SKUPŠCINA OBCINE LJUBLJANA-ŠISKA Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Datum: 6.6.1984 POROČILO o sanacijskih procesih v organizacijah združenega dela, ki so leto 1983 sklenile z izgubo, v občini Ljubljana-Šiška Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo podaja zbcru združenega dela v skladu s periodičnim programom dela poročilo o sanacijskih procesih. V občini Ljubljana-Siška je leta 1983 poslovalo z izgubo osem organizacij združenega dela s področja gospodar-stva. Ustvarile so 733.564 tisoč din izgub, kar je 52 % več več kot v letu 1982. Dc 1.6.1984 je bila vsa izguba po~ krita. V organizacijah združenega dela, ki so poslovale z izgu-bo, je bilo zaposlenih 1538 delavcev, kar je 4,9% vseh zaposlenih v občini Siška. Izgube predstavljajo 4,2 % ce-lotnega prihodka teh organizacij združenega dela, 47,9 % dohodka in 1,7 krat presegajo del čistega dohodka, ki so ga v teh organizacijah namenili za osebne dohodke. V go-spodarstvu je v letu 1983 znašal poprečni neto osebni do-hodek 20.027 din in se je povečal glede na leto 1982 za 27,5%, v crganizacijah z izgubo pa je znašal poprečni neto osebni dohodek 17.730 din, kar je za 26,4% več kot v ietu 1982. V Savskih elektrarnah — TOZD Elektrarna Medvode je znašal povprečnj neto osebni dohodek v letu 1983 22.667 din in se je povečal glede na leto 1982 za 28%, v Iskri Elektrozveze — TOZD Radio relejni in navigacijski sistemi 22.969 din (38,4%), v SOZD Gorenje — Tiki 16.116 din (11,5%), v Iskri Avtoelektrika — TOZD tovarna žarnic 15.427 din (25,6%), v SGP Stavbenik — TOZD Gradbena operativa 15.742 din (21,3%), v GP Objekt 16.083 din (3,2% manjši), v SOZD Petrol DO Zemeljski plin 22.660 din (25,1 %), v Kompasu TOZD Motel Medno 16.171 din (30,9 %). Največ izgub je na področju energetike (75,5 % od ce-lotne občinske izgube — Petrol DO Zemeljski plin), na pcdročju industrije (19,3%; 4 OZD) in gradbeništva (3,3%; 2 OZD) ter na področju gostinstva (1,9%, Molel Medno). Zakon o sanaciji in prenehanju crganizacij združenega dela zavezuje vse organizacije, ki so v zaključnem računu izkazale izgubo, da morajo najpozneje do Ljunija teko-čega leta sprejeti program ukrepov za odstranitev vzrokov za nastalo izgubo in ukrep za zagotovitev uspešnega pe-slovanja (sanacijski program). Vsebino procesov sanacije v posameznih organizacijah združenega dela določajo specifični pogoji in vzroki na-stajanja negativnih finančnih rezultatov, kot tudi različne pcti možnega saniranja razmer. V okviru zakonskega roka za uvedbo sanacije, imenova-nje sanacijskih komisij, izdelavo in sprejem sanacijskih programov ter programov ukrepov za njihovo realizacijo so organizacije združenega dela v različnih fazah izva-janja. SOZD Petrol, DO Zemeljski plin Organizacija je zaključila poslovno leto 1983 z izgubo v višini 553.635 tisoč din, kar je 62% več kot po zaključ-nem računu za leto 1982. Izguba je bila v celoti pokrita z nepovratnimi sredstvi, ki jih združuje gospodarstvo v okviru ISNAP in so namenjena za finančno sanacijo pli-novodnega sistema. Osnovni vzroki za izgubo so razkorak med stroški nabave in transporta zemeljskega plina in pro-dajno ceno ter obresti zaradi neugodne finančne konstruk-cije pri izgradnji plinovodnega omrežja. Izgubo so načrtovali že v sanacijskem programu iz leta 1982 in sicer skczi celotno srednjeročno obdobje. Za leto 1983 so planirali izgubo v višini 125.772 tisoč din. Vzroka za taka odstopanja sta v drsenju tečaja dinarja, kar je povzročilo povečanje obresti inozemskih kreditov ter povečanje dinarske nabavne vrednosti zemeljskega plina preko načrtovane ravni, čemur pa ni sledila prodajna cena zemeljskega plina. Zato je delcvna organizacija izde-lala nov sanacijski program v skladu z zakonom in me-tologijo za izdelavo sanacijskih programov. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je ugo-tovil, da: — je sanacijski program izdelan v zakonskem roku, — so vzroki za izgubc objektivni, — pri naložbah ni razvidno, če bodo vsi udeleženci zmogli svoje finančne obveznosti, — je projekcija poslovanj v letu 1984—1990 izdelana statično na osnovi sedaj znanih parametrov, — cb spoštovanju osnovnih cenovnih razmerij ne bo izgube, — je organizacija poslcvaia v prvem tromesečju 1984 brez izgube, kar jasno kaže, da je rentabilnost poslova-nja odvisna od razmerja med prodajno in nabavno ceno plina (poslednja korekcija cen zemeljskega plina 24. 12. 1983). Izvršni svet občine Siška je sprejel sanacijski program delovne organizacije PETROL, DO Zemeljski plin. Savske elektrarne, HE Medvode Organizacija je v zaključnem računu za leto 1983 izka-zala izgubo v višini 5.951 tisoč din oziroma za 60% več kot v letu 1982. Izgubo so pokrili v breme poslovnega sklada in z zmanjšanjem obračunane amortizacije po predpisani stopnji v skladu z zakonom. Vzroka za nastalo izgubo sta enaka kot prejšnje leto, in sicer prenizke cene električne energije ter nerealiziran delež na skupnem pri-hodku celotnega elektrogospodarstva, kar je posledica nerealiziranega predloga za povišanje tarife za električno energijo. Zaradi nezadostnega zvišanja cen električne energije, SOZD elektrogospodarstva Slovenije išče v okvi-ru interesne skupnosti elektrogospodarstva možnosti za-gotovitve dodatnih sredstev z dotacijami, kompenzacijami oziroma drugimi viri. Organizacija je izdelala program ukrepov za odpravo izgube, v katerem ugotavlja, da za nastanek izgube niso odgovorni delavci oziroma organi upravljanja niti poslo-vodni organi temeljne organizacije. V prvem četrtletju leta 1984 je organizacija poslovala brez izgube. Iskra Elektrozveze, TOZD Radio-relejni in navigacijskj sistemi TOZD je ustanovljena s 1. 7. 1983, in sicer z združitvijo TOZD Usmerjene zveze, TOZD Antene in navigacije ter del TOZD Radijske zveze Horjul. Izkazana izguba v zaključnem računu za leto 1983 v višini 41.523 tisoč din zajema polletni nekriti izgubi TOZD Usmerjene zveze (27.336 tisoč din) in TOZD Antene in na-vigacije (14.187 tisoč din). Organizacija je to izgubo de-jansko že pokrila s poslovanjem v drugi polovici leta 1983. V TOZD Radio-relejni in navigacijski sistemi so sredi leta 1983 izdelali sanacijski program za kritje izgube per 30. 6. 1983. Vzroki za nastalo izgubo so enaki kot v prejš-njih letih, in.sicer slaba preskrba z materialom v začetku leta, neusklajena dinamika plačil stroškov razvoja v po-sameznih obračunskih obdobjih ter velike likvidnostne motnje in težave pri vzpostavitvi redne proizvodnje neka-terih izdelkov. Sanacijo so izvajali: ¦— z zagotovitvijo likvidnosti TOZD, — z doslednim izvajanjem plana proizvodnje in raz-voja, — z določanjem priorHelnih nalog in njihovim razreše-vanjem po istem vrstnem redu. Z uspešno realizacijc teh ukrepov so uspeli pokriti iz-gubo iz prvega polletja z dovolj visokim ostankom do-hodka v drugem polletju. Vendar je potrebno poudariti, da še niso realizirali vseh nalog iz sanacijskega progra-ma. Ob tem moramo pcudariti, da TOZD v sklopu Iskre, Industrija sistemov elektrozvez izvajajo sanacijski program v sklopu dolgoročnega sistemskega prilagajanja organiza-cije potrebam naročene proizvodnje. V prvem tromesečju leta 1984 je TOZD kljub težavam poslovala brez izgub. Kompas, TOZD Motel Medno Organizacija je zaključila poslovanje v letu 1983 z iz-gubo v višini 13.608 tisoč din. Izguba je nastala zaradi sanacije cenlralnega objekta motela in zaradi obnovitve prenočitvenih kapacitet. Ta dela je bila organizacija dolžna opraviti na osnovi izdanih odločb sanitarne in tržne inšpekcije. Ker navedenih del z lastnimi sredstvi ni bila sposobna cpraviti, so samouprav-ni organi delovne organizacije sprejeli sklep o solidarnost-nem pokrivanju izgube iz rezervnih sredstev ostalih te-meljnih organizacij. Tako je bila planirana in ugotovljena izguba ob zaključnem računu tudi v celoti pokrita. V prvem tromesečju leta 1984 je organizacija pcslovala brez izgub. SGP Stavbenik, TOZO Gradbena operativa Ljubljana in GP Objekt Organizaciji sta se združili z referendumom v decembru 1983, zato podajamo poročilo skupaj. SGP Stavbenik, TOZD Gradbena operativa Ljubljana je poslovala leta 1983 z izgubo v višini 8.471 tisoč din. Vzro-ki za izgubo so v premajhnem cbsegu del, nizkih cenah pridobljenih del, padcu produktivnosti dela, slabi izkorišče-nosti poslovnih sredstev, neažurni izterjavi odprtih terja-tev, slabi povezanosti v delovni organizaciji, povečanju režijskih delavcev in slabi delovni disciplini. Delovna organizacija GP Objekt je zaključila leto 1983 z izgubc v višini 15.940 tisoč din. Osnovni vzroki za izgubo so v glavnem enaki kot pri SGP Stavbenik, dodatni pa so bili v slabi notranji organiziranosti ter slabi samoupravni organiziranosti. Od skupno ugotovljene izgube 24.411 tisoč din je Stav-benik Koper v okviru DO pokril vso izgubo TOZD Grad-bena cperativa Ljubljana (8.471 tisoč din) in še 950 iisoč din za izgubo GP Objekt, s predčasnim umikom sredstev iz sklada skupnih rezerv občine in republike, ki jih je imel Objekt ter z zmanjšanjem obračunane amortizacije, pa je bilo pokrito 3.490 tisoč din. Nepokrite izgube je ostalo 11,5 mio din. Novo ustancvljena organizacija je izdelala sanacijski program za TOZD Gradbena operativa Ljubljana in bivšo GP Objekt v zakonitem roku. Program vsebuje vse bi-stvene sestavine, razen ugotovitve odgovornosti poslovod-nih in samoupravnih crganov za izgubo. Odprta je tudi finančna konstrukcija sredstev za investicije in zagotovitev trajnih virov obratnih sredstev, ob tem pa še vedno niso odpravljene vse dileme o organizaciji TOZD in njeni orga-nizacijsko-funkcionalnj povezavi s skupnimi službami de-lovne organizacije. Izvršni svet občine Ljubljana-šiška je cbravnaval in sprejel sanacijski program SGP Stavbenik, TOZD Grad-bena operativa Ljubljana, vendar s pripombo, da mora organizacija odpraviti pomanjkljivosti programa in ugoto-viti odgovornost individualnega poslovcdnega organa in delavcev s posebnimi pooblastili bivšega GP Objekt Obe-nem je izvršni svet predlagal izvršilnemu odboru sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Ljubljana-Šiška, da odobri SGP Stavbenik, TOZD Gradbena operativa Ljub-Ijana zaprošen kredit v višini 11.500 tisoč din za pckriva-nje nekrite izgube, ki znaša 12.450 tisoč din. Izvršilni od-bor sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Ljubljana- Siška je organizaciji že odobril kredit v višini 11.500 tisoč din. V I. četrtletju 1984 je temeljna organizacija poslovala z izgubo v višini 12.940 tisoč din. Gorenje, DO Tiki Organizacija je leto 1983 zaključila z izgubc v znesku 66.467 tisoč din. Del izgube v višini 16.591 tisoč din so pokrili iz sredstev rezerv, 16.301 tisoč din izgube so krili v breme poslovnega sklada, tako da je ostala nepokrita izguba v višini 33.576 tisoč din, katero so pokrili na sle-deči način: 20.000 tisoč din s sanacijskim kreditom iz sklada skupnih rezerv gospcclarstva občine in 13.576 tisoč din s sanacijskim kreditom kupcev in dobaviteljev. Vzroki za nastalo izgubo so v razkoraku med cenami vhodnih materialov in cenami končnih izdelkov, nezadostni izkori-ščenosti zmogljivosti zaradi pomanjkanja repromaterialov in slabega stanja strojnega parka, neatraktivnega proiz-vodnega programa za izvoz, nizke storilnosti dela, slabe organizacije dela in nediscipline. Delovna organizacija je že v lanskem letu izdelala pred-sanacijski program, zaradi poslovanja z izgubo v drugem in tretjem trcmesečju leta 1983, ki pa ni dal ustreznih re-zultatov, tako da je delovna organizacija zaključila leto 1983 z izgubo. Izvršni svet občine Ljubljana-Šiška je imenoval posebno delovno skupino za spremljanje dela v delovni organizaciji pri pripravi programa kratkoročnih ukrepov, ki naj cmilijo stanje oziroma preprečujejo visoko izgubo. Organizacija je v sodelovanju s strokovnimi službami SOZD Gorenje izdelala sanacijski program, ki je bil spre-jet konec meseca maja 1984 na samoupravnih organih delcvne organizacije. Z izvajanjem kratkoročnih ukrepov za izboljšanje poslo-vanja je delovna organizacija poslovala v prvem četrtletju 1984 brez izgube. Kratkoročni ukrepi so se odražali v po-večanju izvoza ma!olitražnih grelnikov, povečanju prciz-vodnje v kooperaciji in v kompenzacijski obliki in v pri-zadevanju za osvojitev tujih trgov z novimi izdelki. Iskra Avtoelektrika, Nova Gorica, TOZD Tovarna žarnlc Ljubljana Organizacija je zaključila leto 1983 z izgubo v višini 27.971 tiscč din. Skladno s samoupravnimi akti so ostale TOZD v sestavi DO Iskra Avtoelektrika pokrile izgubo \ TOZD Žarnice z nepovratno združitvijo sredstev rezerv. Glavni vzrok za izgubo je v hitrem naraščanju cen re-promaterialov in surovin ter tečajnih razlik, kar je privedlo do prevelikega razkoraka med cenami proizvodov in stro-škov prcizvodnje. Povečanje tečajev tujih valut in obrest-nih mer je za temeljno organizacijo pomenilo dodatno obremenitev, saj je vezana-na uvoz precejšnjega števila repromaterialov. Poleg tega je v delovni organizaciji deloval mehanizem notranjih deviznih stimulacij, ki ni predvideval hitrih spre-memb v poslcvanju ter je po svoje pripomogel k nastali izgubi. Delovna organizacija je ugotovila neskladnost de-lovanja navedenega mehanizma, pokrila izgubo z lastnimi sredstvi drugih TOZD, spremenila mehanizem in organizi-rala izdelavo razvojno-investicijskega programa kot sana-cijskega programa, ki naj izboljša dosežene rezultate po-slcvanja. Izvršni svet občine Ljubljana-Siška je v sodelovanju z izvršnim svetom skupščine občine Nova Gorica preveril uresničevanje integriranosti TOZD v delovno organizacijo in prizadevanje delovne organizacije za razrešitev teh problemov. V prvem tromesečju leta 1984 je temeljna organizacija poslcvala brez izgube. Sestavil: Bojan Bunc Predsednik komiteja Peter Hočevar Izvršni svet občine Ljubljana-Siška je na 121. seji dne 18. 6. 1984 sprejel ob obravnavi poročila o sanacijskih procesih v organizacijah združenega dela, kj so leta 1983 sklenile z izgubo v občini Ljubljana-Šiška naslednje sklepe: 1. Izvršni svet ugotavlja, da je kvaliteta programov pre-cej različna, vendar smatra da je pomembnejše, da se nji-hcva določila uresničujejo. 2. Izvršni svet smatra, da Petrol, DO Zemeljski plin in EGS Savske elektrarne, TOZD HE Medvode. Kompas. TOZD Motel Medno in Iskra, Avtoelektrika, TOZD Tovarna žarnic resno obravnavajo problem poslovanja z izgubo in zavestno delujejo proti ponovnemu nastajanju ncvih izgub. 3. Prizadevanja Iskre, DO ISEZ, TOZD Radio-reiejni in navigacijski sistemi bo izvršni svet lahko ocenjeval šele po izpeijavj celotnega procesa reorgtnizacije. Trenutno stanje izvršni svet ocenjuje kot zadovoljivo, saj je s strani SOZD Iskra in kupcev pcdano zagotovilo za finančno usposobitev delovne organizacije in je izdelan koncept za njeno samoupravno preobrazbo. 4. Sanacijski program Stavbenika Koper za TOZD Grad-bena operativa Ljubljana in bivšo GP Objekt ocenjuje iz-vršni svet kot skrbno izdelan in kot primer, kako se krepi vlcga delovne organizacije tudi na slabih primerih. Obe-nem je izvršni svet zavezal samoupravne organe, da ugo-tovijo odgovornost za nastalo izgubo. Izvršni svet smatra, da obstoje realne možnosti za poslovanje TOZD brez iz-gub. 5. O sanacijskem programu Gorenja Tiki bo izvršni svet zavzel stališče po obravnavi programa. Izvršni svet