svoja prizade-vanja so strnili v uresničitev najbolj smotrnih delovnih načrtov. Brez omahovanj in s poletom. ki je bil vedno značilen za Gorenje. enotni stopajo naprej po začrtani poti.
energetike. ki je tako obse-žen. da ga ne moremo reševa-ti v občini. Fizični obseg proizvodnje premoga in elek-trične energije je močno nad načrtovanim. vemo pa tudi. da so bile cene električni energiji povišane s precejšnjo zakasnitvijo. Izvršni svet je o tej problematiki posredoval poročilo tudi republiškemu izvršnemu svetu.
Na zadnji seji $o člani izvršhega sveta pregledali tudi poročilo o pokrivanju izgub iz lanskega leta. .Z izgubo so lani končale leto tozd Tovarna usnjd Šoštanj. tozd Turizem in rekreacija in 9 tozdov v TGO Gorenje. V Tovarni usnja Šoštanj so
izdelali sanacijski program in dobili sanacijski kredit, tako da je izguba pokrita. U-gota-vljajo pa. da so še vedno neurejeni odnosi znotraj de-lovne organizacije Industrija usnja Vrhnika. Delovna orea-nizacija Paka je sicer precflo-žila sanacijski program, ki pa ni vseboval finančnega načr-ta pokrivanja izgube. ker je vprašanje Rekreacijsko turi-stičnega centra Golte regij-skega značaja. Trenutno se dogovarjajo z Merxom in občinami Zalec, Mozirje, Ce-lje in Velenje o dolgoročni sanaciji Golt.
(dalje na 2. strani)
Gradnja doma SLO
Franc Leskošek-Luka na obisku
Dom bodo odprU za dan vstaje
V nedeljo dopoldne je dom SLO v Titovem Velenju obiskal prvi komandant slovenskih partizanov Franc Leskošek-Luka. V daljšem pogovoru z gostitelji se je seznanil s potekom izgradnje doma, s kakovostjo opravljenih del in s prizadevanji za dokončno uredi-tev in otvoritev druge faze doma SLO.
Novi del doma bodo izročili namenu ob letošnjem dnevu vstaje slovenskega naroda, v njem pa bo-do dobili svoje prostore občinski štab teritorialne obrambe, občinski štab za civilno zaščito in občinski center zvez. Franc Leskošek-Luka je veliko pozornosti namenil vse-binski zasnovi doma. Posebej ga je zanimala knjižnica, saj je zanjo namenil nekaj svojih vojaških del. Poklonil jih je vsem delavcem in občanom velenjske občine, ki se bodo tako na podlagi bogatega izročila NOB Iažje vojaško in strokovno izobraževali. Prcej časa je namenil tudi po-
družbljanju sistema splošne ljudske obrambe in družbene sa-mozaščite.
Zelo je pohvalil zamisel, da sta dom borcev in mladine ter dom SLO v neposredni bližini. S tem bo resnično omogočeno prenašanje idej in izkušenj narodnoosvo-bodilnega boja, revolucionarnega dela in povojne graditve na mladi •rod. To bo torej celovito središče, ki ne bo namenjeno le pripadni-kom civilne zaščite in teritorialne obrambe, ampak predvsem mladi-ni, ki bo lahko neposredno spremljala dogajanja, se učila in izobraževala ob organiziranih in sistematično pripravljenih obiskih.
O vključevanju tega kompleksa v celotni vzgojno-izobraževalni proces mladine, občanov in delov-nih ljudi bodo na naslednji seji spregovorili tudi člani koordinacij-skega odbora za SLO in DS pri občinski konferenci SZDL Vele-nje. Na seji bodo dokončno pot;-dili vsebino in namen doma SLO.
Mednarodni atletski
miting
V teku na 800 m je bil Velenjčan Tomo Popetru (prvi z leve) drugi za reprezentantom Bošnjakom
Atletski klub Velenje je v torek po-poldne organiziral v počastitev prazni-ka rudarjev ipednarodni atletski mi-ting. Poleg članov jugoslovanske dr-žavne reprezentance, ki so pred tem nastopili na atletskem dvoboju Jugo-stavija—Kanada v Celju, so se tega že osmega mitinga udeležili še atleti iz nekaterih slovenskih klubov in tekmo-valci iz Celovca in Gradca. Seveda so se gledalcem predstavili tudi domači atleti. Med pionirji se je izkazal Štaj-ner, ki je zmagal v teku na 300 m, med članicami pa pionirka Krenkeijeva z odličnim tretjim mestom.
Seja občinske konference SZDL Velenje	Seja izvršnega sveta Sob Velenje
2. stran * fiaS CSS
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje *
8. julij 1982
Namenu so predali
Dom borcev in mladine
Člani Zveze združenj borcev NOV Velenje in mladi so v {etrtek popoldne predali namenu dom borcev in mladine. Po dolgih le-tih se jim je uresničila želja, saj so končno dobilt prepotre"bne pro-store, v katerih bodo lahko uspešno uresničevali svoje naloge.
Kot je uvodoma dejal na začetku priložnostne slavnosti podpredsed-nik občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Velenje Jože Tekavec so tako borci in mladina zadovoljni, čeprav so jim stabiliza-eijski časi preprečili izgradnjo novega doma in so tako preuredili v dorn borcev in mladine dosedanji dom SLO.
„Mislim, da ni treba posebej poudarjati, kolikšno pridobitev pomeni ta dom borcem, ki si želijo lastnega urejenaža prostora, kjer se bodo lahko shajali in se sreče-vali s soborci in mladino in v tova-riškem in prijateljskem krogu izmenjali misli in poglede o dogodkih doma in v svetu. Ta svoj tako težko pričakovani koti-ček smo končno dobili." je dejal Jože Tekavec.
V prostorih doma bodo uredili
spominsko sobo tovariša Tita in borčevsko sobo, kjer bodo zabele-žili vse pomembnejše dogodke narodno osvobodilne vojne v Sale-ški dolini. Novi prostori pa jim bodo tudi omogočili, da naredijo pomemben korak naprej pri ohranjevanju in razvijanju ter prenaŠanju tradicij narodno osvo-bodilne vojne in socialistične revolucije, kar ostaja tudi v prihodnje ena njihovih najpo-membnejših nalog. V sodelovanju s šolami bodo pripravljali in posredovali šolski mladini oddaje, v katerih bo lahko v sliki in besedi spoznavala naš narodnoosvobodil-ni boj in njegove pridobitve.
V nadaljevanju svojega govora pa je Jože Tekavec poudaril: „Prepričan sem, da je velika večina mladih socialistično opre-deljena, vendar ne smemo -poza-biti, da se danes protisocialistične sile borijo za mladino. Pa tudi sve-tovni tokovi prinašajo marsikaj. Pozabiti tudi ne smemo, da tri če-trtine Jugoslovanov ni osebno doživelo vojne in se ne spominjajo narodno osvobodilnega boja. Kar polovica naših ljudi ni doživela
leta 1948 in tistega časa revnega socializma v povojnih letih. Zanje je vse to pripovedovanje drugih, nauk starejših, odhajajočih gene-racij. Če se zavedamo, da so pridobitve narodno osvobodilnega boja trajni temelj naših socialističnih vrednot, potem jih moramo izročati mladim rodo-vom, moramo jim jih razlagati in stremeti za tem, da bi tudi seda-njost ocenjevali iz zornega kota teh pridobitev in se kritično soočili s tistim, kar smo dosegli v našem socialističnem razvoju. Pomembno je, da nove generacije same spo-znajo, kaj naj delajo, da bi nada-ljevale kontinuiteto revolucije. Področij, kjer se mladi rodovi lahko ustvarjalno uveljavijo in potrjujejo z delom, je mnogo, še posebej v današnjih težkih gospo-darskih in političnih razmerah doma in v svetu."
Na četrtkovem srečanju borcev in mladine, so čestitali borcem ob njihovem prazniku 4. juliju, ki ga bodo letos proslavili ob 22. juliju, ko bo v Titovem Velenju tudi pro-slava štiridesetletnice ustanovitve Tomšlieve brigade. M. Zakošek
Dom borcev In mladine so predall namenu s skromno slovesnostjo pretekll četrtek
Kmečki turizem v Sloveniji

Ne znamo vnovčiti turističnih kmetij
Na pobudo zadružne zveze Slovenije je bil v petek dopoldne v Mozirju posvet na katerem so udeleženci spregovorili o dosež-kih in težavah v razvoju kmečke-ga turizma/v naši republiki. Izbira kraja niti ni slučajna. saj je Gornja Savinjska dolina, poleg škofjeloškega področja. vsekakor dosegla najvišjo razvojno raven. Levji delež zaslug zato ima vsekakor Zgornjesavinjska kme-tijska zadruga. čeprav seveda ne smemo pozabiti naporov kmetij-eev samih in velikega razumeva-nja Ljubljanske banke — Te-meljne banke Titovo Velenje.
Osnovni namen posveta je bil oceniti dosežke na področju kmečkega lurizma v minulem desetletju. furistične kmetije si-cer niso nastale šele po tem obdobju. saj segajo začetki kme-čkega turizma še v čase po prvi svetovni vojni. pravo družbeno veljavo in priznanje pa je to področje doseglo pred desetimi leti. Od takrat dalje se kmečki turizem razvija tjolj organizirano in na temelju novih spoznanj dobiva novo vsebino.
Predvsem velja takoj poudari-ti. da je turizem mogoč le na preusmerjenih kmetijah in le kot dopolnilna dejavnOst. Dosedanji dosežki potrjujejo pravilnost ,us-meritve in njeno vsestransko koristnost. čeprav bo treba še naprej sproti preprečevati vsako preusmeijanje v »divje« gostilne. ki dobremu imenu in ugledu kmečkega turizma le škodijo. Dejstvo je namreč. da so turistič-ne kmetije veliko pripomogle k hitreišemu razvoju podeželja in k izboljšani turištični ponudbi naše republike.
Predvsem je turistična dejav-nost veliko pripomogla k izena-čevanju pogojev gospodarjenja med hribovskimi in dolinskimi
kmetijami. Na urejeni kmetiji se je lahko zaposlilo več delovne sile in tudi veliko mladih je ostalo na kmetijah. saj je kmečki turizem tudi dohodkovno zanimiv. Z urejenimi turističnimi kmetijami smo zagotovili poseljenost pode-želja. ohranjamo prvobitno po-dobo krajine. njene naravne Iepote in značilnosti. oživili smo bogato Ijudsko izročilo. pa naj bo to arhitektura. hrana. navade in običaji. ali karkoli drugega. Z življenjem na hribovitih prede-lih. zlasti ob meji. krepimo tudi našo obrambno moč. spodbud-nih prvin razvoja kmfečkega tu-rizma pa je seveda še več. Dej-stvt) je torej. da smo s preusmer-jenimi kmetijami in tUristično dejavnostjo na njih. močno okre-pili gospodarsko sposobnost kmetijjjitva in družbe v celoli.
V nobenem primeru ne sme-mo. pozabiti velikega prispevka Ljubljanske banke — Temeljne banke Titovo Velenje. ki je poleg kranjske edina dojela pomen naTožb na tem področju m z znatno mero razumevanja pri-skočila na pomoč kmetijstvu v Šaleški in Gornji Savinjski doli-ni. Z njeno pomočjo so kmetje poleg moralne dobili tudi mate-rialno spodbudo za usmerjanje v kmečki turizem. saj so kreditni pogoji za naložbe v turizem enaki pogojem za vlaganja v osnovno kmetijsko proizvodnjo. Običajno znaša odplačilna doba 15 let. obrestna mera pa je bila vse do letos le 3 odstotke. Letos so jo morali dvigniti na 10 odstotkov. »krivee« zato pa je zahteva mednarodnega denarne-ga sklada. Kmetje sicer ob tem negodujejo. vendar so pogoji še vedno veliko blažji. kot v ostalih primerih.
Razumevanje velenjske banke ima trdno in jasno podlago. Zanjo in za družbo so vlaganja v kmečki turizem neprimerno ee-nejša kot naložbe v razne Bernar-
dine in podobne betonske nedo-nošenčke. Delež za posteljo v hotelu je namreč vsaj štirikrat večji. kot za ležišče na kmetiji, pa še uspešnost poslovanja hotela je velikokrat vprašljiva. Za kmečki turizem to vsekakor ne velja. Zanimanja z.anj je dovolj. turi-zem je na preusmerjeni in sodob-no opremljeni kmetiji le dopol-nilna dcjavnost in banka s kredi-tom ne tvega ničesar. Kmetje namreč kredit odplačujejo na podlagi dohodka od vse svoje dejavnosti. ne le od turizma. Osnovna- proizvodnja na takšni kmetiji pa je po zaslugi Zgornje-savinjske kmetijske zadruge se-veda zagotovljena.
Ob tem pa velja poudariti tudi nič kaj prijetno spoznanje. da v domačem logu kmečkega turiz-ma ne poznamo dovolj. ga ne cenimo v pravi meri in ga pred-vsem ne znamo vnovčiti na donos-nem deviznem področju. Gostje iz drugih republik in od drugod so navdušeni. doma pa nergamo zaradi cen. in to prenizkih. Tak.šne cene namreč velikokrat povzročajo prepričanje. da je kmečki turizem navadno siro-maštvo. resnica pa je povsem' drugačna. Sobe so v večini pri-merov druge kategorije. če k temu prištejemo še čudovito okolje. ki ga v betonskih naseljih nismo deležni. pa zagotovo lahko govorimo o skoraj prvi kategoriji.
' V sosednji Avslriji ravnajo bolj pametno. Cene so za kakšno tretjino višje. zmogljivosti pa nič boljše kako-vosti koi na.še. prej nasprolno. Ob vsem tem sosedje služijo kupe denar-ja. Večina turistov iz severnoevrop-skih držav se namreč na povratku z vročega Jadrana ustavi v alpskih predelih sosednje Avstrije. se na njihovih turisiičnih kmetijah »ohladi« in odpočije. Naše agencije na lem področju niso slorile ničesar. Tujca povabimo na morje. ga nato pustimo. da oddivja skozi Slovenijo. sosedje pa si nianejo roke. Dosežkov je torej veliko in možnosti še več. po naši stari navadi pa jih ne znamo ponuditi in krepko vnovčiti.	J. P.
Izvršni svet
Ocena gospodarjenja v šestih mesecih letos
Nadaljevanje s I. strani
Skupaj s predstavniki TCiO Gorenje so člani lzv rš-nega sveta obravna'vali tndi usmeritve iz sanačijskega programa te delovne org'ani-zacije. Predvidevajo zagota-vljanje redne proizvodnje. posodabljanje obstoječe teh-nologije ter uvajanje novih programov na področju elek-tronike. toplotne tehnike in pročesne tehnologije. Sestav-ni del sanacijskega jprograma te delovne organizacije pa je tudi sanacijski program za Gorenje Koerting. katerega pa Gorenje ne more y celoti samo prevzemati. ker bi jim to onemogočilo predvideno prestrukturiranje in uspešno poslovaje. Zaradi objektivnih razlogov pa sanacijski pro-gram te delovne organizacije ni bil izdelan
Na scji so tigotav Ijali. da ciljev naj področju izvoza ne uresničujemo. hkrati pa so na tem področju delovnim orga-nizacijam naše občine odprte nove možnomi. Skupaj s Sa-vinjsku-šaleško gospodarsko zbornioo in družbenopoliti('-nimi orgarvizacijami so ime-novali koordinacijski odbor za usklajevanje in pospeševa-nje akti'vnosti na tem področ-
ju-
V prvem polletju je crbčin-
ska skupnost za cene izvajala sprejeto poliiiko v obeini. I/-postavljajo problcm cen go-Minskih storiiev. ki so /aradi por.ista n.ibavnih cen in dru-gih sioritcv preni/kc. \ispre-jetem programti pa njihovo pov išahje ni mo/no. Člani i/-MMi'ega svela so menili. da je trć'bji te cene kliiib temu tis-kl.uliii
Spregovorili so še o kmctii-
ski dejavnosti in preskrbi. po resoluciji prednostni dejav-nosti. Izvršni svet velenjske občinske skupščine bo sproti nad/iral uresničevanje odlo-ka o /druževanju sredstev za pospešev anje knietijstva. ne- j mudoma pa je potrebno or-ganizirati SIS za preskrbo. Komite za planiranje^ gospo-darstvo in varstvo okolja pa mora voditi prchrambeno bilarico. ki zajenia gibanje porabe štirinajstih osnovnih artiklov.	Mira Zakošek
SENI SANACIJSKEGA PROGRAMA
Na zadnji seji izvršnega sveta velenjske občinske skupščine, so razpravljali tudi o problematiki Rekreacijsko turističnega centra Golte. Po ocepi poslovne uspešno-sti do leta 1986, ki sta jo predložili delovni organizaciji Paka in Merx iz Celja, bodo Golte poslovale z izgubo tudi v prihodnje. Merx je zagotovil, da bo mogoče usposobi-ti Golte do letošnje zimske sezone, če bodo izpolnjeni pogoji, ki so jih prav tako predložili do 8. julija. Med drugim so predlagali, da ob-čine Celje, Zalec, Mozirje in Vele-nje v celoti pokrijejo lansko in letošnjo izgubo, plačila obveznosti pa naj se preložijo na leto 1986. Vse štiri občine naj bi se tudi vključevale v urejanje razmer na Golteh, velenjska Paka pa naj bi se vključila v sozd Merx Celje, kjer bi tudi Golte poslovale kot samo-stojna temeljna organizacija združenega dela.
Kot so povedali na izvršnem
svetu, so se vse štiri občine že dogovorile, da pokrijejo izgubo, prošnjo za pomoč pa so poslali tu-di republiškemu skladu skupnih rezerv.
Člani izvršnega sveta so menili, da pravega sanacijskega programa za Rekreacijsko turistični center Golte nad Mozirjem še vedno ni, dokončno pa bodo o tem vpraša-nju odločali na seji ta teden.
M. Z.
RAZGRNJEN ZAZIDALNI NAČRT ŠENTILJ
Na Zavodu za urbanizem so razgrnili zazidalni načrt za Sentilj. Po prvi različiči naj bi v tem kraju zgradili 39, po drugem pa 46 zase-bnih visokopritličnih stanovanj-. skih hiš v kmečkem stilu.
Komunaina ureditev omenjene zazidave bo veljala okoli 330 mili-jonov dinarjev. To bo znašalo na stanovanjski objekt brez, cen-tralnega ogrevanja približno 700 tisoč dinarja.
Mladi si želijo
Več zaupanja
Na volilno programski konlerenci so mladi za svo-jega predsednika ponovno i/\oli,li Milana Krctiča.'ki bo lo dol/nost opravljal še na-daljnji dvc leti. Ti> pa je bila tudi prilo/nost za pogovor o aktualnih nalogah mludih \' ohčini \ elenje.
Zaostrene gospodarske te-žave zahtcvajo, da se tudi mladinska organizacija priza-devneje vključT v njihovo razreševanje.
Milan Kretič: »Predsedstvo .občinskc. konl'erenee ZSMS Velenje je \ preteklosti \eč-krat ra/pra\ ljalt> in se sezna-njalo s sUinicni gos'podarst\a \ obeini. Nenehn\) je tudi opo/.u jalo osno\ ne organi/a-eijc /S\IS. da sodclujejo pri ra/reše\ anju /gočih proble-niov. Zavedamo se. da bopio te/ave \ gospodarštvu pr.e-magali le / doslednim izvaja-njem politike gospodarske siabili/aeije. / varčcvanjcm. / horbo za \ečji dohodek. nje-govo pruvilno ru/delitvijo. / \eejo prodiiktivnostjo delu. z rueionulnejšim i/koriščunjem ra/polo/ljivih /mogljivosti in sredste\ ler še nekuterimi drugimi ukrepi. Žul. moramo ugoto\iti. du so \ občini le redke osnovne oruuni/acije ZSMS o teh /uhtevuh sploli razpravlj.afe* in sprcjele kon-kretne tismeritve."
Na tem področju je bilo vplit mladih resnično premalo čutiti.
preteklosti smo ru/\ ijuli predv'seni ukiivnosti. ki jih že dobro po/numo. To so Šport-ne. kulturne in druge munife-stueije in delovne ukcije. ki so sicer potrebne. a ne bi smeli ostati le pri njih. Mludinsku orguni/ueiju bi morulu biti \ \sukem delo\neoi okolju med prvimi pobudnik in nosilec ukcij /u spreminjanje
obsiojeeih odnosov \ korist delovn'ih Ijuili. Tu bi nus moruli bolj eutiti. suj so te nuloge /i\Ijenjskegu pomenu /u mludo gfc'nerueijt* in nušo eelotno skupnost. Ko bomo \ dru/benih ukeijuh sposobni i/ru/ili nušo pripruv Ijenost /u spreminjanje obstojcčegu stu-nju in uveljaviii nuše intcrese.
Milan Kretič, predsednik OK
ZSMS
bomo luhko trdili. du ZSMS stoji trdrui sredi /ivljenja.« in kako doseči ta cilj? ■Predvsem morumo postu-ti bolj revolueionurni. Nušu re\olucionurnost pa se moru ku/uti \ skrbi /u ra/voj su-nioupruv Ijunju. skrb /u uve-Ijuvljanje delegutskih odno-m>\. svobodne menjavc delu. \ bitki /u pru\ ičnejše vredno-tenje in nugrujevanje člove-kovegu delu. Boriti se morij-mo ttidi proti vsem negutiv-nim pojavoni. ki ovirajo naš nuduijnji ru/\oj.
lukšnu usiiieritev pu za-hiciu boljše delo osnovnih orguni/ueij in /uto se bomo \ tem mundutnem obdobju odločno spopudli / neodgo-vornostjo. /upirunjem osno\-
nih organizacij, forumskim delom. nepravilnim obnuša-njem posumeznikov in sla-bim kudrovanjem.«
Kakšno je vključevanje mladih v delo delegacij?
»V preteklosti nismo bili /adovoljni /. njihovo ungaži-runostjo pri re.ševunju kon-kretnih družbenih proble-mov. čeprav so bili zadovolji-vo /.astopuni v delegacijah. Ttidr po zadnjih volitvuhje v delegueije izvoljeno dovolj mladih.- Potrebnt) pu bo šele ugotoviti uli so k temu propo-mogle osnOvne orgunizacije ZSMS uli pu so mlude evi-denlirule druge družbenopo-litične organizucije. In četudi je tuko. se morajo osnovne orguni/ucije ZSMS potruditi, du nujdejo stik s temi mladi-mi dclcgJiti ter jih vključiti v delo mludinske orgunizacije, du bodo laže in uspešrreje zustopali ideje mlude genera-cije.«
Približuje se XI. kongres
ZSMS.
»Resje. In če ocenjujemo dosedunjo dejuvnost pri ob-ruvnuvi predlogov kongres-nih dokumentov v osnovnih orguni/ucijuh ZSMS v občini. potem morum reči. du je bilo doslej nurejeno premalo. V mursikuteri osnovni orguni-zaciji dokumentt>v še sploh niso obravnuvuli tum. kjer so se tegu delu lotili. pu nujveč-krut/uklj učkovnisozuvzeli na osnovi lastnih problemov. Scveda je ost'alo še nekuj časa in morda bo končna ocena boljša. <•
Kakšen bi bil torej zaklju-ček?
»Tuko kot vsi drugi. si moramo tudi mludi prizude-vuti. du bomo kur nujuspeš-neje ruzrešili sedanje gospo-durske težuv/ In mludi v občini Velenje smo se. čc ilum bodo sevedu zuupali. v vseh delovnih t)koljih pripru-vljeni spopusti s težavumi: scvcdu v nuših možnostih in /nunju ter ob ruz.umevanju sturejših in odgovomih delav-cc\ za nu.še zumisli in pobu-de.«
»NAŠ ČAS«. glasilo sociali-stične zveze delovnega ljudstva.
izdaja Center za informiranje. propagando in zaiožništvo Vele-nje. p. o. Titovo Velenje. cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: do l.januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«. kot tednik pa iz-
haja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktoringlavni urednikj.Stane Vovk (odgovorni urednik) Bog-dan Mugerle. Janez Plesnik. Ta-tjana Podgoršek. BorisZakošek in Mira Zako.šek (novinarji). Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje. cesta Františka Foita 10. telefoni (063) 850-087. 850-316. 850-317.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega i/voda je 8 dinarjev. letna naročnina pa 360
dinarjcv (/a ino/cmstvn 720 di-narjcv ).
Ziro račun pri Si)K. podru/ni-ca Titovo Velenje. šie\ilk.i 52800-603-38482.
(irafična priprava. koa'kturc. tisk in odprema: C'(iP Veeer. Maribor. •
Ncnaročenih rokopisov in fo-
tografij ne vraeamo.
Z.i >Naš čas« se po mnenju se-kietariata za informacijo izvršne-ii.i s\cia Skupščinc SR Slovenije. šic\ ilka 421-1/72 od 8. februarja l'»74 nc plačuje temeljnidavekod pii'incta proizvodov.
8. iulij 1982
* Titovo Velenje
PROSLAVE
nas CaS*LStran_3
V knapovski stan je skočilo 40 mladih
Del.-vno in slovesno — z vrsto prireditev ki so se začele že sredi junija z otvori-tvijo druge rudarske kolonije in končale v torek popoldne z mednarodnim atletskim mi-tingom. so velenjski rudarji proslavili letošnji stanovski praznik.
V prvih šestih mesecih letos so rudarji. in to v 140 dclavnikih in eni tretjini, nakopali kar 2.597.000 ton premoga ali skoraj za 5 % več kot v enakem obdobju lani oziroma za 132.030 ton več kot so načrtovali na začetku leta. Prav zaradi teh proiz-vodnih dosežkov je bilo nji-hovo slavje še toliko sveča-nejše. Tudi /etos so med druftim pripravili sprejem za vse tiste delavce kombinata. ki so se upokojili med lan-skim in letošnjim 3. julijem. na svečani seji delavskega sveta sozda Rek so podelili priznanja in simbolične na-grade tistim delavcem, ki že dvajset let delajo v kombina-tu. Ob prazniku so pripravili tudi • sto kulturnih priredi-tev. v katerih so sodelovali Rudarska godbal Amatersko gledališče Velenje in gledali-ška skupina Pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki. moški pevski zbor Kajuh. člani Saleške folklorne skupine. Najbolj slovesno pa je seveda bilo na sam dan rudarjev. Že zvečer in na sam praznik zgodaj zjutraj so zadoneli
streli iz možnarjev. godbeniki pa so igrali budnice in s tem napovedali pomemben dan za rudarje. Na Titovem trgu so se se začeli zbirati rudarji v svečanih oblekah. Njim so se pridružili še predstavniki raz-nih društev. klubov ter člani rudarske godbe in Zarje Šo-štanj. Po položitvi venca pri spomeniku Tita je dolg spre-vod krenil po mestnih ulicah do kotalkališča. kjer je bilo med tem že zbranih veliko število prebivalcev Titovega Velenja. med gosti na tribuni pa sta bila tudi član sveta federacije in '. častni občan velenjske občine in častni član kolekliva Franc Lesko-šek-Luka in podpredsednica republiškega sveta Zveze sin-dikatov Slovenije Francka Herga.
V zraku je zaokrožilo letalo z napisom Srečno rudarji. godbeniki so zaigrali interna-cionalo in začela se je osred-nja slovesnost združena s sprejemom mladih rudarjev v rudarski stan.
Vsem zbranim je spregovo-ril predsednik delavskega sveta sozda REK Feliks Za-muda. Poudaril je. da tako rudarji kot drugi delavci kombinata izpolnjujejo le-tošnje proizvodne naloge in da so ti uspehi sestavni del boja za izboljšanje sedanjega resnega gospodarskega polo-žaja.
S fanfarami so začeli 21 tradicionalni skok mladih rudarjev čez kožo. Starešine, tisti rudarji, ki so skečili čez kožo pred 20 leti, so pripeljali 40 absolventov rudarskega šolskega centra. Nato so si starešine nadeli lente, razpeli kože in pokazali mladim, kako se skoči čez njo v rudar-ski stan.
»Naj vam mentorji posta-nejo vzorniki in pravi tovari-ši,« je nato dejal glavni stare-šina. Za tem so začeli skakati čez kožo mladi rudarji.
»Praznik veiik danes sla-vim, med vas rudarje si želim. Dober rudar bi rad postal, zato izpil bom čašo to, da raje bo čez kožo šlo.« je dejal prvi. Ponosno so zatem mladi rudarji preskakovali razpeto kožo in tudi tako dokazovali, da so sposobni za rudarski poklic ali kot je dejal eden izmed njih: »Prijatelji moji, poglejte me vsi, čez skožo skočiti, se v jamo spustiti štrah me več ni.« Nato so se še zaobljubili pred rudarskim praporjem, da bodo zvesto nadaljevali tradicijo svojih starejših vzornikov. dekleta so jim razdelila ljubezen — rdeče nageljne, vsakemu pa so izročila tudi vrč piva.
Glavni starešina jim je čestital ob tem lepem dogod-ku in jim dejal: »Zdaj niste več zelenci, postali ste rudar-ji. Nazdravljam vam, ki gre-ste z nami v korak, nazdra-
vljam tebi, ki temnih si globin postal junak. Dvignimo vrče. nazdravimo na srečo, saj postal si nam enak.«
»Naj živi nam večno naš rudarski SREČNO!« so nato vzkliknili fantje in na dušek izpili vrč piva. Njim na čast so člani moškega pevskega zbora Kajuh zapeli Novo rudarsko pesem.
Postali so rudarji. ključa in svetilke od šolskih vrat ne bodo več potrebovali, zato so ga izročili tistim mlajšim tovarišem. ki bodo sprejeti v rudarski stan čez leto dni. Med pesmijo So knapje skup zbraniso novo pečeni rudarji stekli na tribuno med svoje starejše vzornike in sedaj že med sotovariše. Člani Šaleške
folklorne skupme so zaplesali še nekaj plesov in sklenjen je bil 21 tradicionalni skok čez kožo.
Preostali del dneva so ve-lenjski rudarji in drugi delav-ci sozda Rek pa tudi člani drugih kolektivov preživeli na velenjskem gradu.
S. V.
Na tribuni se je zbralo mnogo prebivalcev Titovega Velenja, med gosti je bil tudi Franc Leskošek-Luka
Strumno po velenjskih ulicah
Rudarji so slavili
Veselo med rudarje
Krajevna skupnost Pesje
Skromno, a prisrčno
V nedeljo dopoldan. ob dnevu borca. so krajani kra-jevne skupnosti Pesje. šteje približno 2000 prebivalcev. nadvse svečano proslavili svoj krajevni praznik.
Praznujejo ga vsako leto 7. julija. na dan. ko so leta 1941 komunisti in skojevci Šaleške doline. največ jih je bilo iz Pesja. uspešno izvedli napisno akcijo. Po tej so se .7. julija umaknili v ilegalo Tone Ul-rih-Kristl.Franc Polh-Izak. Franc Sokolič. Edo Martinšek ter Alojzin MarijaStropnik. V počastitev spomina na ta do-godek praznuje krajevna skupnost svoj praznik.
Da bi ga praznovali čimbplj slovesno. so pripavili pester kulturni program. V njem so sodelovali tamburaški orke-ster ter učenci podružnične osnovne šole Anton Aškerc iz Pesja. ki so s svojim prisrčnim nastopom prisotne še posebej navdušUi. Krajevnega pra-znika v Pesju se je poleg go-
stov in vabljenih predstavni-kovdružbenegain političnega življenja občine Velenje ude-ležil član sveta federacije Franc Leskovšek-Luka. Bil pa je navzoč tudi Tone Ulrih-Kristl. eden izmed aktivnih udeležencev popisne akcije 7. julija 1941
Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine kraje-vne skupnosti Pesje Anton Košir. Uvodoma je nekaj be-sed namenil pravkar konča-nemu 12. kongresu Zveze ko-munistov Jugoslavije. Pouda-ril je. da smo za uresničitev kongresnih sklepov in nalog. ki niso majhne. odgovorni vsi. Kljub gošpodarskim težavam in stabilizacijskim prizadeva-njem pa bomo to zmogli. če bomoenotni in povezani tersi vsak na svojem delovnem mestu prizadevali. da bomo sedanje težaveodpravili alijih vsaj oblažili. V nadaljevanju svojega govora se je Anton Košir dotaknil delegatskega
sistema ter med drugim dejal: »Za nami je že drugo obdobje delegatskega sistema. v kate-rem so kljub nekaterim po-manjkljivostim bili doseženi vidni rezultati. Res. da se nam še dogaja. ko izvoljeni dele-gati ne izpolnjujejo zaupanih nalog in čakajo. da bo to opravili nekdo drug. Toda. ko se bodo teh odgovornosti za-vedaii vsi delegati. bo dele-gatski sistem resnično tak. kot si ga želimo.
Z doseženim v naši krajevni skupnosti smo lahko nadvse zadovoljni. saj so naša skupna prizadevanja rodila željene sadove. Še posebej v zadnjem času. smo opraviii veliko za kraj pomembnih del. Zave-damo pa se. da zaradi težke gospodarske položaja napre-dek kraja ne bo toliko viden kot doslej. Topa nikakor ne sme bili vzrok. da bi naše delo nazadovalo. Tudi z dobro voljo. se da marsikaj narediti. Prepričan sem. da bodo prav
Učenci podružnične šole so pripravili nadvse lep program
tiste krajevne skupnosti. ka-terih krajani bodo povezani in se zavedali. da vse kar delajo, delajo zase. najbolj uspešne.« je sklenil svoj govor predse-dnik skupščine krajevne sku-
pnosti Pesje Anton Košir.
V nadaljevanju slovesnosti so podelili za prizadevno delo v krajevni skupnosti šest bro-nastih priznanj osvobodilne fronte. svojcem padlih borcev
Tomšičeve brigade pa knjigo s posvetilom. Sledil je skupej pohod na Enclov vrh, kjer je bilo ob oj>ledu spominskih obeležij tovariško srečanje.
Bogdan Mugerle
....................IIilll I IIIWIi«lll
4. stran ★ f»aS CSS
^■■■■■VHMMMI
NAŠIKRAJIIN LJUDJE
Titovo Velenje *
8. julij 1982
Stanovalci na Jenkovi 9—11 upravičeno negodujejo
Kdo bo plačal stroške popravil?
V redakciji je pred nekaj dnevi zazvonil telefon. Na drugi strani ži-ce se je oglasil ženski glas: „Kličem z Jcnkove 11. Prosim, pridite po-gledat, kakšno stanovanje imamo! Stanarina, ki jo plačujemo, ni majhna, živimo pa dobesedno na
gradbišču," je tarnala ženska in me prepričala, da sem odšla pogledat.
Tudi sama sem se zgrozila, ko sem prišla v to stanovanje, kjer so delali trije delavci tozda Stanovanj-ska oskrba velenjskega Vekosa. V dnevni sobi so odstranili omet tei;
Vsakdo si lahko prcdstavlja, kako se počutijo stanovalci,
ko spremenijo njihova stanovanja v gradbišče
popravljali zid, ki se je upogibal. Poudarim naj, da pohištva in vse-ga, kar sodi v dnevno sobo, sta-novalci nimajo kam umakniti in so ga le premaknili, prepuščeno pa je bilo prahu, ki ga, če v stanovanju zidajo, nikakor ni malo. Podobno je bilo tudi v kopalnici, kjer ploščice odpadajo, pa tudi v ostalih prostorih tega stanovanja, ki v takšnem stanju, nikakor ni primer-no za življenje in delo, še posebno ne otrok. To pa ni edino stanova-nje, ki ga je potrebno obnoviti, so povedali delavci Stanovanjske oskrbe, ki podobnih del ne oprav-ljajo radi, saj ni prav nič prijetno priti v stanovan je in delati, ko Ijud-je v njem živijo. Zidarska dela so pač takšna, da se ob tem ne da pazi-ti na.red in čistočo.
O delih, ki jih trenutno izvajajo na stanovanjskem objektu Jen-kova 9 — 11, smo se pogovarjali z vodjo tozda Stanovanjska oskrba velenjskega Vekosa, Mihom Uranjekom. Takole je pripo-vedoval:
,,Ko zaslišimo v naši delovni or-ganizaciji karkoli o tem stanova-njskem bloku, v katerem je 168 sta-novanj, postanemo nervozni, saj vedno znova odkrivamo napake in pomanjkljivosti, ki opravičeno povzročajo ogorčenost stanoval-cev, ki so dolga leta težkočakali na stanovanja.
Objekt je bil zgrajen decembra leta 1976, vseljen pa januarja naslednje leto. Ze ta podatek pove, da je bilo to v najbolj neugodnem času, saj se takrat nekaterih del ne da opraviti in po običaju ostanejo za vedno nedokončana. V tem primeru je to neurejena okolica. Investitor objekta je bil REK. Prav tako tudi nadzorni organ, dela pa je izvajal GIP Gradis Celje.
Napake in pomanjkljivosti grad-nje, so se vrstile od samega dne vse-litve. Stanovanjska služba REK je v garancijskem roku reševala vse reklamacije z Gradisom, po tem ro-ku pa smo delavci Stanovanjske
oskrbe prepuščeni sami sebi.
Katere glavne napake smo ugo-tovili? Terasa in nepohodna streha kljub večkratnim popravilom zamakata, odpadajo keramične ploščice, lušči se glazura ploščic, pokajo in odstopajo mavčne oblo-ge sten, zelo velike razpoke se po-javljajo na stikih betonskih elementov, pokajo cevi vodovodne napeljave in odtočne kanalizacije,' mizarski izdelki so bili vgrajeni v surovem stanju, ko so se osušili pa so začeli pokati itd. Nekaj časa je popravljal vse napake po naročilu Gradisa Vegrad. Po izteku dve-letnega garancijskega roka, pa smo zahtevali popravilo. Ze lansko leto smo naročili pri Zavodu za raziska-vo materiala temeljiti ogled tega objekta. Ta raziskava je bila tudi opravljena, rezultati pa bodo, upa-mo, v kratkem znani. Na podlagi te raziskave bomo gotovo lahko ukrepali, morda bomo vložili tudi tožbo z zahtevo po sanaciji ceiotne-ga objekta.
Vsak novi objekt potrebuje določen čas, da se v celoti poseda, toda to posedanje je tako minimal-no, de se na stanovanjih niti ne pozna. To, kar se dogaja na stanovanjskem objektu Jenkova 9 — 11, pa je več kot nenormalno.
Povedati moram, da je bilo na tem objektu že veliko popravljene-ga. REK je na svoje stroške preuredil del terase v stanovanja, vendar ta vseeno zamaka, verjetno zaradi posedanja. Del kleti ni uporaben, ker ga zalije voda. Jaškov za smeti pa sploh ni mogoče uporabljati že od vsega začetka.
Lani in letos smo popravili stene
v	27 stanovanjih na Jenkovi 9, trenutno pa delajov 13 stanovanjih od skupaj 37 prijavljenih na Jenko-
vi	11. Popravljamo predvsem keramiko in mavčne obloge.
Seveda stroške, ki nastajajo pri tem skrbno beležimo, ker smo prepričani, da jih bo moral nekdo plačati, verjetno pa bomo to lahko dosegli le s tožbo. Vse več je zahtev po preselitvah. Ceprav je preselitev
Stanovanjski blok Jenkova 9—11, v katerem je 168 stanovanj je potrebno neprestano popravljati
po petih letih za stanovalce neprijetna in draga. Nekaterim to uspe, večina pa se mora sprijazniti s stanovanjem, v kakršnem živijo.
Menim, da je vzrok takšnemu stanju uporaba slabih, da ne rečem tretjerazrednih materialov. Tu mislim predvsem na ploščice. Razumem sicer investitorja, da je želel doseči nižjo ceno na kv. m sta-novanjske površine, vendar se bo to maščevalo v celotnem obdobju trajanja tega stanovanjskega' bloka. S sredstvi stanarine, ki znašajo na leto nekaj več kot dva milijona dinarjev se ne da de-lati čudežev. Lahko rečem tudi, da je ta stanovanjski blok najslabše zgrajen objekt v Titovem
Velenju, kar jih je zidal Gradis Ce-Ije. To mu vsekakor ne more biti v ponos. Da zna graditi dobro, nam dokazujeta stanovanjska objekta C 1, C 2 v soseski Salek II (investitor RSC), ki slovijo kot najkvalitetnejši objekti, pa čeprav so najdražji. To se bo namreč v ča-su koriščenja še kako obrestovalo, saj sta to objekta na katera skoraj ni pripomb.
Takšne so torej naše težave pri odpravi pomanjkljivosti na sta-novanjskem bloku Jenkova 9 — 11. Podobnih težav imamo še nekaj. Prav zato v zadnjem času dosledno vztrajamo pri odpravi pomanjkljivosti vgarancijskem ro-ku."
M. Z.
Taborniški odred Hudi potok Šmartno ob Paki
Vedno pripravljeni pomagati
Med najstarejše taborniške or-ganizacije v Sloveniji sodijo tudi šmarški taborniki. Ta vesela in pisana druščina pa je tudi ena iz-med prizadevnejših organizacij, ki ima v Smartnem ob Paki že dolgoletno tradicijo. Taborniški odred Hudi potok, tako se namreč imenuje, deluje že več kot 30 let. Hkrati so taborniki iz Smartnega ob Paki soustanovitelji Zveze ta-bornikov Slovenije.
In kaj lahko zapišemo o tej dru-ščini? Da so zelo marljivi in vedno pripravljeni pomagati. ,,V našo organizacijo je vključenih okoli 150 članov. Največ je šolske mla-dine, okoli tretjina članov pa je starejših. Hudi potok ima sedem vodov, kar je za naš okoliš kar precej. Delovni program, sprejme-mo ga v začetku leta, je vsako leto zelo pester in bogat. Dejavnost taborniškega društva je usmerjena predvsem na urjenje taborniških veščin, izobraževanje članov in pripravo taborjenj," je povedal starešina Hudega potoka Anti Ka-čičnik.
V preteklem letu so šmarški taborniki kar precej naredili. Sku-paj z društvom prijateljev mladine so pripravili enodnevno taborjenje za vse otroke krajevne skupnosti pri starem gradu. Tega taborjenja se je udeležilo okrog 50 otrok, sodelovali so pri odkritju spomeni-ka kurirju Račku, organizirali so pohod po poteh spominskih obele-Žij na tem področju in tako nego-vali tradicije NOB. V preteklem le-tu so že drugič zapored pripravili vesele vaške igre, v katerih so sodelovali prav vsi krajani zasel-kov te krajevne skupnosti. Po svo-iih močeh so se vključili v akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Na skr-bi so imeli lepljenje letakov in pa-rol ter ostalega propagandnega materiala. Svoje ,,prste" so imeli tudi pri tekmovanju enot civilne zaščite. Dostojno, z zanimivim in pestrim kulturnim programom, so proslavili 22. april — dan taborni-kov, za 1. maj pa so zakurili kres. Dolgo časa so si člani Hudega
potoka prizadevali, da bi vsaj dva-krat na leto izdali svoje glasilo, v katerem bi obveščali tabornike o načrtovanih in opravljenih nalo-gah. To jim je končno tudi uspelo. Izdali so svoje glasilo Signal, v katerem so opisali dejavnost svoje-ga taborniškega odreda. Največ skrbi iz leta v leto namenjajo izobraževanju svojih članov. Razne seminarje pripravijo pred-vsem v zimskem času, pridobljeno znanje pa s pridom koristijo poleti in jeseni na taborjenju v Savudriji ter Ribnem. V vrstah imajo šmarški taborniki že precej vodnikov, ki so se urili in nabirali taborniško znanje v raznih semi-narjih in gozdni šoli v Bohinju. Stirje člani Hudega potoka so se usposobili za republiške sodnike za taborniške mnogoboje. Poleg vseh naštetih aktivnosti ne moremo mimo tekmovanj, mnogobojev.
Njihovo vitrino krasijo pokali, priznanja in diplome na raznih tekmovanjih, občinskih in pod-ročnih. Na lanskoletnem občin-skem mnogoboju v Soštanju so njihovi mlajši medvedki zmagali, starejši medvedki so bili drugi, na področnem so se prav tako odlično uvrstili, mlajše čebelice so bile na občinskem mnogoboju tretje, dokaj dobro pa so se odrezale tudi starejše čebele z drugim mestom.
Taborniška organizacija je ena tistih, ki ji je treba nameniti veliko prostega časa in dobre volje, da je uspeh takšen, kot si ga želiš. In za člane Hudega potoka lahko upravičeno trdimo, da vse to imajo. Zato so tudi rezultati zavidanja vredni. Okoli 60 šmar-ških tabornikov se vsako leto ude-leži letnega taborjenja v Ribnem in Savudriji, pripravi ga občinska taborniška zveza, kjer si še iz-popolnijo svoje taborniške sposobnosti in spretnosti. Seveda ne smemo pozabiti na več trim ak-cij kolesarienja in hoje. Preteklo leto so se šmarški taborniki udele-žili zleta tabornikov v Ilirski Bistrici. Prav posebej skrbno so se lani pripravljali na praznovanje
30. letnice delovanja. Ob tej priložnosti so razvili svoj društveni prapor in pripravili bogat kulturni program s prikazom taborniških veščin.
Smarški taborniki nikoli ne mirujejo. Uresničili so že kar pre-cej nalog iz letošnjega delovnega programa. V mesecu maju so pripravili občinski mnogoboj za medvedke in čebelice, področno tekmovanje za murne, medvedke in čebelice. Spet se lahko pohva-lijo, saj so bili na področnem mnogoboju njihovi medvedki naj-boljši, na republiškem, bilo je pre-teklo soboto, pa so se uvrstili na odlično tretje mesto v Sloveniji. Sodelovali so na proslavi krajev-nega praznika in za svojo pestro ter bogato dejavnost prejeli priznanje OF. Poleg tega so zapi-sali v letošnji delovni program še enodnevno taborjenje pri starem gradu, ki se ga otroci kaj radi udeležujejo. Tu so še tradicionalne vaške igre, pohod po poteh spo-
minskih obleležij v okolici Smart-nega, seveda ne bo manjkalo trim akcij kolesarjenja in hoje, taborjenj, pripravili pa bodo še srečanje z borci te krajevne skup-nosti ob tabornem ognju. Pozabili ne bodo na izobraževanje svojih taborniških vrst, na zbiranie Dri-spevkov za glasilo Signal, na pridobivanje novih članov. Pa še nekaj velja povedati. Svoje prostore imajo taborniki v že dotrajanem kulturnem hramu.
Ker ga bodo v tem letu pričeli obnavljati, si bodo morali najti „streho nad glavo" kje drugje. Pri starem gradu so si našli najprimer-nejši kotiček. Treba bo le krepko prijeti za delo in urediti prostor. Bolj kot doslej bodo navezali stike s taborniško organizacijo Pusti grad iz Soštanja, Jezerskim zma-jem iz Titovega Velenja in Toplim vrelcem iz Topolšice. Ze nekaj let zapored pa izmenjujejo izkušnje s pobrateno organizacijo tabornikov iz Vrnjačke Banje.
Tudi lani je bilo njihovo delo zelo pestro
Osnovna šola bratov Letonje
Pestro in razgibano delo
Na programsko volilni konferen-ci so se pred nedavnim sešli člani osnovne organizacije ZSMS osnov-ne šole bratov Letonje iz Šmartne-ga ob Paki.
Ko so pregledali in ocenili svoje delo v šolskem letu, ki se izteka, so menili, da so bili dokaj prizadevni. Na prvih mladinskih urah v septembru preteklega leta so sestavili delovni program, ki so ga vse leto vztrajno uresničevali. Seve-da, vseh nalog ni bilo mogoče narediti. Opravili pa so tudi kako dejavnost, ki je niso zapisali v delovni program, ker je ni bilo mogoče predvideti. Njihova dejav-nost je bila poleg rednih mladinskih ur obogatena še z mnogimi delovni-mi akcijami, kvizi, kulturnimi in športnimi prireditvami. Šmarškim zadružnikom so mladi na tej osnov-ni šoli pomagali obirati jabolka.
Denar, ki so ga zaslužili pa so namenili za končni izlet. Njihova kulturniška skupina je pripravila program pri otvoritvi spominske plošče Bernardu Račku, sodelovala pa je še pri pripravi in izvedbi prireditev ter proslav ob 75-letnici kulturne dejavnosti v Smartnem ob Paki. Njihova redna, a tudi od-govorna naloga je skrb za okolico spomenika NOB v kraju. Večkrat so člani mladinske organizacije na šoli zbirali steklenice, starega železa so nabrali za cel „keson", skupaj s pionirsko organizacijo pa so zbirali stari papir. Sportnih srečanj, ki so se vrstiia skozi vse leto v nogometu, rokometu, šahu ni bilo malo. Red-ne mladinske ure ob sredah so mla-dinci osnovne šole bratov Letonje dodobra izkoristili. Popestrili so jih z obiski mnogih zunanjih sodelav-cev. Na mladinskih urah so spre-govorili o svojih težavah, usmerje-nem izobraževanju, seznanili so se z načrtovanimi nalogami krajevne skupnosti, o položaju v svetu in še in še. Društvo upokojencev iz Šmartnega ob Paki je v jescni praz-novalo visoko obletnico delovanja. Njihovo praznovanje so popestrili s
kulturnim programom. Skratka, pomagali so povsod tam, kjersojih potrebovali, tako pri komemoraciji ob dnevu mrtvih, mesecu kulture, očiščevalnih akcijah krajevneskup-nosti ali drugih družbenopolitičnih organizacij. Vestno so izpolnjevali tudi naloge, ki jim jih je nalagala na ramena občinska konferenca ZSMS Velenje. V tem šolskem letu so izdali dve številki svojega glasila Koraki. Zgledno sodelovanje z dru-štvom prijateljev mladine šmartno ob Paki jim je narekovalo nove za-dolžitve, in sicer ob novem letu so okrasili dvorano in pripravili vse za prihod dedka Mraza, izdelali no-voletne čestitke za vse delavce šole, v oktobru so organizirali kostanjev piknik zapredšolske otroke. Veliko mladincev te šole deluje v gledališki skupini, ki je za podelitev Kajuho-vih bralnih značk v drugi polovici februarja naštudirala recital šalji-vih pesmi Zajčja šola in še kaj.
Prav nihče ni pričakoval, da bodo njihovi zajčki kasneje tako zelo navdušili gledalce in kritike na občinskem in področnem srečanju Naša beseda 82, nazadnje pa še na zaključni republiški prireditvi Pomladanska zajetja v Bohinjski Bistrici. Dokaz, da tudi mladincem na osnovni šoli bratov Letonje pero dobro teče, je kolektivna nagrada, ki so jo prejeli za spise o železnici. Še marsikaj bi se dalo napisati o vr-lih osnovnošolskih mladincih, ven-dar se iz tega kar smo zapisali da razbrati njihova pripravljenost prijeti za vsako delo in vedno. Le-tos se bosta dva člana njihove osnovne organizacije ZSMS ude-ležila republiške mladinske delovne akcije Kras 82.
Ob koncu programsko volilne konference so svojim vrstnikom iz pobratene šole Bane Milenkovič iz Novega Sela poslali pozdravno pismo ter izvolili novo vodstvo. V naslednjem šolskem letu bo na čelu predscdstva, ki poleg mentorice vo-di in usmerja njihovo delo, Natalija Htiš.
8. juiij 1982	* Titovo Velenje	ODTUINTAM	nas cas * stran 5
■ ' m ......■■' ^ —-- --- - ■ —--			
Savinjsko-šaleška veterinarska postaja
Končno ustrezni delovni prostori
Savinjsko-šaleška veterinarska postaja ima na področju sosednjih občin veliko zahtevnih in pomembnih nalog, ponaša se z vr-sto dosežkov, pestijo pa io tudi znatne težave. Prva naloga mar-ljivih veterinarjev je seveda zdravstveno varstvo živali, še posebej varstvo pred živalskimi kužnimi, zajedalskimi in vzrejnimi boleznimi. Drugo področje njihovega deia je reprodukcija v živinoreji. Na območju občin Mozirje in Velenje umetno oseme-njujejo več kot 90 odstotkov gove-jih plemenic in s tem zagotavljajo hitrejši rejski napredek goveje čre-de. Končno skrbijo veterinarji tu-di za veterinarsko-sanitarni nadzor nad proizvodnjo in prometom živil živalskega porekla. Na območju obeh občin sicer ni živilsko-pre-delovalne industrije, je pa veliko število tržnih proizvajalcev mleka, več mesnic in trgovin kjer je potre-ben higienski nadzor. Veterinarji s tem potrošnikom zagotavljajo higiensko neoporečna živila, zdra- # yo hrano torej. Glede na tako obsežno dejavnost
imajo znotraj postaje organizirane tri oddelke. Prvi je oddelek za epizotiologijo in zdravstveno var-stvo živali, drugi je oddelek za reprodukcijo in preprečanje plodnostnih motenj in tretji za higieno živil. Posebnost je seveda terensko delo, predvsem po hlevih njihovih živinorejcev, saj morajo za posamezno posredovanje nemalokrat opraviti tudi po 100 kilometrov vožnje. Po zakonu o zdravstvenem varstvu živali so veterinarji dolžni zagotoviti stalno veterinarsko službo, kar pomeni, da njihov delovni čas traja 24 ur na dan, ne glede na vreme, nedelje in praznike. V letnem času je re-cimo kar 1500 glav govedi na planinskih pašnikih in veterinarska služba seveda seže tudi do njih.
Veterinarji želijo službo čim bolj približati živinorejcem, zato imajo dvje delovni enoti, v Mozirju in šo-štanju. Za vsako občino posebej je seveda organizirana dežurna služba, za katero velja, da nagra-jevanje ni ustrezno rešeno. Zaposleni na postaji v obeh obči-nah skrbijo za zdravstveno varstvo
več kot 13.000 govedi, 10.000 pra-šičev, 300 psov, nekaj tisoč panjev čebel in podobno. To je seveda veliko narodno bogastvo, še pose-bej, če mu prištejemo vrednost živinorejske proizvodnje, ki letno presega 10 milijonov litrov mleka in veliko ton mesa.
Za vse to so seveda potrebni ustrezni delovni prostori. V šoštanjski delovni enoti so prostori primerno urejeni in opremljeni, v Mozirju pa so lani pričeli z izgrad-njo nove veterinarske postaje. Gradnja se je nekoliko zavlekla zaradi podražitve in iskanja dodat-nih sredstev. Pri tem so veterinarji še posebej hvaležni skupščini ob-čine Velenje, ki je zagotovila dve tretjini potrebnih sredstev. Priča-kujejo, da bo gradnja zaključena v prihodnjih tednih, novo veterinar-sko postajo pa bodo namenu izro-čili ob prazniku občine Mozirje v začetku septembra.
Problemov seveda tudi sicer ne manjka. Občasno namreč veteri-narjem primanjkuje zdravil, zlasti tistih, ki so vezana na uvoz, teh pa je kar eno tretjino. V zadnjem letu
je živinoreja močno prizadeta tudi zaradi pomanjkanja mineralnih mešanic. Posledica tega so seveda pogosti prelomi kosti in druge težave, ki povzročajo veliko gospodarsko škodo.
Delo veterinarjev je opredeljeno z letnim delovnim načrtom, osnova katerega je vsak'oletna občinska odredba o ukrepih za prepreče-vanje in zatiranje živalskih bo-lezni. V lanskem in delno tudi v letošnjem letu so veterinarji kon-čali peto splošno tuberkulinizacijo goveje živine. Tuberkuloze pri živalih ne zdravijo in živali izlo-čajo. V pomladanskih mesecih so pregledali tudi vse konje glede kužne malokrvnosti in morali pri tem izločiti enajst živali. Opravili so tudi zaščitno cepljenje prašičev proti svinjski rdečici, v prihodnjih mesecih pa/ bodo nadaljevali s preprečevanjem in zatiranjem vimenskih obolenj pri molznicah.
J. P.
Odšli v Ribno
V Ribnem pri Radovljici so taborniki odreda Jezerski zmaj iz Titovega Velenja tudi letos postavili Kajuhov tabor. Mladi iz Šaleške dojine taborijo v tem kraju že petnajsto leto zapored. Prva skupina tabornikov — učenci velenjskih šol — je odpotovala v Ribno v nedeljo zjutraj. Kar 175 jih te dni gotovo preživlja lepe taborniške trenutke.
SIS družbenih dejavnosti
Premalo denarja za uresničitev zastavljenih ciljev
Novi delovni prostori bodo vsekakor pripomogU k Se boljšemu delu prizadevnih veterinarjev Šaleške in Gornje Savinjske doline.
Taborniški odred Pusti grad Šoštanj
Vedno marljivi in prizadevni
Soštanjski taborniški odred Pusti grad deluje že več kot 28 let. Nji-hove vrste sestavljajo mladi in sta-ri, predvsem pa šolska mladina. Ta vesela in pisana druščina, šteje okoli 200 članov, vsako leto sestavi obsežen in zanimiv delovni pro-gram. Pri uresničevanju načrtoval-nih nalog se prizadevno vključuje-jo vsi. Pusti grad sestavlja dva-najst vodov, vse od najmlajših murnov do starejših tabornikov. Delo tega odreda poteka na obeh šoštanjskih osnovnih šolah, kjer je ena £eta. Njihovo delo pa sprem-lja in usklajuje predsedstvo odre-da. Kaj lahko o šoštanjskih tabor-nikih še povemo? Marljivi in pri-zadevni so v vseh akcijah, pa naj bo v svojih ali tistih, ki jih pripra-vlja TVD Partizan, krajevna skup-nost, družbenopolitične organiza-dje in društva. Največ pozornosti namenjajo člani taborniškega odreda Pusti grad izobraževanju. Vodniki se na sestankih „dobiva-jo" vsak teden, na katerih se seznanjajo z novimi taborniškimi veščinami, se urijo, ^pridobljeno znanje pa kasneje s pridom pora-
bijo v vodniški šoli v Ribnem in le-tovanju v Savudriji. Vsako leto se v Ribnem zbere 70, v Savudriji pa okoli 90 šoštanjskih tabornikov. Njihova stalna naloga je pohod po poteh spominskih obeležij v naši občini, ki ga pripravijo vsako leto in tako negujejo tradicije NOB. Akcija, že kar tradicionalna, je Taborniki zbor po Titovi poti. Na predvečer dneva vseh mladih in Ti-tovem rojstnem dnevu pripravijo kulturni program, zakurijo kres ter pokažejo nekaj taborniških veščin. Ena od večjih akcij je desetdnevno taborjenje v Zavodnjah. Pripravi-jo ga skupaj z Zvezo prijateljev mladine Velenje. Vsako leto se na prijetnem gričku nad Zavodnjami zbere 140 otrok ali pa še več. Sami svoje opreme za to taborjenje ni-majo dovolj. Iz „škripcev" jim pomagajo šmarški taborniki, člani Toplega vrelca iz Topolšice, Jezer-skega zmaja iz Titovega Velenja in teritorialna obramba, s katerimi jih vežejo zelo tesni prijateljski sti-ki. Poleg akcij zbiranja papirja, pripravijo jo skupaj s pionirsko-organizacijo na šolah, urejajo in
Ena od dejavnosti so tudi organizacija razstav
čistijo okolico^ustega gradu, po katerem je ta vesela druščina dobi-la ime. Z zbiralnimi akcijami ne opravljajo le „dobrega dela" pri varovanju okolja in varčevanju s surovinami, ampak zbrani de-nar porabijo za svoje social-no šibke člene in jim tako omogočijo taborjenje. Opravilo vredno pozornosti in posnemanja še kje drugje. Tudi pero jim dobro teče. Svoje prispevke izdajajo sku-paj z mladinsko organizacijo na šolah v Mladi rasti ali republiški taborniški reviji Tabor. Seveda mera še ne bi bila polna, če ne bi omenili njihovih odličnih uvrstitev na raznih tekmovanjih. Lani so še šoštanjski taborniki udeležili repu-bliškega tekmovanja in zleta tabo-rnikov v Ilirski Bistrici, kjer so os-vojili četrto mesto. Na občinskem in področnem taborniškem tekmo-vanju, pripravili so ga sami, pa so „odnesli" vsa prva mesta. Clani taborniškega odreda Pusti grad so resnično marljivi in prizadevni. Če pa povemo še to, da nimajo ureje-nih lastnih ielovnih prostorov, „streho nad glavo" jim nudijo centralne šole, so uspehi toliko več vredni in cenjeni. Vodstva šol ima-jo zelo velik posluh za še bogatejše razvijanje njihove dejavnosti.
Letos, že šestič po vrsti, so v Za-vodrijah pripravili dnevno taborje-nje, za 1. maj ,so pomagali pri pri-pravi prvomajskih prireditev v So-štanju, udeležili so se večjih po-membnih tekmovanj. Na nedav-nem republiškem tekmovanju so njihove mlajše čebelice zasedle drugo mesto, starejše čebelice in starejši medvedki pa so se uvrstili na peto mesto v republiki. Tudi le-tos se bodo odpravili po poteh spominskih obeležij, pripravili več trim akcij in še in še. Še posebej veseli pa so novice, da je taborni-ška zveza Slovenije priznala njiho-vo vodniško šolo v Rilmem odpr-tega tipa, kar pomeni, da jo lahko obiskujejo vsi taborniki Slovenije.
S precejšnjimi težavami se srečujejo samoupravne inte-resne 'skupnosti družbenih dejavnosti. ki zaradi skromnih sredstev. kljub temu pa ob-sežno načrtovanih progra-mili. svojih ciljev ne morejo uresničevati.
Samoupravna interesna skupnost za izobraževanje ne more financirati nekaterih že utečenih dejavnosti. Zato jih opuščajo ali pa jih morajo financirati starši. Do večjih težav pa prihaja v letošnjem letu. saj so zaradi povišanja sredstev za amortizacijo že polletje zaključili z izgitbo.
Upoštevati je potrebno še povišanje een energije. vode. prevozov učencev in ostalih materialov. ki so naraščali občutno hitreje od dovoljene-ga povečanja. Poudariti pa je potrebno še to. da osebni dohodki delavcev v vzgoji in izobraževanju občutno zaos-tajajo za drugimi dejavnost-mi. O tej problematiki bo razpravljal komite za družbe-ne dejavnosti skupaj z druž-benopolitičnimi organizacija-mi v občini. saj je izobraževa-nje poleg razvojno razisko-valne dejavnosti prednostna usmeritev v skupni porabi.
Kulturna skupnost občine Velenje mora pripraviti pred-nostni program vzdrževanja naravnih in kulturnih spome-nikov. telesno kulturna skup-nost pa. kot sp predlagali'na zadnji seji člani izvršnega sveta. mora opredeliti nosilca za vzdrževanje in upravljanje
vseh športnih objektov v občini. Obenem pa se je potrebno dogovoriti za enot-no financiranje teh dejavno-. sti.
S precejšnjimi finančnimi težavami se srečuje tudi ob-činska zdravstvena skupnost. ki bo izkazala že ob letošnjem polletju za okoli 10 milijonov dinarjev izgube. Tudi to pro-blematiko bo celovito obrav-naval občinski komite za družbene dejavnosti. Ob tem je potrebno upoštevati že sprejete sklepe občinske skupščine in program aktiv-nosti republiške skupščine za uresničevanje aktualnih na-log na področju zdravstvene-ga varstva. Samoupravni spo-razum o svobodni menjavi dela občinske zdravstvene skupnosti z zdravstvenimi organizacijami za leto 1983 pa mora biti pravočasno sprejet.
Ze v preteklem srednjeroč-nem obdobju smo načrtovali. da bomo imeli v organizirano varstvo zajetih že 40 odstot-kov-predšolskih otrok v obči-ni. danes pa ugotavljamo. da bomo zajeli ob koncu tega srednjeročnega obdobja le 37 odstotkov otrok. Sredstva, ki jih v občini zbiramo v ta namen. namreč ne dajejo tolikšne možnosti širjenja zmogljivosti. Probleme var-stva otrok bo možno reševati v pospešenem razvoju »var-stvenih družin«. Zaradi tega občinska skupnost otroškega varstva predlaga, da bi stano-vanjska skupnost zagotavlja-
la pritlična, večja stanovanja za družine, ki bi varovale otroke. Takšne družine naj bi imele tudi prednost pri zame-njavi manjših stanovanj. V pridobivanje družin. ki bi varovale otroke. naj bi se vključevale tudi krajevne skupnosti.
Ugotavljajo. da narašča šte-vilo prejemnikOv socialno varstvenih pomoči, kar je v veliki meri odvisno tudi od družbenoekonomskega polo-žaja organizacij zdr'iženega dela. Komite za družbene dejavnosti bo spremljal dogo-varjanje med delovnimi orga-nizacijami o zaposlovanju delavcev v primerih izpadov proizvodnje. spremljal pa bo tudi položaj družin delavcev z najnižjimi osebnimi dohod-ki.
Dosledno je v občini po-trebno izvajati določila letne-ga načrta zaposlovanja. Razi-skovalna skupnost pa bo pripravila skupaj z izvršnim svetom sejo raziskovalne skupnosti in zbora združene-ga dela, saj je od vsebine raziskovalnih nalog in njiho-ve medsebojne povezanosti odvisno, če bomo v občini dosegli osnovni smoter in vlogo raziskovalne skupnosti, razvojnih o'ddelkov v sesta-vljenih in delovnih organiza-cijah in v kolikšni meri bomo ustvarili pogoje za vključitev delavcev v širšo raziskovalno dejavnost.
Mira Zakošek
Velenjski invalidi v Kumrovcu
Društvo lnvalidov Titovo Velenje je pred kratkim pripravilo za svoje člane izlet Kumrovec. Po ogledu rojstne hiše tovariša Tita so si oaledali še spominski dom v Ku-mrovcu. Uđele/ence l/leta je pritegnil tudi
l'ilm i) delu in niisli tovariša Tita.
Na poti proti domu so si velenjsk.i invalidi oglcdali .šo Atoniske toplice v Podčetrtku.
6. stran * fjaS C8S
DOGOVARJAMO SE 0DL0CAM0
Titovo Velenje *
8. julij 1982
Franc Pobec
Jože Kristan
Milka Šinkovec
Stane Divjak
Izobraževanje delegatov
Preslab odziv predsednikov delegacij
Vse občinske konference SZDL naj bi po dogovoru z republiSko konferenco SZDL takoj po volit-vah prifele usposabljati delegate. Ker ie Stevilo delegatov v velenjski obtini preveliko, da bi bili lahko pripravili izobraževanje za vse delegate, so se odlojili, da pripra-vijo najprej seminarje za pred-sednike delegacij. Ze teh je 751.
Na seminar so povabili pred-sednike delegacij iz krajevnih skupnosti in organizacij združene-ga dela. Trajal je dvakrat po tri ure. Zal udeležba na seminarju ni bila zadovoljiva, saj se ga je udele-žilo le okoli 36 odstotkov vseh predsednikov delegacij.
Kot je povedal predsednik občin-ske konference SZDL Velenje .Tone Seliga, so se v pripravah na ta seminar v koordinacijskem odboru za družbenopolitično izobraževanje pri občinski kon-ferenci SZDL Velenje dogovorili, da je potrebno za to izobraževanje temeljito pripraviti predavatelje. Večina predavateljev se je udeležila seminarjev, ki jih je organizirala republiSka konferenca SZDL sku-paj z zvezo delavskih univerz Slovenije.
V jesenskem obdobju bodo pripravili Sirgi seminar po nekoliko obsežnejšem programu. Namenjen bo vsem članom delegacij. Dogovarjajo se, da bi na tem seminarju podali najprej neko šir-šo osnovo, potem pa bi delegate porazdelili po interesnih skupno-stih in tako prilagodili usposablja-nje delegatov konkretnim razme-ram in potrebam delovanja ter delegatov v posamezni interesni skupnosti. V priprave seminarja morajo biti vključene tudi vse družbenopolitične organizacije ta-ko v krajevnih skupnostih kot v delovnih organizacijah.
Tone SeUga je poudaril:" Vse
preveč se je nekako uvelj^vilo prepričanje, da je za družbe-nopolitično usposabljanje delega-tov odgovorna občinska konferen-
ca SZDL. Temtl 'pa ni tako. Za to so odgovorne temeljne organizaci-je združenega dela oziroma krajev-ne skupnosti, iz katerih izhajajo delegati. Občinska konferenca SZDL pa preko svojega koordina-cijskega odbora za družbenopoli-tično izobraževanje, odgovarja predvsem za to, da se uskladi to usposabljanje, da se prilagodi rav-ni izobrazbe delegatov in seveda da poskrbi skupaj z delavsko univerzo za primeren izbor delegatov.
Smo ena redkih občin v Slove-niji, ki smo pripravili seminar ta-koj po volitvah in prepričan sem, da bo prispeval k boljšemu dele-gatskemu delovanju, pa čeprav je udeležba tako slaba.
Tako slaba udeležba predsed-nikov delegacij na seminarju, ki je
bil v občini Velenje zadnja dva meSeca, je prav gotovo dokaz, da v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnosti družbenopo-litične organizacije niso opravile svoje naloge. Dogovorili smo se, da smo delegate obveščali preko strokovnih služb, tajništev samou-pravnih organov in družbenopoli-tičnih organizacij, v krajevnih skupnostih pa preko krajevnih konferenc SZDL in svetov krajev-nih skupnosti. Prišlo pa je do nesporazumov, saj je ena skupina delegatov v celoti izpadla. To bomo skušali nadoknaditi v jesen-skem času. Seveda pa se zaveda-mo, da termini ob koncu junija za takšno izobraževanje niso bili več primerni."
Od skupno 751 vodij delegacij, se jih je seminarja udeležilo le 270. Seveda se ob tem postavlja vpraša-nje, kje je tu odgovornost delega-tov, ki smo jim zaupali najbolj odgovorne dolžnosti. Predsedniki
delegacij iz Ere so se stoodstotno udeležili seminarja. Precej dobra je bila tudi udeležžba iz Tovarne gospodinjske opreme Gorenje, vse ostale delegacije pa so dosegale pod 40-odstotno udeležbo.
Pa poglejmo katere konference delegacij se seminarja sploh niso udeležile: Projektivne dejavnosti, prevoza in prometa, kulturne in informativne dejavnosti, državnih organov in družbenopolitičnih organizacij, zdravstva (razen vodje delegacije tozda Topolšica), konferenca delegacij usposabljanja in varovanja (razen DU), vzgoje in izobraževanja, tozd Keramika TGO, Sanatorij Ravne, Društvo upokojencev - Šoštanj, Modni salon, HPH, Interevropa ter krajevne skupnosti Bele vode, Skorno, Salek Gorica, Bevče, Kav-če, Lokovica, Paka, Ravne, Topolšica, Soštanj, Pesje in Staro Velenje.
Seminarja se je udeležilo le 36 odstotkov predsednikov delegacij
Povedali so na seminarju
Usposabljanje je nujno in potrebno
O izobraževanju za delegate smo se pogovarjali tudi z nekate-rimi predsedniki delegacij, ki so se udeležili seminarja. Pripovedovali so o tem, kaj menijo o tovrstnem izobraževanju, prav vsi pa so kriti-čno ocenili tako zelo slabo udeležbo predsednfkov delega-cij, ki bi se morali takšne izo-braževalne oblike udeležiti polno-številno.
FRANC POBEC; predsednik delegacije za otroško varstvo KS Desni breg: ,,Prav je, da smo ta-koj po volitvah tudi v velenjski občini pričeli organizirano izobraževati delegate, saj je to eden izmed pogojev, da bo naše tretje delegatsko mandatno ob-dobje uspešnejše. Mislim pa, da bom od tega seminarja, ki sem ga obiskoval, odnesel bolj malo. Po mojem mnenju le prehitro obra-vnavamo posamezno tematiko. Si-cer pa je to šele začetek delegat-skega izobraževanja. Prepričan sem, da bom še veliko več o delegatskem delovanju zvedel v jesenskem času." ■
JOŽE KRISTAN, delegacija za stanovanjska vprašanja KS Desni breg: ,,V tem mandatnem obdob-ju sem prvič delegat in zaradi tega sem še toliko bolj potreben izo-braževanja. Nikakor ne morem razumeti, da. se je seminarja ude-ležilo tako zelo malo predsedni-kov. Mislim, da tu nikakršnega opravičila, saj vsi vemo, da je tak-šno izobraževanje nujno potrebno prav vsem, če želimo biti uspešni pri svojem delu."
MILKA SlNKOVEC, delegacija za izobraževanje KS Levi breg: „Mislim, da je izobraževanje nuj-no potrebno in koristno za sleher-nega delegata, še posebej pa za predsednike delegacij, oziroma konferenc delegacij. To izo-braževanje mi nekje sistemizira znar.ja in informacije, ki jih že imam. Vendar pa mislim, da je preveč leteče. Premalo je neposrednega dela, razprav. Več bi moralo biti vaj, vključevati bi morali slušatelje, prenašati tudi njihove izkušnje. Morda bi morali v bodoče predavatelji izhajati iz konkretnih vprašanj oziroma konkretnih problemov."
STANE DIVJAK; delegacija komunalne in stavbno zemljiške skupnosti in zbor združenega dela Projektivni biro ter Zavod za urbanizem: „Mislim, da so krajev-ne skupnosti oziroma delovne or-ganizacije ob volitvah dajale premalo poudarka delu, ki čaka delegate oziroma predsednike dele-gacij. Vse preveč smo poudarjali, da pomeni biti predsednik delega-cije priznanje, ne pa tega, kakšno delo čaka- predsednika. Vsekakor pa tudi jaz obsojam tako neodgo-voren' odnos predsfdnikov delega-cij do tega seminarja.
Drugače vsebinsko seminar do-bro ocenjujem. Mislim, da je bilo za začetek prav, da smo zakonsko in splošno spoznali problematiko in dejavnost delegacij. Vem, da je raven znanja delegatov različna, vendar bi vsak delegat le moral poznati osnove."
KAREL ŠILIH, delegacija za pokojninsko invalidsko zavarova-nje KS Kavče Podkraj: „Izo-braževanje je nujno potrebno vsa-kemu delegatu. Mislim pa, da bi moral vsak delegat še posebej pa predsednik na seminarju spoznati
program vsake interesne skupno-sti. Cudi me, da ni večje udeležbe. Prav pa bi bilo, da bi ob koncu vsakega mandatnega obdobja vprašali delegate, kaj so delali in tudi ocenili njihovo delo pri ure-sničevanju zadanih ciljev,"
Mira Zakošek
Karel Silih
Herma Groznik
, malo
V	teh težkih in zaostrenih gospodarskih težavah biti pred-sednik kakšne samoupravne inte-resne skupnosti ni lahko. V tak grenak kos kruha so morali pred dobrima dvema mesecema >>vgrizniti<< na novo izvoljeni predsedniki skupščin. konferenc in podobno. O tem. kako si zamišlja delo skupščine samou-pravne interesne skupnosti otro-škega varstva. smo povprašali Hermo Groznik. novo predsed-nico te skupnosti.
»Tretje mendatno obdobje je do sedaj najtežje in prevzeti na svoja ramena kakršnokoli nalogo ni lahko. Prepričana sem. da so »na čelu kolone« ljudje. ki so pripravljeni prostovoljno in ogromno delati. To je obdobje. ko se bomo v samoupravnih interesnih skupnostih družbene dejavnosti zavedali. kako močno smo odvisni od združenega dela. kjer pa, ni najbolj rožnat položaj. Dokler so bile prispevne stopnje visoke in rast osebnih dohodkov zagotovljena. v sisih ni bilo posebnih težav. čeprav menim. da sisi negospodarskih dejavnosti v vseh obdobjih krepko zaostaja-li za združenim delom. V naši skupnosti smo se vseskozi obna-šali stabilizacijsko in ni prav. da bi sedaj posićušali zmanjševati tisti del nalog. ki vplivajo na vzgojo naših predšolskih in šol-skih otrok. Družba. ki si »privo-šči« varčevanje pri krnitvi vzgoj-nih in izobraževalnih progra-mov. si najbrž ne piše lepe prihodnosti. Z denarjem. ki ga ima na voljo skupnost. bomo skušali narediti kar največ. Za nami ne bodo ostali tako vidni rezultati. kot v prejšnjem man-datnem obdobj u. V teh zaostre-nih časih bo težko ohraniti dejav-nosti na taki razvojni stopnji. kot je sedaj.«
V	preteklih letih je bilo na področju otroškega varstva v naši občini narejenega zelo veliko. Kot kaže. pa s takim tempom v v prihodnje ne.bomo mogli nada-Ijevati. Ne smemo namreč poza-biti. da je v občini Velenje zaposlenih veliko žena. zato bo mnogo tudi potreb po organizira-nem varstvu. Z razpoložljivimi sredstvi, skupnost otroškega var-stva ne sprejema več namenskih sredstev za naložbe iz prispevne stopnje, bodo do leta 1985 zgra-dili le otroški vrtec v Šmartnem ob Paki.
Področje dela te skupnosti je zelo razgibano in obsežno. zahte-ve so še vedno precejšnje, denar-ja pa je na voljo presneto malo. Zato bodo morali v tem sisu sleherni dinar pametno vnovčiti.
-5V tretjem mandatnem ob-dobju delegatskega sistema lah-ko na osnovi lastnih izkušenj trdim. da se v ljudeh, delegatih, utrjuje občutek odgovornosti ter moči vplivanja na skupne odloči-
tve. Pripravljenega gradiva za skupščino se lotevajo tako kot morajo. Dolžnost strokovnih služb in vseh. ki gradivo pripra-vljajo pa je. da je to razumljivo in da se delegatom zdi vredno o njem tudi razpravljati. Do sedaj smo imeli dve skupščini. na katerih so bili delegati zelo ustvarjalni. Gotovo pričakujejo. da se bodo njihove pobude upoštevale. kar pa vedno ne bo lahko. Treba bo uskiajevati dolo-čene stvari. vendar je nemogoče dobivati le negativne odgovore: Pri skupnosti otroškega varstva deluje več komisij. ki so se dela resno lotile. V njih delajo ljudje. ki čutijo veliko odgovornost do razvoja naših otrok. Delegati so
Herma Groznik
na obeh sejah skupščine poudari-li. da bodo sredstva. namenjena za urejevanje in vzdrževanje otroških igrišč oplemenitili s prostovoljnim delom. če bo tre-ba. V prihodnje nas čaka še ogromno nalog. Največ pozorno- ~ sti bomo v teh štirih letih name-nili domskem'u varstvu. saj je to mnogo cenejša oblika varstva otrok do 3. leta starosti. Prostora v vrtcih ne bo 2a vse, na tem področju pa smo daleč naprej v Sloveniji. Če hočemo sedanji generaciji in tfsti. ki prihaija za nami, zapustiti dostojno dedišči-ni, potem je dolžnost slehernega, da z delom in ne samo govorje-njem potijuje pripadnost našemu sistemu.
Pred oami in delegati naše skupščine je odgovorna ter težka naloga. Trudili se bomo. da bi naredili z razpoložljivimi sredstvf" kar največ ali vsaj ohraniti in vzdrževati tisto. kar je bilo do sedaj narejenega. Tega pa ni malo. Če pride do krnitve sred-stev, bodo ravno uporabniki tisti, ki se bodo morali odločiti, katere programe bomo izvajali. Pred-sedstvo skupščine pa si bo priza-devalo delati tako, kot delegati in sploh vsi, ki so nas izvolili, od nas tudi pričakujejo. Kako bomo uspeli. bomo videli ob izteku te mandatne dobe«, je končala svoja razmišljanja predsednica skupščine skupnosti otr-škega varstva Herma Groznik.
Pa ne bo nič s kopanjem
_———--
8. julij 1982 ★ Titovo Velenje_•	|\|ASI KRAJI IN LJUDJE	085 CaS * stran 7
Ob
razstavi so dejali
NJrazstavi Hortikultura 82. ki si jo je ogledalo veliko prebival-cev velenjske občine in od dru-god. smo se z nekaterimi obisko-valci pogovarjali o pomenu te razstave ter o tem kaj menijo o urejenosti Titovega Velenja.
JAKOB HLEB: »V Ti-tovem Velenju živim že dvaj-set let. prej pa
sem bil doma v Plešivcu. Mesto samo mi ugaja. moti pa me, da vsem ni mar, kako izgleda. Razstavo Hortikultura 82 sem si z zanimanjem ogledal. 7,di se mi zelo dobro. da se SKupaJz vruiar-ji predstavljajo tudi ribiči, lovci in ptičarji. Takšne razstave bi morale biti v Titovem Velenju vsako leto.« FRANC
A^nj^jji^ ' ob "naši zbirkr
vendar pa mo-ram reči, da sem pričaVoval še več obiskovalcev. Lovci z zado-voljstvom sodelujemo na razsta-vi, ki je, zelo dobra in upam, da jih bomo v Titovem Velenju pripravljali tudi v bodoče.«
^^^^^^ ^loj^^ J^V:
čas smo podpi-rali tudi prizadevanja Hortikul-turnega društva, čeprav sami na razstavi ne sodelujemo.
Moram reči, da sem prijetno presenečen, saj je razstava zelo dobro pripravljena, posamezni cvetlični aranžmaji pa so tako lepi, da se kar zastrmiš vanje. Prepričan sem, da bo razstava prispevala k temu, da bo naše okolje lepše, da bodo obiskovalci na sami razstavi dobili idejo o tem, kako bi polepšali naše mesto, ki se letos ponovno bori za naslov najbolj urejenega in najlepšega mesta v Sloveniji. Ta naslov smo pred leti že imeli in upam, da ga bomo še osvojili. K temu pa bodo prav gotovo pri-spevale tu'di takšne razstave, ki bi jih morali pripravljati tudi v prihodnje.«
^	FAJDIGA
va mi zelo uga-ja in mislim, da je zelo posreče-no, da sodelujejo na njej tudi lovci, ribiči in da je tukaj tudi razstava ptičev. Zelo pa me moti, da so namesto rož, napisana imena lastnikov.-Podobno je tudi z rogovjem in razstavijenimi živalmi.
Moram reči, da mi tudi mesto Titovo Velenje ugaja. Moti pa me to, da ste tudi tukaj začeli graditi visoke stolpnice. Ogledali smo si tudi Tovarno gospodinj-ske opreme Gorenje Velenje. Tam sem bila najbolj prijetno presenečena, saj je vse tako zelo lepo urejeno. Človek sploh nima občutka, da se giblje za tovarni-škim plotom.«
_	BRANKA
MRAVLJAK: ■r , —»Sem članica
fP^ ^jfc^ Velenju in sem Bhfa^	sodelovala pri
I" T^'T > W ■ pripravi raz.sta-* imJk » vc. ki mislim.
da je kar dobro uspela. Res je, da so nas predstavniki drugih društev in nekateri obiskovalci opozorili na nekatere pomanj-kljivosli. ki pa jih bomo seveda sku.šali v prihodnje odpraviti. Za prvič pa misiim, da smo lahko zadovoljni. Upamo pa tudi, da bo ta razstava prispevala k temu. da bo na.še okolje V prihodnje še 'epše.«	M. Zakošek
Titovo Velenie — Hortikultura 82
Nadaljujmo prizadevanja za lepo in urejeno okolje
Konjeniški šport je tudi prava paša za oči
Od četrtka do nedelje zve-čer je bila v prostorih osnov-ne šole Miha Pintarja-Toleda v Titovem Velenju odprta republiška razstava Hortikul-tura 82. Letošnja je bila že četrta. Leta 1976 sojo pripra-vili v Brežicah. dve leti po-zneje v Mozirju v Savinjskem gaju. pred dvema letoma pa v • C'elju.
Na" tokratni razstavi so se predstavili Agraria iz Brežic. Arboretum Voljčji potok, cvetličrana Iris, HPH in Ve-kos-tozd Vrtnarstvo iz Titove-ga Velenja. Člani društva ljubiteljev ptic. lovci, ribiči in čebelarji so predstavili na.š živalski svet. To je storil tudi vnet ljubitelj znamk domačin Valter Demšar. saj je predsta-vil zanimivo zbirko znamk o rastlinstvu in živalstvu. Na razstavi je sodelovalo tudi Turistično društvo Titovo Velenje..Tudi ti so se potrudi-li in med drugim na diapozi-tivih opozarjali na naš slab odnos do okolja. Omeniti pa je treba tudi šolarje, ki so na risbah iz.rekij protest proti uničevanju okolja.
Na to nadvse zanimivo razstavo so se v Šaleški dolini pripravljali zelo skrbno. Pri-praveje vodilo posebno telo-Stab za hortikulturo Titovo Velenje. ki je med drugim iz-dal letak o razstavi. Dogovo-rili so se tudi. kako naj bi v sedanjem času pa tudi v bo-doče (kratkokročni. srednje-ročni in dolgoročni program) urejali okolje in vzbuj-ali za-vest med ljudmi za čuvanje in varovan je okolja.
Štab si jc prizadeval, da bi bilo središče Šaleške doline nadvse vzorno urejeno v dneh razstave. Enako naj bi poskrbeli tudi za druge kraje v občini. Povsod niso naleteli na odprta ušesa kateri so že kar trajano gluhi za različna prizadevanja. na različne po-zivc za olepšanje okolja. v katerem živimo in delamo. Želeli so si, da bi mesto ob odprtju razstave spet postalo cvetlični vrt, takšen kot je Titovo Velenje že bilo pred leti. nato pa je pri mnogih odgovoren čut do okolja začel bledeti ... V odnosu do
Ena od prikazanih nasaditev
Konjeniški klub turistične-ga društva Mozirje je ob 90-letnici turistične dejavnosti v tem kraju priredil medrepu-bliški turnir v*preskakovanju zaprek. S tem so člani konje-niškega kluba na najlepši na-čin počastili visoki jubilej in ; ' vnovič dali lep prispevek k popularnosti tega športa v Gornji Savinjski dolini. Na nedeljskem tekmovanju je nastopilo 50 tekmovalcev iz desetih slovenskih klubov ter tekmovalci kobilarne Zobna-tica in konjeniškega kluba Graničar iz Novega Sada. ki ,. so imeli tudi daleč največ uspeha.
Na slovesnosti pred začet-kom tekmovanja so domačini vseni sodelujočim klubom in zveznemu kapetanu Rajku Dokiću podelili posebna pri-znanja.sajsossvojimi nastopi v Mozirju ter s strokovno po-/ močjo veliko prispevali k uveljavitvi mozirskega kluba v ožjem in širšem okolju. Pri-, reditveni prostor je bil letos znova izredno pripravljen. pa tudisicerso bili zorganizacijo zadovoljni tekmovalci in gle-aalci. ki se jih je ob nogome-
narave ne sme veljati rek Nikoli ni prepozno. Nasprot-no. lahkoje prepozno žejutri, danes. čez uro . . . Zato pri-sluhnimo klicu tistih, ki so organizirali razstavo: Ob raz-stavi Hortikultura 82 in po njej želimo. da bi s pisanjem. živo besedo', prepričevanjem obudili prizadevanja za lepo in urejeno okolje. prizadeva-nja. ki so bila nekdaj med Velenjčani tako živa.
Velenjsko hortikulturno društvo je veliko storilo pri urejanju mesta. Njihova skrb. delo se kaže vsepovsod. Zato so na sobotnem plenumu hortikulturnih društev Slove-nije v Titovem Velenju zaslu-ženo prejeli srebrno plaketo Zveze za varstvo okolja Jugo-slavije.
Za konec še to: četrta republiška razstava je vzbu-dila veliko žanimanja med ljudmi. Upamo, enako tudi njeni organizatorji, da nanjo ne bo ostal le lep spomin, ampak precej več.
S. V.
Kočevski medved je bil zlasti zanimiv za najmlajše
tnem igrišču nabralo kakšnih 3000.
Rezultati: tekmovanje za jahače z mladimi konji: 1. Molnar (Zobnatica. na konju La Manche). 2. Škrad (Lipica. Polaris). 3. Lekše (Mozirje. Hcrodeš):štefete: 1. Graničar. 2. Maribor. 3. Ljubljana: pa-
rkur z višino zaprek 1.20 mc-tra: 1. Zečević (Graničar. Don Carlos). 2. Buljan (Graničar. Bakfiš). 3. Keršičeva (Ljub-Ijana. Holv Boy): preskako-vanje barier: l. Zečević (Gra-ničar. Don Carlos). 2. Su-vajdžić (Graničar. Herodeš). 3. Buljan (Graničar. Rafael) > tti- ~ j.p.
Razstavo si je ogledalo veliko prebivalcev velenjske občine, prišli pa so tudi od drugod
Zaslužena priznanja za vse udeležene klube
8 stran* nas cas	_ ZANIMALO VAS BO	•_Titovo Velenje ★ 8. julij 1982
Domača opravila
Polaganje keramičnih ploščic
Zaradi visokih cen, ki jih za polaganje keramičnih ploščic zahtevajo gradbeni delavčT. se marsikateri graditelj odloči. da t>o to delo opravil sam. Delo še zdaleč ni več tako zahtevno kot pred leti. saj postopek lepljenja omogoča. da tudi začetniki dose-žejo zadovoljiv uspeh. Poznati pa morajo nekatera pravila in se seveda skrbno lotiti postavljene naloge.
Za začetek je potrebno pripra-viti podlago. Površina. na katero bomo lepili ploščice, mora biti trdna, ravna, suha. brez maščobe in prahu. Odstraniti moramo tapete, apno. klej, disperzijske barve in lak. Steno umijemo z vodo ali topilom -in obrusimo z brusilnim papirjem. Nato jo ometemo. Neravna mesta zrav-namo s kitom. Ploskve, ki vpijajo namežemo prej z razredčenim lepilom za ploščrce.
Naslednje opravilo je zarisova-nje mejnih točk. Prostor, ki ga nameravamo oblepiti, zaznamu-jemo tako, da bomo ploščice čim manj obrezovali. Najprej ugoto-vimo, če ležijo tla vodoravno. Ker pogosto ni tako, položimo na najnižjo točko ploščico in poteg-
nemo ob njenem zgornjem robu vodoravno črto (pomagamo si z vrvico in libelo), ob njej pa položimo prvo vrsto ploščic. Spodnjo vrsto prilepimo zadnjo. saj bomo morali te ploščice zaradi neraynine obrezati. Enako storimo tudi ob stranski omejitvi. Celotno površino razdelimo ta-ko, da se bomo ob koncu izognili rezanju ozke proge ploščic. Na-stavitvene linije označimo s syinčnikom, pri tem pa moramo upoštevati, da ne smemo ploščic položiti tesno drugo ob drugo, ampak s fugo, široko med 1,5 do 2,5 mm.
Lepilo nanašamo na steno z zobato lopatico. Ne sme se posušiti prej, preden položimo ploščice. Zato si ga pripravimo le toliko, kolikor ga porabimo v 15 do 20 minutah. V toplih prosto-rih pa je ta čas še krajši. Ploščice položimo v Iepilo in jih pritisne-mo. Da dosežemo enakomerno široke stike vtaknemo pri polaga-nju med ploščice majhne plastič-ne zagozde (distančnike). Te po določenem času (odvisno od lepi-la) odstranimo^Pri tem moramo paziti, da ne odlepimo tudi ploščice. Ostanke lepila odstrani-mo s ploščice z mokro gobo,
posušeno lepilo pa s fino jekleno volno. Ko so ploščtce že dobro prijele (približno 24 ur po leplje-nju), zamažemo stike z belim cementom ali posebno maso. Te snovi utremo z gobo ali gumija-sto lopatico , ostanke pa odstra-nimo s krpo, ko se masa delno osuši.
Težave povzroča rezanje plo-ščic. Gradbeni delavci uporablja-jo posebno rezilo, lahko pa si pomagamo tudi z rezilom z steklo. Ploščico zarazimo na glazirani strani in jo prelomimo po črti, čez večji žebelj ali oster rob. Manjše dele odlomimo s posebnimi kleščami za lomljenje ploščic.
Pri okroglinah najprej vreže-mo krog z rezilom za steklo, nato z zadnje strani zvrtamo luknjo s kamnoseškim svedrom (uporabi-mo lahko tudi izvijač ali sveder za steklo). S sprednjo strani vrtino z okroglo pilo razširimo, nato pa s kleščaini odstranimo preostale dele. Kupite pa lahko tudi posebno kladivo, ki vam olajša delo. Nekateri kamnoseški brus, ploščice pa pred lepljenjem namočijo v vodi, da bolje prime-jo na pripravljeno p>odlago.
Zdravstveni center Velenje — Referat za zdravstveno vzgojo
Zobje in zobna gniloba
Zobna gniloba spremlja človešt-vo praktično skozi vso njegovo zgodovino. Rp- :e, da je bila ta pri pračloveku izt^ino Teđkam-dase je Stevilo gnilobnih procesoV kasneje stalno zviševalo. V Evropi se je razmahnila predvsem zadnjih 200—300 let. Prehod obrtniStva v manufakturo, ki se je začel 16. stoletja -in prevrat v proizvodni tehniki, do katerega je prišlo v 18. stoletju, sta v življenje takratnih prebivaicev prinesla bistvene Vremembe. Začeli so se seliti v mesta, kjer jim življenje ni več uravnavala ura v cerkvenem zvoni-ku, temveč iih ie začel priganjati minuti kazalec. Preprosto doma pripravljeno hrano, ki jo je bilo treba zgristi in je vsebovala vse zobem potrebne elemente, so zamenjali z mehko industrijsko -"pripravljeno hrano. Vse to pa je ustvarj-Uo pogoje za pospešen raz-voj zobne gnilobe in v nekaterih zelo razvitih državah se je tako razširila, da lahko govorimo o množičnem vdoru zobne gnilobe.
Spremembe, ki jih je v življenje naših delovnih ljudi prinaša indu-strijska revolucija, vplivajo tudi na naraščanje zobne gnilobe pri nas in skoraj ni ve£ Cloveka, ki ne bi imel vsaj en zob prizadet od zobne gni-lobe ali imel vidnih posledic takega procesa.
Pregledi. so pokazali, da je obolevnost 2e 98 % in da imajo otroci od zobne gnilobe prizadetih 50 % mlečnih zob in odrasli 36 % stalnih zob. Vsekakor so to števil-ke, ki resnično zaslužijo našo pozornost, saj ne poznamo nobene aruge boiezni, pri kateri bi hkra-ti obolelo tolikšno število ljudi. Nezdravljeni gnilobni proces ima poleg lokalnih tudi sploino ško-dljive posledice za naše zdravje. Posledica nezdravljenih zob so razna revmatična obolenja, obole-nja srca in ledvic, prebavne motnje i. dr.
Ne giede na gospodarsko škodo, ki jo'povzročijo te bolezni zaradi stroškov zdravljenja, zmanjšane
produktivnosti, odsotnosti z dela, invalidnosti in neredko smrti, sta-ne že samo zdravljenje ;obne gni-lobe in izdelava prutetičnih nadomestkov zob dnižbo in posameznika ogromno denarja, prav tako bolečin in izgubljenega časa.
Zato so že pred leti gospodarsko dobro razvite države na zahodu, z dobro razvito zobozdravstveno službo spoznale, da problema ni mogoče reševati zgolj z zdravlje-njem gnilih zob. TemveS, da morajo biti prizadevanja usmerje-na k preprečevanju in zajezitvi zobne gnilobe. Saj je 2e dolgo zna-no, da 'je lažje in ceneje bolezni preprečevati, kot pa jih zdraviti. Za dosego tega cilja se mora trudi-ti vsak posameznik in družba kot celota ob sodelovanju vseh zdravstvenih delavcev.
Na vprašanje, kaj je zobna gni-loba, znanost še danes ne ve točne-ga odgovora. Vzrok za zobno gni-lobo ni samo eden, kot je pri mno-gih drugih boleznih, ampak jih je več. Ti se med seboj dopolnjujejo in izpopolnjujejo v določeni dinamiki. Pri tem pa ima oosebno vtogo čas in pogostnost nastopania.
Med odtoSilnimi dejavniki za nastanek zobne gnilobe so bakteri-je, zato jih imenujemo neposredne dejavnike, vse ostale pa posredne dejavnike. Od bakterij so najvažnejši laktobacilus, acidofi-lus, stafilokoki, streptokiki in.tudi glive kvasovke. Te cepijo ostanke ogljikovih hidratov (hranej. ki zastajajo zlasti med zobmi in v zobnih vdolbinicah ter žlebičkih, na organske kisline, katere topijo trda zobna tkiva.
Od posrednih dejavnikov pri nastanku žobne gnilobe ima velik pomen hrana. Vsaka hrana seveda •ni škodljiva, n. pr. masti so do nje povsem indiferentne, beljakovine pa jo zavirajo. Skodljiva je pred-vsem tista hrana, katere glavni del sestavljajo ogljikovi hidrati
(sladkorji, moka, krompir itd.). Ogljikovi hidrati delujejo škodlji-vo že v ustih samih, pa tudi pozne-je po prebavi, ker kislijo vse tele-sne sokove in tudi slino.
Znano je, da imajo peki in sla-' ščičarji mnogo več gnilih zob kot mesarji. Peki poj'ejo več kruha in slaščic, poleg tega se jim ob pripravljanju kruha lepi na zobe tudi moka, ki lebdi v delavnici v zraku. Ugotovljeno je, da je beli kruh škodljtvejši od črnega. Beli kruh se lepi na zobe, na njih tudi ostane in razpada. Črni kruh se ne lepi in ker je grobozrnat opravlja tako imenovano fiziološko čišče-nje. Posebno škodljivi so bonboni, karamele, čokolada in marmelada. Skodljivost je tem večja, Cim dalj časa se v ustih zadržujejo in Sim večja je količina. Uživanje ogljiko-vih hidratov v času med posameznimi obroki je bolj ško-dljivo za zdravje zob kot uživanje take hrane v rednih obrokih. Poleg sestave je pomembna tudi konsi-stenca (trdnost) hrane. Trda hrana se ne lepi na zobe, treba jo je gri-sti, pri čemer pride v večji meri do ftziološkega čiščenja zob.
Vzroki, ki pospešujeju ali povzročajo razvoj zobne gnilobe, so tudi razne funkcionalne motnje, n. pr. v delovanju žlez, fiziološka stanja, kot so puberteta in no-sečnost ter nekatere bolezni, n. pr. želodčne bolezni, tuberkuloza in druge. Tudi zelo nervozni ljudje, pri katerih prevladuje simpatični živčni sistem, imajo več zob gnilih kakor hladnokrvneži pr katerih prevladuje parasimpatični sistem.
Zobje so kot del telesa z njim v najtesnejši povezavi tako, da lahko povzročijo v telesu motnje ali pa motnje v telesu lahko povzročijo nastanek zobne gnilobe.
dr. Anica Krajnik-Pistotnik, spec. za zobne in ustne bolezni in paradontologijo
Foiaganje ploščic danes ni več tako težavno opravilo
Fotografirajmo (2)
Slikanje pokrajine
Svetujemo vam
Lončnice med dopustom
Osamljen
Nemalo zadrege imamo z lon-čnicami v času letnih dopustov, ko ne vemo, kaj bi z njimi. Ce je to julija ali avgusta, ko je najhujša vročina, je zadrega še toliko večja. Spomladi in jeseni si laže pomaga-mo, saj lahko prenesemo posodov-ke in manj zahtevne lončnice eno-stavno v vrt, kjer jih na senčnem prostoru zakopljemo do roba v zemljo ali pa jim pripravimo za-časno domovanje v zračni kleti, kjer jih pogreznemo s posodo vred v vlažno mivko. Tako se lahko rešimo zadrege tudi poled, le da moramo tedaj takšen „začasni na-sad" tudi zasenčiti, da bo dalj časa zadržal vlago.
Teže je z zahtevnejšimi lončni-cami, ki so občutljive za prepih. Takšne lahko prenesemo v kopalnico, kjer jim v kopalni kadi pripravimo podobno začasno bivališče v navlaženi šoti ali pa v dobro navlažen mahu.
Tako lahko pričakujemo, da bo-do rastline preživele neugodno sušno obdobje med našim dopu-stom. Takoj po vrnitvi pa moramo poskrbeti, da bodo dobile čimprej dobro vodno kopel in tako kar se da hitro okrevale. Ce so rastline ovenele, ali se jim je močneje presušil koreninski sistem, jih bo-mo pogreznili v mlačno vodo kar ^za nekaj ur.
Dognoievati začnemo rastline šele, ko so se dodobra okrepile, najprej z manjšimi odmerki, pozneje pa preidemo na običajno oskrbovanje.
V prejšnjem sestavku smo vas seznanili z vrstami fotoaparatov, tokrat pa bomo spregovorili o fo-tografiranju pokrajine, saj je čas letnih dopustov in marsikoga bodo premamili prijetni motivi, ki pa se le redkokdaj na sliki pokažejo takšne, kot smo jih videli in kot bi si želeli.
Ceprav je fotografiranje pokrajine v nekaterih pogledih lažje od nekaterih drugih motivov, pa vendarle zahteva veliko izku-šenj in predvsem umetniških občutkov. V pokrajini lahko išče-mo značilnost ali pa razpoloženje ali oboje hkrati. Zanimiva je tak-rat, ko je obsijana s soncem, pa tudi takrat, ko preko nje divja vi-har in naletava sneg. Težko jo je posneti tako, da bo nazorno prikazana njena atmosfera in da ne bo istočasno slika postala le ne-potreben kiS.
POSNETKI S CRNO BELIM FILMOM
Najboljše rezultate bomo poleti dosegli s 17 DIN ali še manj občutljivim črno-belim filmom. Svetloba je namreč tako močna in sence tako temne, da je poleti med 11. in 15. uri snemanje manj pri-poročljivo. Ce slikamo portrete, potem se ni treba čuditi če bo imel model velike podočnjake. Rumeni in zeleni filter še povečujeta kont-rast, medtem ko oranžni sence bla-ži, vendar močno zmanjšuje ostri-no. Nikar ne štedite posnetkov.
Napravite jih več in pri tem nekoliko spremenite zaslonko navzgor in navzdol od vrednosti, ki vam jo je pokazal svetlomer.
To velja tudi za barvni film, s katerim prav tako raje ne snemaj-
mo med 11. in 15. uro.
&
FOTOGRAFIRANJE Z BARV-NIM FILMOM
Sončni vzhod in zahod pri-vabljata večino foto amaterjev, posnetki pa jim le redkokdaj uspe-jo. Potrebno je izmeriti svetlobo na najsvetlejšem delu neba, saj bo-mo le tako lahko ujeli izredno bo-gastvo barv, ki se pokažejo. Posebno zanimivi so posnetki son-ca z močnejšim teleobjektivom.
Zelo lepi so tudi vsi drugi barvni posnetki v nasprotni svetlobi, seveda pa je takšno slikanje precej kočljivo, saj zahteva skrbno izbran motiv, izvor svetlobe (sonce) pa vedno skušajmo skriti za kakšen predmet (vejo, list ali deblo). Uporabiti moramo tudi senčilo, saj bomo drugače imeli na posnetku neprijetne odseve.
Ce moramo med dopustom oskrbeti z vlago le posamezne dra-gocenejše lončnice, lahko storimo to tudi drugače. V večji lonec naberemo gozni mah in ga namočimo s fiisto vodo. Vanj po-greznemo nato cvetlični lonček, ki ga obložimo do vrha in še prek 'zgornjega roba.
Nekateri rešujejo problem zali-livanja tudi s stenjastim trakom, tako da se voda dviga po stenju iz napolniene posode v cvetlični lonček, ki stoji pod njo.
Zalivanje je sicer največja težava pri oskrbi lončnic med dopustom,
vendar pa ni edina. Brž, ko se vr-nemo domov, moramo pregledati rastline, Se jih njso med tem napadle razne bolezni ali pa celo vrtni škodljivci. V tem primeru jih moramo takoj zdraviti, hkrati pa prerahljati zemljo v lonSku in od-straniti morebitne poškodovane ali nalomljene dde rastlin.
Za katerega kof od omenjenih naSinov smo se že odloSili, se ne smemo lotiti gnojenja, da bi rastli-ne ,,Sim hitreje okrevale", vse do-Uej, dokler se rastline ne popravi-jo, dokler ne dobijo zopet tiste svežine, kakršno so imele pred na-šim odhodom na dopust.
<4lca B200
Najtežje je napraviti posnetek oddaljenih predelov. Za takšno sli-ko morate poiskad nek zanimiv motiv v ospredju.
Eden izmed osnovnih elementov pri sestavljanju kompozicije je horizont. Najbolje ga je postaviti v zgornjo ali spodnjo tretjino slike. Natančno po sredini slike naj teSe le, če gre za zanimiv odsev v vodi ali kaj podobnega.
Zelo pomembna je tudi perspek-tiva. To moramo doseSi z linija-mi, ki vodijo v ozadje in ustrezno izbranim ospredjem. S perspektivo gradite vtis prostornosti, ustvarite jo z linijami, ki se stekajo v dalja-vo (cesta, železniški tir, reka) v višino ali v globino. Perspektivo lahko ustvarite tudi s poudarjenimi predmeti v ospredju.
fotografe. Za posnetek meseca v mraku bo pri 18 DIN filmu zado-ŠSala zaslonka f/4 in Sas 8 sekund. Osvetlitev, ki bo daljša od 30 se-kund pa ne bo dala zadovoljivega posnetka, saj bo zaradi gibanja zemlje in meseca slika neostra.
8. julij 1982
★ Titovo veienje	ZANIMIVOSTJ, FELJTON _ nas cas ★ stran 9
Radovan Timotijević.	8
Desant na Drvar ali skok v prazno
Dan pred tem so bili borci 11. krajiške udarne brigade v dolini reke Sane, od koder so varovali osvobojeno ozemlje. Komandant brigade Zarko Zgonjanin in politični komisar Redžo Tezić sta vse štiri bataljone razporedila vzdolž proge med Prijedorom in Bosanskim Novim. Nemci so progo dobro varovali, toda vsak vlak, ki je pripeljal po tej progi, je naletel na kake težave.
Četrti bataljon je bil takrat v zasedi med vasmi Dragotinje in Brezičane, kjer reka Sana dela velik ovinek. Zaseda je bila dob-ro prikrita in maskirana. Med-' tem so divei;zanti postavili pod tračnice mino in se nato neopaz-no umaknili in čakali na prihod vlaka.
Čas je tekel, vlaka pa ni bilo. Šele okrog poldneva so izvidniki sporočili, da se bliža. Počasi je sopihal iz smeri Prijedora in ko je že kazalo, da bo po daljšem času svojo pot opravil brez zastoja, je eksplozija mine nepričakovano močno pretresla vso kompozicijo. Lokomotiva in prva dva vagona so bili uničeni. Nemci so poskakali iz vlaka prav takrat, ko so Krajišniki že krenili v juriš.
Boj je bil bliskovit in kratko-trajen. Ze v prvem spopadu je padlo pet nemških železničarjev in en podoficir. Eden izmed na-ših borcev je zgrabil šop nemške strogo zaupne pošte, ki je bila namenjena njihovi obveščevalni službi v Bosanskem Novem. Bo-rec ni vedel, kdo je nosil to po-što. Morda je bil nemški podofi-cir ali pa kdo drug.
Sicer pa to tudi ni bilo po-membno. Za kuverto, ki je bilai najdragocenejši plen v tem boju, je dalo življenje pet Krajišnikov, štirje pa so bili ranjeni. Ko je komandant Zgonjanih odprl kuverto, je v njej našel zapisnik 0 zasliševanju Namika Tetarića, dezerterja iz 1. proletarskega korpusa. Zapisniku je bila prilo-žena tudi skica, iz katere je lah-ko razbral, da sta tovariš Tito in vrhovni štab v Pećini pri Uncu, na njej pa so bile narisane tudi razne druge podrobnostj^a kate-re so se Nemci še noschei zanimali.
Zaplenjeno pošto so hitro dostavili komandantu 4. divizije Petru Vojnoviću, prek njega pa komandantu 5. korpusa Slavku Rodiću in naprej v vrhovni štab. Čeprav v zaplenjenih dokumen-tih ni bil omenjen načrtovani desant na vrhovni štab, so bili nacistični nameni razkriti in so budnost šp bolj okrepili.
HIMMLER SE POVEŽE S KEITLOM
Feldmaršal von Weichs je po sestanku z Rendulićem poslal načrt „konjevega skoka" vrhovnemu poveljstvu Wehr-machta dne 6. maja, v Berlinu pa so ga nemudoma začeli preuče-vati. Več razlogov je bilo, zakaj se je Hitlerju tako zelo mudilo.
V tistem času so obsežni boji sil NOVJ na Hrvatskem in v Sioveniji čedalje bolj ogrožali nemške zveze s silami na italijan-ski fronti, kjer so naoadali naši zavezniki. Poleg tega je NOVJ prevzela pobudo na Balkanu v svoje roke in je zato bilo gospodarstvo nad Balkanom za Hitlerja živlienskega pomena, kar zadeva nadaljnje izvajanje v vojnih operacij.
Zategadelj so zamisel o „konjevem skoku" sprejeli z velikim olajšanjem. Poleg tega se je ta ideja povsem razlikovala od poprejšnjih nemških ofenziv, s katerimi kljub množični upora-bi divizij niso mogli uničiti Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Brž ko se je Hitler spoznal s „konjevim skokom", je po nekaj dneh zahteval, naj mu pride von Weichs poročat.
Hitlerjevo glavno poveljstvo je bilo takrat v Berghofu pri Berchtesgadnu v bližini Salzbur-ga. Weichs se je tja odpeljal s štirimotornim „kondorjem" z zemunskega letališča.
,,Bom dobil padalce?" se je glasilo prvo Weichsovo vpraša-nje, ko se je sestal s Keitlom.
„.Dobili jih boste. 7,e Hvakrat sem se razgovarjal z reichsfuh-rerjem Himmlerjem. V drugi rundi je popustil," je dejal Kei-tel. „Zato je tudi odpadel vaš načrt, po katerem bi z dvema padalskima bataljonoma prepre-čili prodor band iz Bosne v Srbi-jo in da'napadete otok Vis," je dodal Keitel.
„Zame je ta operacija pomembnejša in če mi uspe, bo pobuda v mojih rokah," ie deial von Weichs. „ReishsfUhrer naj mi pusti, da to zadevo sam ure-dim."
„Opazil sem, da se je Himmler želel s padalskim bataljonom vključiti v našo akcijo in nam je dal vedeti, da brez SS ne bomo zmogli," mu je šepnil Keitel, na-to pa je glasno nadaljeval: „Opozoril nas je, da bosta vidva z Rendulicem osebno odgovorna, če se bodo padalci znašli v škrip-cih."
Tedaj ie vstopil Hitleriev nrvi adjutant in njegov stalni spre-mljevalec general Schaub in jih
pozval k Hitlerju. Pred Hitler-jem je bila na mizi zadeva ,,kon-jev skok".
,,Ta načrt mi je dobro znan," je začel Hitler govoriti brez vsa-kega uvoda. „O njem se 'oom podrobneje pogovoril z Rendu-lićem, vas pa opozarjam, da posebno pozornost namenite Ti-tu in prav to imejte pred očmi med izvajanjem operacije. Poskrbite, da bo začetek dober. to je zelo pomembno," je Hitler mirno govoril in pri tem gledal von Weichsa. „Pospešite pripra-ve in nikakor ne dopustite, da bi vas Tito spet speljal na led," je dodal.
Vsi so molčali in napeto sledili njegovim besedam. Hitler pa je imel tudi pripombo v zvezi z načrtom.
„Nisem opazil, da nameravate uporabiti enote divizije Branden-burg, čeprav so dobro izuriene prav za specialno vojskovanje," je dejal Hitler.
„Sem, firer," je hitro pripo-mnil von Weichs, „Brandenburg se pripravlja za maskirano dejst-vovanje v zaleđju."
,,V redu. Dalje, letalstvo mora tudi biti močno. Rendulić bi moral že sedaj vedeti, kaj imajo na voljo," je dejal Hitler.
Nato je bilo razgovora o tem konec, von Weichs pa je prešel na poročanje o celotnem stanju v jugovzhodni Evropi. Se pose-bej se je zadržal pri osvajanju dalmatinske obale in večjega šte-vila otokov.
ZAKAJ JE PRIŠEL POROČ-NIK KIRCHNER?
Nekega popoldneva proti kon-cu oktobra 1943 se je v Banjalu-ki iznenada in skrivoma pojavil nacistični poročnik Krichner. Dotlej se je zadrževal v avstrijski vasici Welersdorfu pri Badnu, kjer je imel s svojo posebno četo, imenovano „enota Kirchner", vohunsko-diverzantski in padal-ski pouk. Kirchner je v to vstajniško bosansko mesto pripeljal svojo četo, ki je imela kakih 90 pripadnikov, v kami-onih, prekritih s plahtami, in ta-koj krenil naprej v trapistovski samostan, kjer je nadaljeval pouk.
Poročnik Kirchner je prispel v Jugoslavijo v času, ko je nemška obveščevalna služba zvedela. da se prtpravlja drugo zasedanje AVNOJ. Hitler se je razbesnel, ko je slišal, da v okupirani Evropi nastaja nova država jugoslovanskih narodov in naro-dnosti, to pa prav v tisti Jugosla-viji, ki jo je aprila 1941 razkosal ,,za večne čase".
Hitler je dobro vedel, da Tito in KPJ ustvarjata novo Jugosla-vijo in je že takrat, 14. oktobra zvečer, prvič odločneje zahteval od feldmaršala Keitla, naj Tita in Vrhovni štab čimprej likvidira. Nameraval je prehiteti zasedanje AVNOJ. Za to pretežko nalogo je Keitel našel poročnika Kir-chnerja, nizkega, rdečelasega, in debelušnega pravnika iz Stut-tgarta. Takrat so ga imeli za naj-večjega strokovnjaka v diviziji „Brandenburg" prav za take ak-cije.
Potem je Kirchner svoje obve-ščevalne centre razpostavil v Karanovcu in Klašnicah pri Banjaluki, je prek četniških vohunov zvedel, da sta Tito in Vrhovni štab v jajcu, kako bi se mogli njegovi agenti prebiti v Jajce. Res je, da Kirchner v tako kratkem času ni mogel natančno proučiti razmer, vendar je že 12. novembra imel izdelan načrt, ki ga je dostavil komandantu divi-zije „Brandenburg" SS-generalu von PfUhlsteinu.
,,Tu je moj predlog, gospod general. Če vam ustreza, vas prosim, da ga odobrite," je Kirchner dejal generalu.
General von PfUhlstein je pre-bral prvo, nato pa 5e površno preletel naslednje strani in rekel: ,,To je torej vaša akcija proti Ti-tu. V kratkem mi povejte, kako ste si jo zamislili."
,,Na dva načina: s oeklen-skim strojem v paketu, ki bi bil dostavljen neposredno Titu, ali pa s pomočjo agentov, ki naj bi zastrupili hrano. Možna pa je še kombinirana akcija s padalci v partizanskih uniformah," je pojasnil poročnik Kirchner.
„Zamisel z atentatom ni slaba, vendar moram s predlogom seznaniti tudi generala Renduli-ca," je von Pftlhlstein soglašal s predlogom.
Ko je general Rendulic pregle-dal Krichnerjev načrt, je poklical generala PfUhlsteina, da bi mu povedal svoje mnenje.
,,S tem na tem področju ne bo uspel in poročnik ima prebujno domišljijo. Sploh pa ie vnraša-nje, če Tito sam odpira pakete," je dejal Rendulic.
„Kaj naj potem storimo?" je vprašai von PfUhlstein.
„Poiščite kakega primernega oficirja, ki bo znal to nalogo bo-lje opraviti," je predlagal Ren-dulic.
(Dalje prihodnjič)
Jezikovno razsodišče (78)
Drobni napisi -velike nemarnosti
Ze lani je M. K. iz Laškega sporočil: „Pred dnevi sem se pel-jal z Izletnikovim avtobusom iz Celja. Presenetil me je velik na-pis nad izstopnimi vrati NI ISTOPA. Kaj misli razsodi-šče . . .?" — Razsodišče seveda misii, da gre v drobnem javnem napisu za veliko nemarnost. In takšnih nemarnosti je v javnem prometu še nič koliko (na vlakih se vrata že kar izjemno redko ODPIRAJO, zvečine se OTPI-RAJO ipd.)
Pred republiškimi komiteji v Zupančičevi ulici pa piše, da so tam za republiške ustanove rezervirani PARKIRNl BOXI: pisalo bi lahko vsaj BOKSI, če-prav bi Slovenec v vsakdanjem govoru rekel PARKIRNO ME: STO ali kaj podobnega.
Poslovalnica Sadjar in vrtnar je pred časom v Ljubljanskem dnevniku . objavila razpis za PRODAJALCA TRGOVINE namesto PRODAJALCA V TRGOVINI.
Ni še dolgo, kar je razsodišče prejelo tudi opozorilo glede na-pisa na znani ljubljanski trgovini Uri pri Tromostovju: POPRA-
VIL NE SPREJEMAMO . . . VRSlMO SAMO URE V GARANCIJI. Kaj pa je res VRŠITI URE V GARANCIJI? Najbrž popravljati.
In tako naprej. Tudi drobni napisi so pomembni za splošno kultumo podobo slovenskega sveta! Znamo popravljati najbolj zapletene ure, imamo 5e kar ure-jen promet, za vse to porabimo tudi precej denarja, pri drobnih napisih pa pogosto kažemo naj-večjo zanikmost in napačno varčnost. Ali res ni v delovnih organizacijah ljudi, ki bi jih bilo takih drobnih nekulturnosti sram? Ki bi se jim ne zdelo ško-da tistih nekaj dinarjev in tistega malo časa, s katerim bi jih prav lahko odpravili?
Kazsodišče vabt vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobu-de za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov:
Sekcija za slovenščino v jav-nosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, Komenskega 7, 61000 Ljubljana.
Dober slovenskl jezlk naj bo naša skupna skrb!
Graška gora
Srečanje ansamblov
Krajani Plešivca se te dni pripravljajo na dve veliki priredit-vi. Prihodnjo nedeljo, 18. julija bo na Graški gori že tradicionalno srečanje narodno zabavnih an-samblov in malih vokalnih skupin. To srečanje, ki ga bo letos že sed-mič pripravilo Kultumo društvo Stane Sever iz Plešivca, je postalo med občani velenjske in sosednjih občin zelo priljubljeno, saj ga obiskujejo v velikem številu.
Doslej se je za srečanje že prija-vilo 8 skupin, Kulturno društvo pa še vedno sprejsma prijave. Za dobro voljo bo tokrat poskrbel Mito Trefalt, ki bo obiskovalce zabaval do 22. ure.
V nedeljo, 1. avgusta, bo v Ple-šivcu še ena velika in med občani prav tako nadvse priljubljena
prireditev — Kmečki praznik. Tudi to prireditev bodo letos pripravill na Graški gori. Tekmovalni dd prireditve bo pri kmetu Stumflu. Letos bodo pripravili tekmovanje mladi zadružniki velenjske in sosednjih občin. Obiskovalci pa bodo lahko bodrili tudi žanjice iz krajevnih skupnosti velenjske ob-čine. Organizator vabi k sodelova-nju kmečke kuharice. Zelijo, da bi na tej prireditvi prikazali značilno hrano naJih krajev.
Prireditev organizira krajevna skupnost Plešivec v sodelovanju z velenjskim turističnim druStvom, Ero — TOK Kmetijstvo in Gozd-nim gospodarstvom Nazarje, pokrovitelj pa bo Turistična zveza Slovenije.
"fiM. Z.
MLADINSKA KNJIGA TOZD KIP
Knjigarna in papimica
Titovo Velenje
objavlja
prosta dela in naloge PRODAJALEC III
Pogoji:
—	poklicna šola za prodajalca
—	po možnosti papirniška stroka
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, poskusna doba 3 mesece.
Nastop službe možen s 15. 7. 1982.
Pisne prijave pošljite z dokazili o izobrazbi na naslov: Mladinska knjiga, Knjigarna in papirnica, Titovo Velenje.
53. Šele zdaj se je Ursus zavedel, da barbar ni prišel zato, da prekriža meče s prvim meče-valcem v armadi. Nekaj povsem drugega ga je privedlo na ta nevarni kraj. Ursus se je brez besede umaknil in Ken je odgrnil platno. Stal je v šotom ...
En sam pogled je Ilira prikoval na mesto, mu sprožil roko, da je segla bodalu. Anestinem bodalu.
Njegova Ijubljena je sedela ob Gaju in njena lepa roka je počivala na Rimljanovem čelu.
Ken je nastavil bodalo na svoje prsi.
»Neeeeee!« se je razlegel po Šotoru klic. Taisti klic, ki je davno nekoč ukazovalno za-držal Kenovo roko, da ni morila! Bodalo je zdrknilo na tla in Anesta je pritekla h Kenu.
»Nisem te izdala, Ken!« je dahnila.
NiC ni spraševal Ken. Glasmu jezamrl vgrlu in v prsih, ki je na njih slonela Anesta, se je razlivala blaženost.
Možje so stopili v šotor. Ugledali so par, tesno objet — in na ležišču Gaja, ki odpira oči!
»Kaj se dogaja?« je spraševal Gaj in se dvi-gnil na ležišču. Častniki, srečni, da gledajo svojega poveljnika živega, niso našli besed in Anesta je pojasnjevala namesto njih.
»Obdolžili so me, da sem te zastrupila!« je govorila.
»Po krivici, gospod! Bolan si bil — in tu je zdravilo, če se še kdaj pripeti...«
Položila je šop suhih rož na blazino, se ozrla po možeh; čutila je, da so verjeli njenim pre-prostim besedam.
»Pustite naju, da odideva!« je dejala prav tako preprosto i'n nihče ni ugovarjal, ko sta stopaia iz šotora. Bil je to trenutek, ko se tudi šurove duše spoštljivo uklonijo.
10. stran * flBS C35	OD TUIN TAM	Titovo Velenje *	8. julij 1982
mmmmmmmmam mm^mm			
Zavod za urbanizem
Vso pozornost namenjajo kakovosti
V	zadnjih dveh letih se je Zavod za urbanizem Velenje reorganizi-ral. Imajo projektno matrično organiziranost. To predstavlja kompleksnejše " in celovitejSe spremljanje in opravljanje določe-nih nalog.
V	Zavodu imajo pet samostoj-nih programov, in sicer program urbanizma (programiranje in načrtovanje), projektiranje nizkih gradenj, program ekonomike, program raziskav in program PKG (prtprava in koordinacija gradenj). Celotni Zavod deluje kot inženiring, ki povezuje med seboj vse te programe programsko, fi-zično in kadrovsko. Vodja določenega projekta sodeiuje s strokovnjaki vseh programov. Na ta način dosežejo celovitejši pri-stop k izdelavi nekega projekta. Poudarimo naj, da predstavlja projckt celovit pristop od zazidal-nega načrta, pridobitve lokacijske odločbe, vseh sekundarnih projek-tov. arhitekture, statike, do pro-jekta investicijskega elaborata, pa do končne predaje.
Dejavnost Zavoda za urbanizem
Velenje je precej Siroka in pestra in ime ni več ustrezno. Prav zato so se pred nedavnim odločili za inter-ni natečaj za spremembo imena, saj sam urbanizem kot takšen ni več tista nosilna dejavnost, ampak predstavlja le določen delež. Ta delovna organizactja je tržnega značaja, opravljajo pa tudt ne-katere naloge posebnega družbene-ga pomena. To so predvsem opravila za stavbno zemljiško
skupnost nost.
in stanovanjsko skup-
Trcnutno je v Zavodu za ur-banizcm zaposlenih 50 delavcev. To jc za vclenjski in konjiški pro-
Adi Miklavc
stor (delajo amreč tudi za občino Slovenske Konjice) trenutno pre-več, za prevzcmanje večjih de| izven meja velenjs^e občine ali ce-lo v tujini pa so premajhni. Prav zaradi tega si močno prizadevajo za povezovanje s sorodnimi delovnimi organizacijami s sa-moupravnimi sporazumi. To je trajno ali pa občasno sodelovanje. Tako imajo na primer samoupravni sporazum z Vegradom za skupen nastop na domačem in tujih trži-ščih, z Geodetskim zavodom v
Ljnbljani za prostorski inženiring, uspcšno pa sodelujejo tudi z Inštitutom za urbanizem v Ljubljani in drugimi sorodnimi ttstanovami.
V	trenutnem gospodarskem položaju, ko v kar največji meri omejujemo investicije, se srečuje Zavod za urbanizem Velenje s prccej.šnjimi težavami, saj je«. to dćlovna organizacija, ki dela za uresničitev naložb. Lokacijska dokumentacija, zazidalni načrti in podobno so namreč sestavni deli naložb.
Kot je povedal direktor Zavoda /a urbanizem Velenje Adi Mik-lavc, uspešno sodelujejo z družbcnopolitičnimi organizacija-mi in organizacijami združenega dcla predvsem na področju tako prostorskega kot družbenega, pa tudi gospodarskega in ra-ziskovalnega načrtovanja. Imajo ttidi svoj raziskovalni program. Izvajajo naloge projekta Velenje 2000.
V	Zavodu radi poudarijo, da imajo računalniški terminal, preko^ katerega so vezani tudi na republi- * ški računalniški center. Z računalnikom vodijo že vrsto opravil med drugim tudi načrtova-nje.
V	Zavodu za urbanizem, kjer imajo že veliko izkušenj z načrto-
vanjem z računalnikom, se dogovarjajo, da bodo pripravili skupaj s strokovnjaki iz Ljubljane scminar za vse, ki jih zanima tovrstna metoda planiranja.
V	zadnjem času so kljub zaostre-
nem gospodarskem položaju, dosegli vrsto uspehov. Zadovoljni so, ker so sklenili pogodbo za izvajanje del v Topolšici. Uspeh je že to, da je rcpubliška komisija to gradnjo odobrila, prav gotovo pa tudi to, da so skupaj v Vegradom in ESO sklenili pogodbo za izgrad-njo objektov na količinski ključ, saj je to prvič v velenjski občinijda so se tako dogovorili.
Prcd nedavnim so končali pro-saj je to prvič v velenjski občini, da nih elcmentov. Na to so ponosni že zato, ker je Gradis kot velika gradbena delovna organizacija, ki ima tudi tehnološke strokovnjake, za to delo izbrala prav njih. Delajo še tehnološko študijo za občino Knin, dogovarjajo pa se tudi za prevzem večjih del v Bosni in Hercegovini. Omeniti pa velja tudi nekatera večja dela, ki so jih opravili v velenjski občini kot na primcr kanalizaeijski kolektor Šaleške doline in Saleška magistra-la.
Adi Miklavc poudarja, da na-menjajo v Zavodu za urbanizem Velenje vso pozornost kakovosti. Pogosto se dogaja, da vidijo in-vcstitorji pri izbiri izvajalca samo ceno, ne pa kakovost. Tem vpra-šanjcm pa bo potrebno posvetiti v vseh okoljih v bodoče vso pozor-nost in s tem zaščit'1 ne le investi-torja temveč tudi izvajalca. Pou-darja pa tudi, da bo treba v občini več posluha, da bodo ostala dela, ki jih jc že tako malo, v dolini. Pri tcm poudarjajo, da želijo pridobi-ti dela na podlagi konkurenčnosti. Bojijo se pa podcenjevanja, ki je bilo v prcteklosti včasih prisotno.
M. Zakošek
Med brigadirji delovne akcije Šmartno 82
Prijetno, koristno, predvsem pa delovno
Branko EmerSU
Na nogometnem in rokometnem igrišču pri osnovni šoli v Smart-nem ob Paki je bilo od četrtka do nedelje zvečer nadvse veselo. Mrgolelo je kot v panju. Postavljeni šotori, velik taborni ogenj in brigadirska pesem so že od daleč dajali videz, da se tam nekaj dogaja. To je pritegnilo tudi našo pozornost.
O tem, da so šmarški mladinci marljivi in delovni, smo že pisali. Letos so že drugič zapored, skupaj s TVD Partizanom, pripravili trodnevno delovno akcijo Smartno 82. Brigadirsko uniformo je na tej delovni akciji obleklo preko 40 mladih iz te krajevne skupnosti. PrOstor pred deloviščem je bil napolnjen s šotori, ki so jim jih posodili občinski štab civilne zašči-te, šmarški taborniki, nekaj piia tu-di občinska konferenca ZSMS Velenje. Ob našem obisku smo našli šotore prazne. Le nekaj kora-kov naprej pa so na deiovišču pridno vihteli krampe in lopate' udeleženci letošnje delovne akcije Smartno 82. Kot so nam v začetku pogovora povedali, je dela vrh gla-ve dovolj, volje, pridnih rok pa tu-
Romana Cepelnik
di ne manjka. V teh treh dneh bi radi uredili okolico nogometnega in rokometnega igrišča, položili ruše, izkopati jarke in naredili no-vo ograjo okoli rokometnega igri-šča. Dela bi veljala približno 150 tisočakov, tako pa bo TVD Parti-zan odštel le nekaj denarcev za hrano in material. Delovnik mla-dih šmarških brigadirjev je dokaj natrpan. Vstajajo ob pol petih zju-traj, od šeste do trinajste ure so na delovišču. Dve uri sta name-njeni kratkemu počitku in kosilu, ob 15. do 18 ure pa zopet pridno delajo. Po končanem napornem delu jih čakajo še prostovoljne dejavnosti, zbiranje gradiva za Brigadirja, nekako ob 20. uri pa se zberejo ob tabornem ognju, kjer pripravijo krajši kulturni program.
Smarški brigadirji pravijo, da se niso zbrali na tej akciji le zaradi športnega življenja, ki je v Smart-nem zelo razgibano, ampak da svoje interese združujejo tudi pri delu. Prav vsi si želijo, da bi postala delovna akcija Smartno 82 tradicionalna, z brigadirskim opravilom bi radi pritegnili še več mladih iz šmarške krajevne skupnosti, pa tudi mlade iz osnov-nih organizacij ZSMS iz vseh krajevnih skupnosti naše občine. Ko smo jih obiskali, še niso vedeli, če bodo uresničili vse načrtovane naloge. V nedeljo zvečer, takrat so namreč akcijo zaključili, pa so z zadovoljstvom ugotovili, da jim je to tudi uspelo. Povemo naj še to, da so vsi brigadirji prejeli knjige, najboljša brigadirja iz vsake čete pa še posebno nagrado. In kaj so nam ob obisku povedali fantje in dekleta, udeleženci delovne akcije Smartno 82?
Branko Emeršič, komandant brigade." Naši brigadirji so zelo pridni in marljivi. Dela so se lotili z vso resnostjo. Le več bi jih lahko
Slp* Matko
bilo, saj več rok več naredi. Ker vsi pridno vihtijo krampe in lopate sem prepričan, da bomo naredili vsa načrtovana dela. Krajani na naše delo gledajo „nekoliko po strani". V taboru je vzdušje enkratno, hrana odlična, z eno besedo imamo se lepo. Brigadirsko življenje je za nas mlade tisto, kar si želimo. Vreme nam v dneh akci-je streže kot naročeno. Zelim si le, da bi se prihodnje leto udeležili te trodnevne akciie vsi mladi iz naše krajevne skupnosti, pa tudi naši vrstniki iz mladinskih organizacij občine Velenje."
Med brigadirkami smo našli Ro-mano Cepelnik, članico osnovne organizacije ZSMS Lesično: ,,V tem kraju imam prijateljico, ki me je privabila med šmarške brigadir-je. In ni mi žal. Med vrstniki se počutim zelo lepo, vključujem se v
prostovoljne dejavnosti, pomagam pri zbiranju prispevkov za naše glasilo. Prvič sem oblekla brigadir-sko uniformo in moram reči, da mi je takšen način življenja všeč. Imamo se zelo lepo, vzdušje pravo brigadirsko. Ne manjka nam dela in zabave. Prepričana sem, da se bom podobnih akcij rada udele-ževala tudi v prihodnje.
Stane Matko, pomočnik koman-danta: ,,Na brigadirski akciji Smartno 82 sodetujem že drugič. Pridno sem krampal in lopatal že na zvezni brigadirski akciji Posočje 77. Ceprav trdo delamo, najdemo kljub napornemu delav-niku nekaj uric za razvedrilo. Ker smo se lotili dela nadvse resno, sem prepričan, da bomo naredili vse kar smo načrtovali. Brigadir sem zelo rad in bom tudi v prihod-nje."
Vino Šmartno ob Paki
S porastom cen do načrtovanega prihodka
Era — tozd Vino Smartno ob P«ki kljub zaostrenim gospodarskim težavam gospodari uspešno.
„Ugodna geografska lega na stičišču treh območij (Mozirje 2alec in Titovo Velenje), nam krepko pripomore, da smo kot erosistična trcovska temćljna organizacija lahko urni pri dostavi bla-ga na vseh treh področjih. Seveda ima to pri naiem gospodarjenju pomembno vlogo. Se posebej v času glavne turi-stične sezone od junija do septembra, ko morajo biti prodajna mesta dobro založena s oelotnim izborom alkoholnih in brezalkohoinih pijač. NaSa temeljna organizacija ima Jest poslovnih enot, od tega sta dve v Celju ter Zagorju ob Sa-vi, Id oskrbujeu tamkajinje kraje in njihovo okolico," je pričet pogovor vodja toida Vlno Smartno ob PaU Joie
Poslovanje te Erine temeljne or-ganizacije se odvija preko dveh primar-nih dejavnosti, in sicer grosistična trgo-vina na vetiko z atkoholnimi in brezat-koholnimi pijačami ter lastno stekle-ničenje namiznih vin (beli, rdeči Martin in Urban ter Burgonja). V načrtovanem skupnem prihodku, ta znaša 4600 di-narjev, zavzema tevji delež grosistična dejavnost, preostalo tretjino pa lastno stekleničenje vin. Nerožnati potožaj na-Sega gospodarstva se močno pozna tudi v poslovanju tozda Vino Smartno ob Paki. Zaradi zmanjSane kupne moči potroSnika kolifiinska prodaja posamez-nih vrst blaga vedno bolj pada. Kot pravijo zaposteni, se potrošnja alkohol-nih in brezalkohobnh pijač postopoma „seli" iz gostinskih lokalov na trgovska prodajna mesta. Tako se je v Sestih me-secih letoSnjega leta dvignila te kotiSin-ska Drodaia Diva. za 11 odstotkov, pro-daja vin in žganih pijač je celo upa-dla za 15 odstotkov v primer-javi z lanskim letom, po brezal-
koholnih pijačah pa kupci posegajo enako kot v enakem obdobju preteklega leta. Delavci tozda Vino Smartno ob Paki načrtujejo, da bodo v tem letu napolnili 320 vagonov uamiznih vin, prodali Stiri milijone steklenic brezalkoholnih pijač, 60 hektolitrov pi-va ter 3S0 vagonov ostalih vin sloven-skih proizvajalcev. Finančni kazalci za
prvo tromesečje sđ bili za zaposlene v tem Erinem tozdu dokaj ugodni, prav tako polletni. „Prepričani sino, da bo-mo pozitivno končali to leto in dosegli načrtovani prihodek, predvsem zaradi porasta cen tega blaga," je poudaril Jože Aristovnik.
Dopolnilno dejavnost te temdjne or-ganizacije predstavlja tudi njihova maloprodaja, ki nudi kupcem po zmer-ni ceni celotni izbor alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Prodaja po nižjih cenah omogoča ddavcem Vina neposredna bližina grosističnega skladi-šča, sai odpadejo vsi prevozni stroški. „Vedno boij ugotavljamo, da se potro-Sne navade naiih kupcev nagibajo v smeri enkratnih tedenskih nakupov. Za-to smo se lotili izgradnje novih prodaj-nih prostorov in tako izboljSali tudi solidnost postrežbe. Na istem mestu lahko sedaj oddajo emalažo in kupijo željeno pijačo. Naložba nas je veljala milijon 700 tisočakov. V začetku mese-ca maja smo uredili tudi razdelilnico toplih obrokov. Hkrad smo s tem pri-dobili večnamenski prostor za zbore kolektiva. V njem prirejamo Se občasne razstave izdelkov naših likovnikov. Za preureditev smo porabili okoli milijon 200 tisoč dinarjev," je povedal Jože Aristovnik.
Poleg sptoinih gospodarskih težav, pestijo zaposlene Vina Se nekatere značilne za tovrstno dejavnost. Rezulta-ti gospodarjenja tega kolektiva so močno odvisni od potroinikov. V zad-njem času pa prihajajo v ospredje še težave z repromaterialom. Za nakup te-ga, pa naj si gre za zamaSke in gume za tovamjake, potrebujejo devize. Teh pa Vino nima. Vse močnejSa je tudi konkurenca sorodnih vin iz drugih republik. Delovni proces so poskušali izboljSati s sodobno transportno tehnologijo, kot so nalaganje z viličarji in paletni sistem, vendar jim to ni naj-bolje uspelo. Ta „poseg" jim je uspel le pri nalaganju in razkladanju blaga v naSem centralnem skladiSču. Pri dobavi brezalkoholnih in alkoholnih pijač kup-cem so Se vedno na ravni izpred 30 let. Ker jim objektivne okoliSčine onemogo-čajo uvedbo sodobnih prevoznih pri-pomof kov na terenu, se v zadnjem času srečujejo tudi s pomanikanjem delavcev za opravila na terenu.
K boljSkm gospodarsldm maloprodaja.
rezultatom prispeva svoj delež aa aovo lzgrajena
Ćebelarska družina Šmartno ob Paki
Proslavili 50-letnico delovanja
Med iz dneva v dan postaja pomembnejSe živilo, Se posebno v času, ko namenjamo pridobivanju hrane ved-no več pozornosti. Med ni le hranljiv, ampak tudi nadvse zdrav.
V	naSi občini delujejo tri čebelarske družine. Med njimi so dokaj prizadevni tudi čebelarji iz šmartnega ob Paki, ki so prav v teh dneh proslavili 50. letnico. obstoja. Prvi člani čebelarske družine so delovali v takSni druSčini za Krajnsko že leta 1902, dokler niso ustanovili družine leta 1929 v Smartnem ob Paki. Pobudnika sta bila Franc Kumer in Franc Ajdič. PriSla so vojna leta in sko-raj v celoti zavrla delo SmarSkih čebe-larjev. Toda kmalu po osvoboditvi so se na pobudo Franca Dreva ponovno zbrali ljubitelji teh skrivnostnih žuželk in ustanovili čebelarsko društvo, ki dela Se danes. Vanj je vključenih 33 članov, med njimi tudi dve čebelarki. O delu čebelarske družine Smartno ob Paki smo se pred dnevom praznovanja pogovarjali s predsednikom Blažem Spehom.
„NaSe druStvo deluje na področju dveh krajevnih skupnosti, Smanno in Gorenje. SmarSki čebelarji imamo pre-ko 400 gosppdarskih panjev, 50 do 60 rezervnih družin, na leto pa pridelamo poleg stranskih čebeljih proizvodov S$ preko 10 ton medu, kar je za naše drti> Stvo veliko. Tisti čebelarji, ki imamb več kot 30 panjev, smo kooperanti Medeksa, ostali pa prodajajo med na drobno ali pa zadrugi. Pridelujemo vse vrste medu."
V	nadaljevanju pogovora je Blaž Speh poudaril, da delo s čebelami ni lahko,
vendar pa je za vsakogar, ki ga ima rad, nadvse lepo ter zanimivo. Če hočeš biti dober čebelar, se jim moraS predati z duSo in telesom, kot radi pravimo. Ljudje vse premalo posegamo po čebe-Ijih pridelkih. Namesto, da bi čebelar-jem pomagali, jim vsako leto v času Skropljenja nakopljejo veliko težav, ker ne upoStevajo zakonov o varstvu čebel. Ljudje so do varstva čebd brezbrižni in vse premalo cenijo njihovo vrednost.
V zadnjih nekaj letih so SmarSki čebe-larji vso pozornost namenili izgradnji
čebetarskega doma. To jim je ob praznovanju 50. letnice delovanja družine tudi uspelc. Za dom so potroSili le okoli 400 tisočakov. Seveda pa mora-mo povedati, da so se kar krepko lotili dela vsi čebelarji in opravili okoli 2000 udarniSkih ur. Na pomoč so jim prisko-čili tudi krajani, ki so jim darovali les. Skupaj z domom so zgradili Se Solski čebelnjak za 15 A2 panjev. Del skrbi posvečajo člani čebelarske družine iz Smartnega ob Paki zdravju svojega zaroda. često iih napadejo mnoge
Med slovesnostjo
bolezni, zlasti pri prevozih na paSe v druge kraje, zato jih pred začetkom pa-Sne sezone poSiljajo na preventivne preglede. Da bi svoje izkuSne prenašali na mlajši rod, so člani druStva navezati tesne stike s čebelarskim krožkom na osnovni Soli. Za kar najboljSe delo tega so poleg novega doma zgradili Se Solski čebelnjak, da bodo lahko pridobljeno znanje preizkusili še praktično.
Največja težava, s katero se pri delu srečujejo, da pomanjkanje povrSin za primerno čebeljo pašo. S hribovitih predelov, kjer je paSa ugodna, nimajo nobenega člana, v doBni pa so primerni predeli že preobremenjeni. Da bi njiho-ve skrivnostne žuželke lahko pridelale kar največ strdi, so se Stirje SmarSki čebelarji odločili, da bodo svoj čebelji zarod vozili na paSo v Podravino, Mur-sko Soboto, na gozno pašo pa v Oornio Savinjsko dolino in Zavodnje. Poleg te-ga jim zmanjkuje denarja za Se bogatej-So dejavnost, saj dobijo denarce le od članarine. Pa tudi prave skupne poti Se . vedno niso naSli s krajevno skupnostjo, družbenopolitičnimi organizacijami ter kmetijsko zadrugo, kamor pravzaprav sodijo.
50. letnico obstoja so člani čebelarske družine iz Smartnega ob Paki proslavili nadvse slovesno. Svojemu namenu so predali nov dom. učenci tamkajSnje Sole pa so pripravili krajši kultumi pro-gram. Ob koncu slovesnosti so najza-služnejšim članom podelili druStvena odlikovanja Antona JanSe 111. stopnje, nekaterim pa Se spominska priznanja.
Glavna naloga čebelarjev iz Smartnega ob Paki v prihodnje je pridobivanje mlajših članov ter izobraževanje svojih vrst.
8. julij 1982
it Titovo Velenje
VAŠ OBVEŠČEVALEC
ritJS cas ★ stran 11
KOLEDAR
Cetrtek, 8. julU — ŠPELA Petek, 9. julij — BOGOMIR Sobota, 10. juiij — AMALIJA Nedelja, 11. julij — OLGA Ponedeljek, 12. juUj — MOHOR Torek, 13. julij — DRAGAN Sreda, 14. julij — BORUT
DEŽURSTVA
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ Cetrtek, 8. julij — dr. Menih Petek, 9. julij — dr. Pirtovšek Sobota, 10. julij — dr. Pirtovšek Nedeija, 11. julij — dr. Pirtovšek Ponedeljek, 12 julij - dr. Stupar Torek, 13. julij — dr. Lazar Sreda, 14. julij — dr. Pirtovšek
ZDRAVNIKl V ZDRAVSTVE-NEM DOMU TITOVO VELENJE Cetrtek, 8. julij — dr. Zičkar, (dnevni), dr. Pustovrh (nočni) Petek, 9. jujij — dr. Natkova (dnevna), dr. Zupančič (nočni) Sobota, 10. julij — dr. Hrast-nikova (glavna), dr. Vrečkova (no-tranja)
Nedelja, 11. julij — dr. Hrastni-kova (glavna), dr. Vrečkova (no-tranja)
Ponedeljek, 12. julg — dr. Prenc (dnevni), dr. Žičkar (nočni)
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENEM DOMU TITOVO VELENJE
Od 8. do 12. ure v zobni am-bulanti Zdravstveifega doma Vele-nje, sicer v pripravljenosti na domu:
Sobota, 10. julij — dr. Mirjana Tomas, Tomšičeva 53, Titovo Velenje	s
Nedelja, 11. juljj — dr. Mirjana Tomas, Tomšičeva 53, Titdvo Velenje
VETERINARJI V VETERINAR-SKI POSTAJI ŠOŠTANJ Od petka, 9. julija do ponedeljka 12. julija — Marjan Lešnik, dipl. vet. Tomšičeva 31, Titovo Velenje, telefon 851-944.
Od ponedeljka, 12. julija do srede, 14. julija — Ivo Zagožen, dipl. vet., Vrnjačke Banje 7, telefon 852-381 Titovo Velenje
MALIOGLAS/
PRODAM RABLJENO SPALNICO. Janez Dolinar. Sta-nelova 25 Titovo Velenje
PRODAM ZASTAVO — 128 CL letnik 1982 in Fiat — 128 lelnik 1971. Ogled mogoč v nedeljo. Ulica Veljka Vlahoviča 42-11. stanovanje 22.
NEMŠKE OVČARJE stare 2 meseca prodam. Vito Felicijan. Silova 23. Tilovo Velenje
UGODNO PRODAM Zasta-. vo 750 7. avtoradijem. cena 3.5 M Registriran dp maja 1983. Drago Brodnik. Gaberke 60. ŠO-ŠTANJ.
UGODNO PRODAM 20 pro-slornih metrov, mešanih trdih drv. Franc Hriberšek. Topolšica 45.
PRODAM črno-beli televizor Gorenje TOPAS. Naslov v ure-dništvu.
Cenjene stranke kemične či-stilnice POLAK prosimo. da dvi-gnejo svoja oblačilu. ker bo či-stilnica zaradi kolektivnega do-pusta zaprla od 19.7.do6.8.1982.
ZASTAVO 101 L. december 1977. registrirano do januarja 1983. prodam. Naslov v uredni-šlvu.
CENJENE OBČANE OB-VEŠČAM. da sem odprl če-vljarsko delavnico (popoldan-sko ohrtjza menjavo vseh vrst zadrg. kraj.šanje in ožanje ženskih škornjev v mečih. poprav ilo vse usnjene galan-lerije in konfekcije. Se pripo-roča ALO.IZ POLANC. Velj-ka Vlahoviča 13. Titovo Vele-nje.
KINO
REDNIKINO VELENJE
Petek, 9. 7. ob 18. in 20 uri SVINCENA BRIGADA — jugo-slovanski. V gl. vlogi: Miralem Zupčević
Sobota in nedelja, 10., 11. 7. ob 18. in 20 uri MEGLA — ameriška srhljivka. V gl. vlogi: Andrianne Barceau Ponedeljek in torek, 12., 13. 7. ob 18. in 20 uri UGRABITEV — ameriški akcij-ski. V gl. vlogi: Stacy Keach Sreda in četrtek, 14., 15. 7. ob 18. in 20 uri
HERBI POTUJE V MONTE
CARLO — ameriška komedija. V. Gl. vlogi: Deaan Janes Petek, 16. 7. ob lOuri SLEPAR HITREJŠI OD POLICI-JE — angleška kriminalka. V gl. vlogi: John Hargreaves
KINO DOM KULTURE VELENJE
četrtek, 15. 7. ob 20uri ZENSKI INTERNAT — ameriška melodrama. V gl. vlogi: Susannah Fowle
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 10. 7. ob 19.30 KRVNA BRATA — nemški ve-stern. V gl. vlogi: Gojko Mitić
Nedelja, 11. 7. ob 17.30 in 19.30 NOČI STRIP-TIZA — kanadskki, dokumentarni Ponedeljek, 12. 7. ob 19.30 MEGLA — ameriška srhljivka. V gl. vlogi: Andrianne Barbeau
Sreda, 14. 7. ob 1SL30 UGRABITEV — ameriški akcij-ski. V gl. vlogi: Stacey Keach
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 9. 7. ob 20 uri
NOČI STRIP-TIZA — kanadski
dokumentarni
Torek, 13. 7. ob 20. uri
MEGLA — ameriika srhljivka
Petek,
Petek, 16. 7. ob 20 uri UGRABITEV — ameriški akcijski
G/BANJE PREB/VALSTVA
MATlCNI URAD VELENJE
Rojstva:
Rodilo se je 16 dečkov in 24 deklic.
Poroke:
Branko ALBREHT, roj. 1958, rudar iz Topolšice in Mihaela SARUGA, roj. 1964, cvetličarka iz Paške vasi; Ivan GRAJŽL, orodjar iz Titovega Velenja in Ružica JUROVIČ, roj. 1961, admi-nistratorka iz Titovega Velenja; Albin GUMZEJ, roj. 1959, mizar iz Titovega Velenja in Andreja BRITOVSEK, roj. 1959, študentka iz Hjastovca;
Smrti:
'Angela PUNGERTNIK, upokojenka iz Titovega Velenja, Prešernova 9/a stara 65 let; Antonija PIRNAT, gospo-dinja iz Titovega Velenja, Koroška 11, stara 80 let; Lucija, CEPLAK, gospodi-nja iz Pustopolja 4, stara 76 let.
MATlCNI URAD šoStanj Rojstva:
Rodilo se je 12 dečkov in 14 deklic. Poroke:
Marjan POTOCNIK, roj. 1957,-kmet, iz Raven in Marijana KRT, roj. 1963, gospodinja, iz Raven 68; Stani-slav SLEBINGER, roj. 1953, viličarist, iz Soštanja, in Jožica GOLENKO, roj. 1955, stiskalka, iz Soštanja; Bojan KU-GONlC, roj. 1958, ekonomski tehnik iz Družmirja, in Nuša Ana Pleteršek, roj.
1957,	učiteljica, iz Šoštanja, JakaVelj-ko VUGA, roj. 1956, gradbeni tehnik iz Soštanja in Lea PLETERSEK* roj.
1958,	višja medicinska sestra iz Šošta-nja.
Ema KRIVEC, gospodinja, Celje Saranovičeva 11, stara 70 let; Julijana PRAZNIK, kmetovalka, Topolšica 210, stara 79 let.
gorenje
GORENJE TGO
Tovarne gospodinjske opreme,
n. sol. o., Titovo Velenje
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD POHIŠTVO,
n. sol. o., Titovo Velenje
vabi k sodelovanju
več delavcev za opravljanje del in nalog v lesni stroki:
—	lesne tehnike
—	KV mizarje
—	NK delavce
Dela in naloge za NK delavce so takšne narave, da se jih boste z lah-koto priučili.
V pisni prijavi (prošnji) navedite poleg kratkega življenjepisa pred-vsem svoje dosedanje delovne izkušnje.
Prijavo pošljite. najkasneje v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE TGO, TITOVO VELENJE, kadrovski sektor, Celjska 5/a, 63320 TITOVO VELENJE.
O izbiri boste obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
SLOVEHUALES
Slovenj Gradec, Glavnitrg26
POHIŠTVO, OKNA VRATAINGRAD-BENIMA TERIAL VSE TONA ENEM MESTU, PRISLOVENIJALESU V SLOVENJ GRADCU, GLAVNITRG26.
SE PRIPOROCAMO
Ljubljanska banka
Temeljna banka Velenje, n. sub. o Rudarska 3
Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne skupnosti Temeljne banke Velenje z dne 24. 6. 1982
objavljamo
prosta dela in naloge
VODENJE ODDELKA STANOVANJSKO KOMUNALNIH NALOŽB
Kanaidati morajo poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje:
—	visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri
—	5 let delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov LJUBLJANSKA BANKA TEMELJ-NA BANKA VELENJE, n. sub. o., Rudarska 3, 63320 Titovo Velenje.
Nastop dela na objavljena dela in naloge je 1. 12. 1982. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem roku za zbiranje prijav.
SUPERMARKET BLAŽEJ
Pliberk - Avstrija, telefon 9943 4235 2194
Trgovina za najugodnejši nakup!
Alvorada kava
. k9 69.89
Bučno solatno olje
21.80
1
Čebula
„letošnja"
10 kg
a. š.
29.60
a. š.
Fotoalbum
samolepljiv
24.80
a. š.
Taft
„trovremenski"
23.80
Vse ponudbe veljajo samo do 21. 7. 1982
l
ALKO — vrtna kosilnica 4 ^	taktna, 3. KS, 48 cm
namesto 2906
	
	
	
za izvoz samo
1499
a. š.
ŠKROPILNA - pištola namesto 498 a. š.
samo
288
a. š.
NUDIMO VAM POSEBNO
Braun mrežice, PPR - PGP kable, Fi-stikala. žarnice in ostali pribor za televizorje, Šincal toplivodne števce, vse za vodovod
NAROČIMO VAM VSAK REZERVNI DEL! POSTREŽEMO VAM V SLOVENŠČINI! PRODAJAMO ZA DINARJE!
PR/RED/TVE
Kulturni center Ivan Napotnik Velenje
1. V petek, 9. julija, ob 20. uri, bo v domu kulture v Titovem Vele-nju nastopil Magic show Marlizz iz Čarovniškega kluba Maribor. Vstopnina 80 din. Vstopnice prodajajo v knjižnici v Titovem
Velenju vsak dan od 9. do 13. ure in uro pred predstavo.
V domu kulture v Soštanju je odprta Napotnikova galerga. Ogled je možen ob vsakem času.
ZELIMO VAM PRIJETNO ZABAVO!
Presenečenje vhotelu Goldin Rubin VŽalcu v mesecujuliju
V mesecu juliju vas bo v restavraciji zabaval INTERNACIONALNI TRIO iz Beograda z virtuozom na violini» lepim Mijom«. Lahko pa se tudi zabavate v piSCO KLUBU hotela Golding Rubin. Poleg poznatih srbskih specialitet, dobrih jedil na žaru in hia-dnih jedil, vam te dni restavracija Hotela Golding Rubin v Žalcu nudi gotova jedila: čorbasti pasulj s suhim mesom, svatbeno zelje s svežim mesom, madžarski golaž, telečji zvitek, dimljeno belo vešalico in domačo klobaso na žaru.

ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega sina. brata in strica
Branka Anclina
iz Lokovice
se iskreno zahvaljujefno vsem sorodnikom. sosedom. prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih.zadarovanocvetjein izrećenosožalje. Hvalavsem.kistega pospjemili nanjegovizadnji
poti in sočustvovali z nami! Posebna zahvala velja kolektivu DES Titovo Velenje. govornikom. posebej sosedi Alenki za ganljive besede. godbi iz Slovenj Gradca. pevcem iz Lokovice ter dr. Pirtovšku za nesebično
pomoč.
Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽalUjoei: oče, rnama, ratje in sestra z družino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage ž.cne in.mame
Cilke Pečečnik
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom. sosedom. prijateljem in z.nan-ccni.kistcnam v icžkih trcnutkih kakorkolipomagali insočustvovaliznami. jo posprcmili na zadnji poti.ji durovali vcnce in cvetje. num pa izrekli ustno in pisno sožaljc.
Posebej se zahvaljujemo gasilskcmu društvu Titovo Vclcnjc. govornikom .lo/.elu Hudalesu. Ivanu Gorograncu. Borisu Sušcu in Mihu Valenciju. članom kolektivov Dom za vurslvo odraslih. ESO. RŠC'. TCiO. INTF.R-F.UROPA. pcvskcmu zboru in rudarski godbi. F.nako hvalo smo dolžni tudi duhovščini z.a opravljen obred.
Žalujoči: Vsi njeni
MALAANKETA
Mesec julij je, vsi smo že počitniško razpoloženi, toda mnogi Se ne bodo mogli tako kmalu na dopust. Tudi šolar-ji ne, vsaj ne vsi. Komaj so si oddahnili od spraševanja in Solskih natog, že se na počitniSki praksi srečujejo z novimi težavami, tokrat drugačne vrste. Premostiti je treba tisti prelomni trenu-tek, ko se suhoparni podatki izza kate-dra spremenijo v stvarne delovne rezut-tate. Kot so nam povedali mtadi socovorniki v anketi, jim obvezna počitniška praksa ne bo pokvarila počit-nic, saj delajo radi. Za morje bo ostalo Se dovolj časa. Kako doživtjajo svoj prehod iz šolskih klopi v delovne or-ganizacije, je njihovo izobraževanje naravnano res predvsem za delo?
ZVONKO LAMPRET: Na poklic-ni kovinarski šoli, kjer sem konSal 2. letnik, je precej prakse. Dva dneva v tednu imamo teoretični pouk, tri-je dnevi pa so namenjeni praktičnemu usposabljanju. Toda delo, ki ga oprav-tjam sedaj, je precej drugačno, kot tisto v šoli. Tukaj mi je mnogo bolj všeč. V TGO Gorenje — tozd Vzdrževanje samostojno opravljam poklic kovinarja. Brez znanja, ki sem ga dobil v šoli, bi mi bilo- bolj težko, Pri vzJrževanju stiskalnic se moram kar pošteno potrudi ti, da naloge uspešno izpeljem."
BOGĐAN BELCL: „Sam sem se od-ločil za poklic kovinarja. Z veseljem ga bom opravljal. V tozdu Vzdrževanje (TGO Gorenje) imam obvezno prakso že več let, tako da delo že dobro poznam. Tisto, kar se naučiš v šoli, je največkrat čisto nekaj drugega, kot pravr delo v tovarni, med stroji. Z delavci se dobro razumemo, velikokrat so nam, praktikantom, tudi v pomoč. Ne, v samoupravno odločanje nas še niso vključili, čeprav bi želeli bolje poznati razmere v delovni organizaciji, kjer smo štipendisti. Navsezadnje se bomo tukaj kmalu tudi zares zaposlili."
Darinka Tajnik
IGOR RAZBORNIK: V tozdu Vzdr-ževanje sem na obvezni počitniški praksi že tretjič zapored. Zaposlil bi se tudi, če delo v proizvodnji ne bi bilo pogoj za vpis v višji letnik. Da bi kaj zaslužil. Mo-ja štipendija ni velika, zato bom nekaj denarja porabil za počitnice na morju, del pa bom moral prihraniti za izdatke ob novem šolskem letu. Jeseni bom šel v 3. letnik strojne tehnične šole. Tukaj mi je všeč. Pri delu sem samostojen, imam lepo priložnost, da znanje iz šote upo-rabim tudi v praksi. Moj bodoči poklic mi prav gotovo ne bo prinesel nikakršnih presenečenj. To bo predvsem zasluga dni, ki jih med počitnicami preživljam v delovni halji."
ĐARINKA TAJNIK: ,,2e preden sem odšla na grafično šolo v Ljubljano, sem se za kratek čas zaposlila v knjigovezni-ci. Delo mi je všeč. Tisto, kar sem spoznala takrat, je še podprlo mojo poklicno odločitev. Delo knjigoveza ni težko, če delaš z veseljem. Danes sem pomagala pri vezavi Uradnih listov.
Boštjan Pelko
Upam, da bom v Tiskarni (sozd Rek), kjer opravljam prakso, poleg štipendije, ki jo že prejemam, dobila tudi kakšno denarno nagrado. Kljub temu si počitnic na morju ne bom mogla privoščiti. Ima-mo kmetijo, poletje pa ječas, kodela ni-kakor ne zmanjka, tako da bom preosta-li del počitnic preživela kar doma."
BOŠTJAN PELKO: „Konča! sem tretji letnik elektrofehnične šole. Prvi mesec počitnic bom na počitniškem delu v Farmin Inženiringu, avgusta pa bom z denarjem, ki ga bom zaslužit, odšel na morje. Tukaj delam šele tri dni, toda Iahko povem, da se mi zdi zanimivo. Ni mi dolgčas. Pomagam pri urejanju tehnične dokumentacije in pro-pagandnega gradiva, če pa je potrebno, delam tudi kaj drugega. Seveda bi mi bi-lo bolj všeč, če bi delal nekaj, kar je v zvezi z mojim bodočim poklicem. Zat, takšnega dela še ne morem opravljati. Študirati nameravam industrijsko elektroniko."
Nevenka Zolnir
Smučanje
Najuspešnejša
sežona
Kljub temu, da so naSe misli v teh dneh v bazenih ali na morju, velenjski smučarji ne mirujejo. V ponedeljek zvečer so se namreč zbraH na občnem zboru, na kate-rem so ocenili deio kluba v pretek-nh Stirih letih in sprejeli delovni program za naslednjo sezono. Če-prav bomo o delu kluba več pripravili za prihodnjo številko, naj že sedaj povemo, da je za velenjski-mi smučarji, kot so dejali na obč-nem zboru, najuspešnejša sezona v nekaj več kot 13-letnem obstoju
kluba. Pri starejših pionirkah so dobili. prvo reprezentantko (Sašo Silovšek). Zelo blizu reprezentance je tudi Romana Zorman, uspešen je bil v zadnji sezoni Miran Budna. Dodamo naj še, da so v zadnji zimi v vzhodni regiji osvojili kar 16 kolajn, od tega 5 zlatih (Saša Silovšek in Miran Budna). Na-povedujejo pa, da bodo v naslednji sezoni še boljši, porok za to bo tudi profesionalni trener. Klub bo v naslednjem obdobju vodil Martin Budna.
Plesni klub
Konec sezone
S turnirjem za pokal Ro-gaške Slatine ter državnim prvenstvom v standardnih in latinskhameriških plesih. je ludi naš najuspešnejši plesni par koneal sezono 81/82.
V Rogaški Siatini sta se Branka Kavšek in Sandi Je-romel v standardnih plesjh tivrstila rhed 10 najboljših. teden prej pa sta bila na dr-žavnem prvenstvu. kombina-cija standardnih in latinsko-ameriških plesov. II. V kon-kurćnci samo latinskoameri-ških plesov pa sta se uvrstila na sedmo mesto.
Nadaljevali obravnavo proti funkcionarjem NK Rudar
Štipendije za igralce
Na velenjskem sodišču so pred dnevi nadaljevali obravnavo , kazenske zadeve zoper obdolžene štiri funkcionarje nogometnega kluba Rudar iz Titovega Velenja. Jože Suhelj, Mustafa Topčič, Franc Druks in Matija Blagus (vsi iz Titovega Velenja) so obtoženi kaznivega dejanja razsipništva na škodo družbenega premoženja, kar naj bi storili s tem, da so oblikova-li ,,črni fond" s 315.500 dinarji, ki naj bi jih dobili za prestop igralca Dubovine v švicarski klub Ispa. Obtožnica jih bremeni, da ta denar niso nakazali na žiro račun, tem-več so ga kot nedopustne premije razdelili igralcem. Jože šuhelj pa je obtožen tudi kupčevanja s tujo valuto, saj naj bj. v dinarje zame-njal 13.000 zahodnonemških mark in 44.000 šilingov, kolikor je Ispa plačala za prestop.
Pred nadaljevanjem obravnave je tožilstvo dopolnilo obtožni predlog s tem. da ie Drvotni znesek 315.000 dinarjev nadomestilo z 201.500 dinarji, kolikor naj bi po zadnjih ugotovitvah bilo v črnem fondu. K opisu kaznivega dejanja je tudi dodalo, da obtoženi v času od decembra 1980 do novembra 1981 niso preprečili izplačila štipendij igralcem v skupni višini 692.605 dinarjev, čeprav naj bi vedeli, da igralci nimajo statusa študentov oziroma dijakov in da zato štipen-dij po družbenem dogovoru ne morejo dobiti. Jože šuhelj in Matija Blagus na obravnavi nista bila prisotna. Franc Druks pa je v zvezi z dopolnitvijo obtožnega "predloga povedal, da je v klubu delal le do junija 1981 in da mu doslej ni bilo znano, da bi tak na-čin nagrajevanja bil sporen. Z ustreznimi samoupravnimi akti so ga uveljavili že prej in nihče ni podvomil v njihovo ustreznost, saj so starejši klubski delavci zagotav-
Ijali, da so akti strokovno pregle-dani pa tudi pozneje ni nihče opozarjal na nepravilnost. Če so ti akti sporni, se ni moč izogniti odgovornosti tistih, ki so tak si-stem plačevanja pripravili pa tudi ne profesionalnih klubskih delav-cev, je menil. Sestavljanje spiska izplačil je bila trenerjeva skrb, kontrolo pa naj bi opravljala tehnična komisija. Vendar pa je komisija te spiske pregledovala le redko, saj je bila v klubu aktivna le peščica ljudi in te komisije (podobno pa tudi ostale) praktično sploh ni bilo, je povedal predsed-nik tehnične komisije Mustafa Topčič.
Bivši funkcionar velenjskega Rudarja Franjo Kljun, ki je v nadaljevanju obravnave sodeloval kot priča, je med drugim povedal, da je sodeloval v delovni skupini za pripravo sporazuma o nagraje-vanju. Sestavili so ga na osnovi družbenega dogovora o statusu in stimulaciji vrhunskih športnikov, zakona o združenem delu in spora-zumov med klubom ter delovnimL organizacijami, kjer so bili igralci zaposleni. Delovna skupina je predlog sporazuma posredovala v obravnavo izvršilnemu odboru kluba ta pa nato skupščini v spre-jem. Kot je povedal Franjo Kljun, so nogometaše obravnavali kot delavce v združenem delu, ki poleg redne raposlitve opravijo tudi pre-cejšnje število ur v klubu. Klub se je najpogosteje in največ ubadal z nerešenim položajem in zlasti Financiranjem, o čemer so na različnih ravneh večkrat razprav-ljali (v SZDL in drugih družbe-nopolitičnih organizacijah) in se dogovorili tudi za način razrešitve tega vprašanja znotraj OTKS. Predlagani način pa se ni uveljavil. Na vprašanje, od kod pobuda, naj
bi klubski pravilnik omogočal večje nagrade kot pa jih je dovo-ljeval družbeni dogovor, je Franjo Kljun med drugim odgovoril, da izraz ,,več" ni ustrezen, saj naj bi v pravilniku šlo za točke ne pa dinarje.
Sekretar NK Rudar Vladimir Jenko, ki je pred tričlanskim senatom velenjskega sodišča prav tako nastopil kot priča, je med drugim menil, da je veliko napak pri delu v klubu nastalo zaradi nepoznavanja predpisov. Stipendi-je so, kot je dejal, dobivali vsi igralci in večina je bila tudi vpisa-nih v različne šole. Potrdila o šola-nju pa od njih niso zahtevali. Povedal je tudi, da so igralci bili upravičeni dobiti nadomestila selitvenih stroškov, ki pa so jih v nekaterih primerih izplačali brez računov. V zvezi j prestopom Dubovine v Svico je Vladimir Jenko dejal, da mu je predsednik tehnične komisije Mustafa Topčič naročil, naj vso potrebno doku-mentacijo ne izroči tako dolgo, dokler ne bodo na žiro račun prispela sredstva za odškodnino. Ker sta oba s Topčičem kasneje bila odsotna, naj bi prestop naprej urejeval Jože Suhelj in pozneje tudi zagotovil, da je zadeva v naj-lepšem redu. Klubska knjigo-vodkinja pa je med drugim pojas-nila, da o posojilih za igralce ni vedela ničesar in da na klubskem računu nikoli ni bilo deviz. Kot se je spomnila, so stroške za'selitve izplačali le enkrat, enkrat pa dvignili tudi denar za nagrade. Del teh sredstcv naj bi, kot je kasneje razbrala s potrdil, namer)lli za dodatke k pogodbam, nadomestilo za čas, ko igralci niso bili zaposleni in selitvene stroške. Zaradi novih dokaznih predlogov so obravnavo preložili.
J. K.
Kotalkanje
Že tretjič Medveščak
Na velejnskem kotalkališču je bile tu-di letos v počastitev rudarskega prazni-ka odprto pionirsko prvenstvo v kotal-kanju za prehodno rudarsko svetilko. Pod pokroviteljstvom Rudnika lignita Velenje je tekmovanje nadvse vzorno •organiziral domači kotalkarski drsalni klub Rudar. Tekmovanja, ki je bilo že tretje zapored, se je udeležilo blizu 70 kotalkarjev iz 7 slovenskih in hrvatskih klubov. Tudi tokrat so se najbolj izkazali mladi kotalkarji člani Medve-ščaka iz Zagreba. Zmagali so že tretjič in tako jim je predsednik velenjskega kotalkarskega ktuba Venčeslav Svoljšak izročil v trajno last pokal — simbolično rudarsko svetilko. Izkazali so seUudi velenjski kotalkarji, saj so ekipno osvo-jili 2. mesto, vrstni red ostalih pa je bil naslednji: 3. DKK Stanko Blovdek (Ljubljana), 4. HKD Cinkarna Celje, 5. KUK Nova Gorica, 6. KDK Olimpija-Ljubljana, 7. KKK Mladost Zagreb.
Pionirke a: 1. Savić, Medveščak, 3. Ja-vornik, 5. Goličnik, 8..Stor, 10. Maje-rič, (vse Rudar); pionirji — B: 1. Lak-
Razstava
V petek so v mariborskem foto salonu odprli razstavo umetniških fotografij Lojzeta Ojsterška iz Titovega Velenja. Velenjski avtor je ob dnevu rudarjev Mariborča-nom predstavil fotografije z rudar-sko tematiko. Na otvoritvi so se zbrali številni ljubitelji črno-bele fotografije, o rudarjih in fotografu pa sta spregovorila Jože Pečečnik, podpredsednik konference osnov-nih organizacij sindikata vetenj-skega premogovnika in Vlado Vr-bič, predsednik velenjskega fotokluba, ki je v uvodnem govoru med drugim dejal: „Dokumentar-na fotografija je širše področje s katerim se ukvarja Lojze Ojster-šek, največ zadovoljstva pa najde v fotografiranju otrok in rudarjev. Te fotograftje prerastejo v umetni-ška dela trajnega pomena. Knapi, njegovi tovariši, so tema, ki se je loteva vedno znova. V njegovih portretih je ujeta vsa lepota in trpkost rud arskega poklica, govorijo o trdem, vztrajnem, nepopustljivem in včasih že trma-stem boju z naravo." Povedati velja, da je to prva samostojna razstava Lojzeta Ojsterška izven Titovega Velenja.	H. J.
Vlečenje vrvl zahteva veliko močl in spretnostl
Rečica ob Savinji
Stara dobra frača je tek-movalcem povzročala veliko težav
Uspela vaška olimpiada
Mladinke in mladinci krajevne skupnosti Rečica ob Savinji so v nedeljo znova nadvse uspešno pripravili in izvedli svojo vsakolet-no „vaško olimpiado", šaljivo tekmovanje vasi in zaselkov. K odlični organizaciji srečanja so veliko pripomogli tudi ostali krajevni dejavniki, pa združeno delo in člani združenja obrtnikov, ki je bilo tudi pokrovitelj letošnje-ga tekmovanja. Prireditelji so se tudi tokrat izkazali z izredno
domiselnostjo pri izbiri šaljivih iger, ki jih je kakšnih tisoč gledal-cev navdušeno spremljalo. Med te igre sodijo nogomet v škornjih, vlečenje vrvi, tek z desko, odbojka z vrečkami z vodo, streljanje z veliko fračo in podobno. Svoj ne-pogrešljiv detež k prireditvi je tudi tokrat prispevala delavska godba na pihala, ki ima sedež na Rečici. Nagrade za najboljše ekipe ,sta prispevali temeljni organizaciji združenega dela Kemija iz Ljubije
in Gradbenik z Ljubnega ob Savi-nji.
V skupnr uvrstitvi so bili naj-boljši tekmovalci in tekmovalke Pobrežij, druga je bila ekipa Reči-ce, tretje in četrto mesto pa sta si razdelili ekipi Homc in Nizke. Vse ekipe so prejele spominske diplo-me, zmagovalci pa so se veselili ob dveh pokalih, prvi je prehodni, drugega pa so osvojili v trajno last.
J. P.
Tiidi domači kotalkaiji so se izkazali.
ner, (Cinkarna), 5. Marinič (Rudar); pionirke — B: 1. Jurkovič (Medveščak), 2. Oven, 8. Kemperle (obe Rudar); pio-nirji — C: 1. Potočnik, 3. Stor, 4. Sin-kovec (vsi Rudar); pionirke —: C: 1. Juratek (Mladost), 3. Novak, 5. Kem-perle, 10. Goršek, 11. Svojlšak, 12. Ja-vornik, 13. Veber, 17. Krmpotič, 20. Lipičnik (vse Rudar); Pri mladinrih ip
nastopil le Praprotnik (Stanko Blov-dek), med 7 mladinkami pa je bila naj-boljša Težak (Olimpija), 5. Oven-(Ku-dar). Nadvse skromna je bila udeležba tudi pri članih in članicah saj je nastopil le en tekmovalec oziroma tekmovalka. Pari: (pionirji): 1. Kopač—Klasinc (Stanko Blovdek), 6. Kemperle—Poto-čnik (Rudar).
Zvonko Lampret
Bogdan Belcl
Igor Razbornik