St. 33. Poitno tekoči račm it. 24. V Gorici, due 13. julija 1921 PouumoM itev. — 2t stotlnk. Letnlk IV. 60RIŠII STRIZ1 •zhaja v Gorici vaak> sr^dh opjline d> pr.i l-t> m L. m «ilno l L za •¦* - zen --• vo 20 lir. Na raročila* brez dopcslane naroeuin« se n> ho'üo uzirJi. Posam-z-e št-vi^« sfan^o -J razproijji 20 s o in*. iJredn'^tTo: ulica Vetlunni 9; u»ir^a: ulsca v'eU-iivii 9. ~ ~ Rokopiai se ne ˇra-'&jo. N^fra: kirana pisma se ne sprejemaj >. Oglasi, kaiere je ircba vnaprej p'.acati se ra?u::aji> po öojrovoru. — Izdaja konsorcij .Goriške S!ra?e*. O«igovorn» "urpdiiifc: Franc Norak Ttsfca: .Karodna Tiskar.i»' v Gorici, ulica Vetturini a?ev. 9. — — — -- - — _ _ „ _ Vprašanje našim sociaiistom in komunistom. Poliiični program sociialističnc in ko- r.Hniisiičiic strankc obscga incd drugim tudi lU'Ccio ednakopravnosti in cdnako- vrednosii \ sell narodnosti. Ravno na to načeJo so sklicujcjo slovcnski socijalisti in koinunisti. ako se jiin očita. da so vsropili v iraiijansko politiono siranko. Njihovi voditelji se nostavl.Ui.io na stališ- če. da sta cdino le ti dve stranki v na- rodiicm in jezikovnem oziru pravični in, da hosta pripomojjli Slovenccm do edna- kopravnosti in ednakovreduosti jezika. Yniogo pristašev sta ti dve stranki prido- bili zase. ker so se dali prepričati, da bo slovcnski jezik e»akopraven z italijan- skini. To je teorija! Potflejuio. kako se to načelo v prak- si izvaja. Ökrajna bolniška blagajna v Oo- rici in zavarovalnica zoper nez^ode v Trstu. sta bili pred in po vojni in se se sedaj nahajata popolnoma v socijalistič- nih in koir.nnističnih rokali: vsaj vdiko veeino odbora tvorijo pristaši imenovanih strank. Tu bi inieli prav lepo priliko, da hi tudi dejansko izvajali svoj program in, da bi smatrali slovenski jezik za ednako- nravnejja z italjanskim. Toda o tern niče- sar lie vidiino! Prcd začetkom svetovne vrjue sta imenovana. zavoda nošiljala v s4ovenske kraje tisko\ ivc, plaeilne nal-M^c in izvršilnc predloge sestavliene v slo- vcnskern jeziku. Po vojni se ie to posto- panie spremenilo! Clovenskim strankam ! posiljajo tiskovine. sestavliene v izki.inč- j no italijanskem jeziku. Le kdor vine te l tiskovine, ter zahteva slovenske. jili mor- | da še vdobi. Plačilni nalogi in izvrsilni ; predlojji so podani izključno le v italijan- | skein jeziku. tako da mno.üo strank liiti I jit razunfe zahtev zavoda. | Na _tem primeru se vidi torai, kako I izvajata soeijalistična in komunistična | stranka načelo o cdnakopravnosti sloven- 1 skega jezika. Žalostno jc, da se Sloven- J ccm, ki so člani tell strank, še niso odpr- j le oči. Sprevideti bi inorali. da škodtijc- ; jo le svojemu narodu, ako ti dve stranki i podpirajo. •-; | V Oorici obstoja deželni hipotcöni zavod. kateri je pred vojno uradoval s slovenskim dclom deželc izkliucno le v i slovcnskem jeziku. Po vojni ie slovenski • jezik popolnoma izginil iz urada. Sloven- ; ske stranke dobivajo opomine. izvršilne \ predloge, zadolžnice, sestavljene v itali- | janskein jeziku. Ako pomislimo, da so vo- ; ditelji in uradniki tega zavoda italijanski ! naciciialisti, je bilo prieakovati vs'ied nji- I hove narodne nestrpnosti tako zatiranje | našega jezika. I Dovoljujem si sanio staviti ua sUsven- ) ske socijalistc in komuniste vprasanje: v j ccm se razlikuje socijalistieni in komu- ] nistični internacionalizem od italijanske- i tfa nacionalizma? i R-r Minister Raineri v Gorici. Gospodinjski tecaj! Ka.i. da bi sedaj dekleta hodila v solo in pa km ecke neveste. ki imaio pusele pripravljeji za fanta? Kuhalnieo \r roke dekletom, ne pa bukve! .le že j>rav, kuhalnieo v roke in pa šivanko. -- če znaš kuhati in šivati! Ce ne. pa ne! (iospodinjski tečaii skrb'ijo za to. da se dekleta navadijo dobro gospo- din.jiti: Kuhati, krpati, krojiti in šivati o- bleko in perilo, kolikor jc za dom potreb- no: slisijo tudi kaj novejja, kako je treba skrbeti za živino, käko ravnati z mlckom, sadjem itd. Dobijo nekaj pouka, kako si varovati zdravie. kako skrbeti za zdravje dojenčkov in otrok. Na kratko oovedano, Zelo mnojfo sc deleta naučijo že pri do- mačem oj^njišču; to pa, kar so ss nauči- Ie od matere, spopolnijo v jrospodinjskem tečaju. Kedaj naj bi se taki tečaji vršili? V zimskih mesccih, ko je mani kmetske^a dela."Kje naj se vrsijo?. V večiih kmetskih kra.iih. tako da so dekleta črez dan v te- oaiu, proti večeru pa inorejo iti domov. Najboljsi prostor da navadno ljudska so- la. Tako je urejeno v Sloveniji in jrrc dobro. Lepo in potrebno je to, a za take te- čajo je treba imeti tri reči: denar, lire in še nekaj tisočakov povrhu. Kdo bo pla- čeval učiteljice, kdo bo oskrboval kuhinjo, od kjc denar za šivalne stroje, perilnico itd.? — Drugod plačuje vse stroške avto- nomna oblast. to je: deželni ali DOkraiin- ski odbor. Tudi v naši deželi je pred vojno deželni odbor dajal podpore za Kospo- dinjske teca.ie. Zdaj o tern ne slišimo več. Plačujemo davke, a za izobrazbo naših deklet ne dobimo več niti ene stnjane lire. Tu bo treba zastaviti sile. Možje, ki vodijo komisarijat za avtonomne za- deve, so pokazali veasih precej zrnisla in pravičnosti za potrebe našejra kmeta. Naj tudi sedaj \r tsm vprašanju pokažejo do- bio voljo; zganejo naj se predvsem tudi slovenski zastopniki v sosvetu za avto- iiomne zadeve. To bo za prvo silo, dokler ne dobiino avtonomije, to je: dcželnega zbora. Kmet- je bodo v deželnem zboru sami do svojji zdravi pameti znali skrbeti. da se dvigne kmečki stan. Tarn bodo mogli odločati, kako naj se obrne deželni denar v prid ži- vinoreje, vinosrradništva, sadjereje itd. Pa tudi zato bodo znali skrbeti, da dobijo mis© hiše gospodinje, ki bodo v teh ved- no dražjih časih znale z varčnostjo In pridnostjo podpirati vso družino. Treba je hitro na delo. Letošnjo zimo bi se morali prvi tečaji že odpreti. Qpo- zarjamo nase'ga poslanca g. Ščeka, ki se posebno brijfa za gfospodarska vprašanja, na to važno zadevo. Dobro bi tudi bilo, če bi se v tej zadevi ogflasile gospodinje in učiteljice. Tudi naši spoštovani župani, ki se posebno naTolminskem dobro giblje- jo, bodo imeli važno besedo pri tem vpra- šanju. Kdor trka, se mu bo odprlo; naj potrkajo na prava vrata vsi, ki jim je kmetski stan ljub! Slovene!! Ne pozabite naših bratov v Isftri! Nabi- raise ob vsaki prilški! (ioričani so porabili priložnost, da s° se predstavili ministru Raineriiu v torek, 12. t. m. na tukajšnjem majiistratu in inu predložili nekaj svojih želj. Naš poslanec, dr. Podffornik, je predstavil zastopnike />Županske zveze«. Zadru.tc za vojne oško- dovance in -(loriške Zveze«. V prvi \ rstl se je povdarjala potreba, da se tako ure- di poslovanje pristojnih oblasti. da se H- kvidacija vojne cdškodnine koliko niogo- če pospeši. (Irajala se je dosedania praksa da slovensko pisane prošnje se niso- upo- stevale kakor italijanske. (j. minister je z zanimanjem posiušal ta izvajanja in re- kel, da bo pač stvar deželnih einiteljev, da se to uredi, Klede vprašanja jezika mo- raja biti popolnoma nepristranski in jiti rešiti najsi bodo Italijanske. nemške ali slovenskc. Nato so ga prosili zastopniki Ooriske Zveze, naj se zavzame pri Za- khidnemu ministcrstvu, da naše zadruž- ništvo vendar enkrat dobi izmeniavo av- stro-ogrskc vahite po 60 %, kar bi gotovo imelo veliko važnost pri obnovitvi naše dcžele. (). miinister je pokazal tudi v tcj zadevi živo zanimanje, kar so dokazovala njegova stvarna vprašanja. Ü vseh ten stvareh so zastopniki izročili pismene spomenice. ki jih je ir, minister oscbno prevzel, nakar je vse zclo prijazno odslo- Vil. • :^;- () tem sino prejeli še drugo poročilo ki slove: Včeraj ob lO1/^ se je priglasila k av- dijenci deputacija: gg. Saunig kot pred- scdnik in Rijavec kot tajnik »Zveze slov. županstev« ter Vižintin R.. kot zastopnik Zadru.ii: voj. oskodovancev. Deputacijo je vodil državni poslanec cr. dr. Karl Pod- trornik. Minister Raineri je prišel v pondeljek zjutraj v (jorico, da se na lastne oči pre- priča o stanju vspostavitvenih del. V pon- deljek pop. se je vozil po soški dolini. » "^ kjer je sprejcmal župane iz porušenih kra- ; jev. V torek zjutraj si jc ovrledoval neke kraje v Furlaniji, nakar je od 10—12 spre- ! jemal na ^oriškem majjistratu- razne de- | putacije. med temi kakor že omenjeno, | tudi inienovano deputacijo. Državni po- j slanec je deputacijo predstavil ter na ! kratko obrazložil nekaj tock spomenice, katero jc končno sr. Saunis: izročil minis- tru. Spomenica \ sebuje različne zahtcve I in želje ß:lede pospešitve -obnovitvenih del. zlasti omenja nevtemelieno zavra- čaiije sl(»venskih ceniinih operatov od strani rinančne oblasti; nadalje pocasno financiranje že ustanovijenih zadrujj vo}. oskodovancev: počasno izplačevanje voj. odškodnin na premičninc in škodljivo sklepanje konkordatov potom privatnih tvrdk ter na naj se /c enkrat določi. d° kedaj sc bodo place vale 3V obresti. Spomenica omenja tudi semena. od- dana od bivše vlade našemu ljudstvu, o- menja obdačevanje porušenih hiš in zein- I Ijišč itd. Spomenica se priobči v prih. števil- ki v celoti. Minister se je živo zanimal za poro- . čilo jf. poslanca. Pri točki o slovenskih I cenitvenih operatov je izjavil: »Prošnje za voj. oškodnino, z vsemi prilojjami in dokumenti, naj si bodo vložene v ital., slovenskem ali nemškem ieziku, ne sme- jo biti ovira rednemu reševaniu istih; vsled teg:a ne smejo stranke trneti no- bene škode radi zavlačevanja, ker smo vsi italijanski državljani, ki uživamo ena- ke pravice«. Po 20 mi-nutni avdiienci se je I deputacija poslovila od ministra. ki ji je ! še ,obljubil, da bo skušal vse nedostatke. j navedenc v spomenici, popraviti. To je bil prvi slučaj, da so stopile na- še korporacije v direkten stik z zastopni- kom naše vlade. Delovanje naših poslancev v Rimu. Poslanec Šček je bil sprejet v avdi- jenci (xl kardinala državnesra tajnika v Vatikanu em. (5asparri-ja. Izročil mu je spomenico, v kateri izraža želio slovan- skega Ijudstva na Primorskem, da se u- stanovi za Slovence v Ita.li.il samostojna škofija, kar bo pripomoglo k miru. Samo- stojna škofija bodi odvisna direktno od Sv. Stolice in imej sarno domačo duhov- ščino. Paralelno s tem seveda se ustanovi za vse primorske laške vernike tudi ena škofija. Nadalje je izročil spomenico, v kateri pravi, da tirja pravičnost. da za- htevajo verniki in pastirji, da se pregan- ianim duhovnikoin v Istri, ki so trpeli gmotne škode, povrne vse izgubljeno imetje. Cerkvena oblast pomagaj, da zmajca pravična zahteva. Poslanec Šček je izročil novemu mi- nistrskemu predsedniku in raznim mini- strom rer načelnikom vseh strank, zasto- panih v zbornici, spomenico. v kateri tir- ja, da se takoj in brez odlosra uresničijo te-Ie žclje primorskega naroda: l.-Naj se takoj izplača po vojni oško- dovanim vsa vojna odškodnina. 2. Naj se takoj odpro vse zanrte sole. 3. Naj se jetniki, ki trpijo v preisko- valnih zaporih, takoj zaslišijo. 4. Naj se razpišejo čimprej občinske volitve, sicer pojde občinsko gospodar- stvo pozlo. Poljedelskr minister Ansrel Mauri _je obljubil, da si v najkrajšem easu ogleda naše kraje in se prepriča o potrebah, ki tarejo naše ljudstvo. Slednjič je poslanec Seek zainteresi- ral poslance iz Primorske vseh strank ter jih prepričal, da treba skupno nastopiti v vprašamju vinske krize, ki postaja čim- dalje hujša na Primorskem. Sklenili so, da se informirajo pri vinogradnikih in da i se ob novem zasedanju naredijo potrebni koraki pri vladi. PP. LOCNIŠKAR: Naši grehL ŠESTINDVA.ISETI PRIZOR. P r c i š n j i. Slur m. StHrm (vstopi, ko mu od "zunaj odpre Marjotka vrata). Oprostite. prosini, če motini. Klanjani se. klanjam se! (Ponuja Oreliku roko. a ta se ne meni za.nj.) Cud- no. čudno! Ne razumeti! Pavia (jokajc proti niemu). Moj Av- srust! Orehek. (jospod Sturm, nič se ne ču- ditc. Mi smo danes driiKačnevra mnenja kot smo bili vceraj — in s poroko nc bii je najbolj zdravo za Vas. da nc presto- nitc vjč praga moje hišc. Urša. Okrutnež! Tako trrdo dtlaš s svojimi otroki. (Joka.) Orehek. Potuhc ne trpim, Urša! Oo- spod Sturm, prosim. da Trieste. / Bc^om! . Sturm (jecljaje). Nesramno^;: To si j zapomnim! Orehek. Zapisite si m.uiiri zi iisesa! Sturm (jezno odidcž. St'D».:MlNDVA.ISETI PRJZOR. P r e j š n j i brez S t u r m a. Ursa in Pavla (jokata sdasno). Ursa. Popolnoma nas boš uničil. Orehek. Da ne boste ve mene in sebc. Pavla. Niscm mislila, da ste taki. oče! V vodo skočim od sramote. Orehek. Boš hitro spet zunaj; voda je mokra in mrzla. Urša. Tega ne prenesem! Ti nisi ne niož, ne oče svojim otrokom! Orehek. Zdaj mi je pa dovolj! Name- sto, da bi jaz govoril, šele vedve iztezata jezik. O, vein vse in sram me ie ter hudo, da sem tvegal svoje zdravie in življenje j za vas, ki se niste izkazale vredne moje j ljubezni. Zapravile ste mi s svojo potrat- i nostjo in s svojimi razvadami skoro vse, kar sem v dolgi suženjski službi pod zem- Ijo pristradal. In zdaj me na vsakem vo- ,raiu kdo ustavi in terja. Povrhu mi pa vlačite v hišo še ljudi, ki niso nasejja ro- j du in postenja ter imajo bogrvekake na- ; mene. Pavla (zase.) Oh, vse že ve! Ursa (zase.) Izdani smo. (Boli mehko Oreliku:) L.iubi Stefan, me zameri, bili so } taki časi. Orehek. Zdaj se začno pa druvračni. OSEMINDVAJSETI PRIZOR. P r e j š n j i. M a r j e t k a. Marjetka (vstopi preplašena.) Kaj pa imate vendar? Orehek. Račun! Marjetka (bolestno:) Papa! Orehek. Ne več papa, ampak oče. Le pridi šc ti, da slišite vse moj trden sklep. Marjetka. Jaz ne razumem tejja. (Za- čne tudi jokati.) i Orehek. Boš kmalu razumela. Samo tole bomo sklenili: Kar imate tejjale le- potičja po stenah, prstih. ušesih in tako dalje, bomo takoj prodali. Vse tri. Jejmene, jejmene. oče, oče... Orehek. Potem bomo pa trdo delali, . tako kot se dela v ameriških rudnikih, da poravnamo skupno vase dolgove in se spokorimo za grehe vojnih časov. Urša. Ah, vse bo končano! Orehek. Vse, kar je nezdravega za nas in nas narod. Tako hočemo mi, pra- vi očetje! * Zavesa pade. Nova vlada. O novi Bonomijevi vladi ninogo pl- šejo. Vsi, skoro brcz izjeine prorokujejo kratko živijenje. takole nekako do jesenJ. Oni si xj!c nazaj Oiolittija. Značilno je. da so sc socialisti začeli nagibati k misli, da b: sodclovali v vladi. K tenm iih silijo važ- ne stvari. Največji cilj socialistiehe stranke ob- staja danes v tern, da ostanejo niene vr- ste ncoinajne in nezlomljive. Kako naj to doseže, kako najvrže ob tla fašizem, ki ima indircktno podporo v viadi? Edina pot je. da «redo socialisti v vlado in vza- meio v roke oblast. Čc pride državna moč v njihove roke, se zruši naimočncjša opora fašizma. Soeialistom ni treba dru- srejra. nctro da spravijo do veliave stro- uost zakona. in njihov najboli nevaren, najbolj strupen sovražnik se zcrudi strt na tla. To morejc le storiti. ako so v vla- di. Zato ni nobenega dvoma. da homo v kratkem času vicleli na vladni klopi socialiste. . % Vendar čez noč ne morejo stopiti v vlado. Zato se jc omogceila prehodna in popolari niso dali van jo svojih najbolj- ših rnož. Obljubljeno ji jc tedai že vnaprej kratko živlenje^ Kaj naj rečemo o novi vladi mi — pravi »Edinost«: Res jc, da za Oiolittijevo vlado nf- mamo naimanjšeKa povoda žalovati. Pou to vlado siiur doživeli srozote. ki jih nč sreeujemo niti v časih mijhujših turških irrozot. S krvavimi črkami bo zapisano irne Oiolittija v zgodovini primorskih Ju- «oslovcnov. Vendar mislimo. da sc tndi nove vlade ne moremo vescliti. Niti mij- nianjscga upanja ne niorcino y;ojiti, da bi se zadržanje nove vlade spremenilo. Mi- nistrsrvo za .»osvobojene pokrajine«, ki nosi za vse krivce in za vsa grozodejstva polno tcžo odgovornosti na svojih plecih. ostane neizpremenjen«. Mož. ki ie nače- loval nradu pod Giolittijem in irledal z uaj- večio brezbrižnostjo zloeine. ki so sc ko- dili nati nasirn ljudstvom. ostane na svo- iem inestu. Poslal ie že našim »osvobo- jenini« krajem svoj pozdrav. ki se k'iasi kakor zasineliovanje: ; Delo. ki sino «a s trdnimi naineni zaceli. se krepko ntidiilju- je in diuio je tfotovo jamstvo. da se bo uspešno dovršilo. Naprošam Vašo Ekscc- lenco. da sporočite Ijudstvu to nioje vo- ščilo....' Gospod Raincri naj bo zagotovljcn, da si bo naše Ijudstvo njegfovo voščilo znalo prav dobro vtisniti v spomin. In ka- kor so vsi naši poslanci izrekli v paiia- mentn v inienu liudstva Giolittiievi vladi nczaupnico, tako bodo storili tudi z vlado, ki hoče Oiolittijevo delo "krepko üadalje- vati'¦¦. Tako vlado bo ljudstvo odklanjalo in iiasi poslanci jo bodo na eeli črti po- bijali. Vsa naša Brda in gorisko okolico o- pozarjanio na bojrati vsporcd. no kate- reni sc bo due 24. julija vršila slavnostna otvoritev našejra uovega odra. — 1. Ob 4. nri pop. sprejem srostov pri slavoloku. Nato skupni odhod na slavnostni prostor, na ccln s point stevilno koiščansko god- bo. — 2. Blagoslovitev odra. -- 3. Slav- nostni govor. Ciovori kr. oisateli France Bcvk. — 4. Liadov: -Yozle rečki«, poje pevsko in glasbcno društvo iz Ooricc. — 4. Volarič: •.¦¦Mogočiui peseir . poje pev- ski zbor iz Bilj. 6. Aljaž: »Na dan«, po- je nioški pevski zbor iz Mima. - 7. Ko- niel: Ljubczen do doinovine«. poje pev- ski zbor iz Štandreža. N. Volarič: > Iz- gubljeni cvet'. poje inoški pevski zbor Iz Mcdane. — 9. Sattncr: ()j y. Bogoni ti planinski svel«. poje dasbeno «iruštvo Iz Kojskctfa. -- Jit. I da na pi.lnoštcvilni tamburaški iz Štandreža. — 11. vVes dan je pri cknu stala<, poje pevski zbor iz Oonjač. — 12. Slovenska jiovorica. De- klamacija. — 13. Koroške narodne pesini, poje j)evski zbor iz Vipolž. — - 14. Udarja taniburaški zbor iz Štandreža. 15. La- j harnar: »Potoki tccite«, poje pevski zbor iz Dol. CeroveKa. —¦ 16. \Cdopivec: si plakašc poje števcrjanski zbor. — 17. Bartel: ()j planine , p<;je pevsko in j^ias- beno društvo iz Oorice. — IS. »Naša kri«: Franc Finžjjar. —- Drama v štirih deja- niih. — Iffrajo štc.crjanski diletantje. -- Po veseliei prostii zabava: srečolov. ša- ljiva pošta. cvetlični tri^. --- Umetni ( w>)\. Med odniori in pri prosti zabavi svira kojsčanska «odba. Del čiste«a dobička ic namenjen za ncsrcčno Isiro. Ljnbite- lii «)ctja in lepe zabave iz mesta in dežele priliitite k nam dne 24. t. m.! Ta dan boste našli \ Števcrjisnn zbrano večino brat- skili narodnili drnštev, ki bodo nam pri- šlu porna.^at. da položimo tenieljni ka- men iiovemu briškcir.u jezu<--. .lcz sknp- nckr;i in vzajcmne^a kulturncvfa dcia naj bo slelicrneniu Bricu najsveteisa narodna dolžnost. Zatorej naj vsak naroden Brie pride 24. t. m. v Števerjan. Da se poimi raziistijo Ta članck je prinesla >.-Ediii(\st<-. iu sc bavi z našim elankom o volitvali v Trstn. Ker nam tfre za stvar, jra bralcem lojalno ! priobčujeino, da sodi: »Razumljivo je, da se je po volitvah innojf(; «ovorilo o volitvali in da se o njili šc dancs «ovori. Razumljivo je to pred vsem !)ii nasern zrclem, zavednem ljud- stvu in prav je tako: saj dobra. pametna kritika jc izraz dobre volje in če ie kritika prava in praviena in na mestn. tudi ko- risti. Prve dni takoj po volitvali so biii fflavni predinet po^ovorov in kritik nasil- ni doiroüki v Istri in v Trstu. Sedaj pa, ko se je prva razburjenost polegla. se ojrla- šajo sein ter tje tudi kritike, ki imajo dru- jjo snier. kritike, ki se ne baviio več z de- lovanjem ali bolje nasilstvi druiiili. ainpak imajo za predmet naše lastno dclovanje. Tu ne bo škodilo, če se o«laša na kritiko protikritika, da tako razbistrimo pojme in iz kritike črpamo tisto korist, ki jo mora imeti pred očmi vsakdo, kdorkoli prime za pero, da piše o naših razmerali. Naš vrli sobojcvnik, »Goriška Stra- ža«, sc v cni svojih zadnjih številk bavi s tržaškimi volitvami in z delom ter pripra- vami, ki so izšle od .IiiKOslovenskc narod- ne stranke. Če se jjleda od daleč na tr- žaške volitve, če se primeria naš uspcli pri teh volitvali z našimi volilnimi ttspehi, ki smo jili imeli pred vojno, in pred vsem, če se gfleda na tr/.aške volitve z goriškimf očmi — na Ooriškem je bilo volilno delo n-crazmerno lažje —, je naravno. da se laliko pride do sklepa, da pomenja naš uspeh na Tržaškem pravzaprav ncnsj)ch. Do takes;a zakljnčka priliaja nekako tudi »Ooriška Straža« m kot list, ki ima dobro voljo, išče takoj tudi vzroke, da bi se za bodočnost popravili sedanii nedostatki. Za glavne vzroke našcjja »neuspeha« smatra »Ooriška Straža« ponianjkanjc volilnih sliodov in ponianjkanje pro^rama ter zahteva naravnost. naj bi se v Trstu nastopilo z avtonomističniin proirramom, ker bi se s tem «otovo pridobilo kakih 3000 komunističnih «lasov. Olede shodov navaja »Goriška Stra- j ža« kot dokaz za svojo trditev. in ima na- videzno prav, da je oddal Škedcni največ glasov, ker je bil tarn shod. O tem shodu je »Ooriška Straža« zvcdela. ker je o njem poročala »Edinost«. Nai povemo »Qoriski Straži«, da so se vršili malone po vseh okoličanskih vaseh shodi, med kate- rimi je bil shod v Škcdnju eden najslabšc uspclih. Ooriški list bi moral vedeti, kak- šna atmosfera je vladala v Trstu za časa volltev: — vsa driufa ne^o v solčni Go- riški. — moral bi vedeti, da jc bilo vse dc- lovanje tajno, niti eden shod se ni prej na- povedal v listn, a o mnogih se iz tehtnih riizlotrov ni poročaio. Ooriški list «otovo Kres v Trsf u. Danes jc prctcklo icto dni. ko je za- srorel v Trstu eden najjrroznejših kresov za tržaške i.Iovence in za primorske Ju^o- slovcne sploh, ko jc razdivjana množica, da rabimo najmilc.iši izraz. v svoii besno- sti zažjiala > Balkan v Trstu. Tedaj je bila dana iirva odločna parola za boi proti na- šcmu plemenu. Tedaj. v tch žarkih pla- menih. ki so besno razsvetljevali okolico. sino zagledali strašno zarjo novih dni, ki so sc po svoji podobnosti vrstili drujj za druvrim. To je bil zacetek dela one orga- nizacije, ki je iyrala tako kruto vlojjo v na>c!!i iavneni /ivljenju. Saj se sami niso zavedali. kaj so tedaj siorili. Niso vedcli. da so podrli ptičiciim «nczdo. ki niso i)otcm vedele nc kam nc kod. Bila ie na tich naiveličast- ncjša stavba našc^a naroda. streha vseh nasi'i lu-rodnih kultnniiii naprav. jedro našetra dnižabnc^a življenja. Vsc to je bilo v enem veccru vniče- no. Množica sc jc radovala na liudmi. ki so skakali iz nadstropii. radovala sc Jc nad plamcui. ki so vničevali človcško. s trudom pridobljcno nrcmo:>c:iie. Našl liudjc so bili stni. tiščali so sc med mno- /ieo in s soi/anu v očch ulcdali nepopis- Tio jrorje. In mesto xcliCasrnc stavbc stoji da- lles na isterr. mestu (•«ronnia lobanja. ki zre z očrnelimi «lobinami v človeka in ir.u daje novih sil. Da. povem vam. kadarkoli postanem mlačen v svojem sreu in je moia volja šibka. se i>odam na oni xra in po^ledam na lobanjo našc srainote in bolečine in kakor bi mi zavrela kri. se mi povrne so- čutje in ljubczen v srec. moč mi sine v udc. In Bog: mi jc priča, da so ravno ie razvaline vzrok tc ali enc bridkc besc- de, ki scm jo napisal na račun nerazsod- nc in kiivične. slabo ;)oučenc in krivo v- zgojenc množice. ki nam ic storila kr!- vico. In če seni trdil že enkrat. laliko \w~ no\iui še datrjs besede. da ic slab Ju.vjo- • sloven oni, ki «re mimo te.ya poslopja in ! nm solza uc zaiji'ra v očeh ter ne izrečc tihe i)iise«:e. Ravnotako ie tudi slab Ita- lijan oni, ki jjrc mimo in inn rdečica sra- inii ne obilic obraza. Tako je in ni dru.trace. Ta spomenik naše bolcsti in nasega precranjanja naj nam vlijc novciia pogu- ma in zavedajmo sc, da če nam so tudi razdrli «nezdo, mi sc živiino: nas niso mojrli ubiti. niti telesa niti naše ljubezni do rodu, uašetra jezika in naših nbičajev. samo i)odžs:ali. ampnk so s tem strašnim plamcnom vsc Bokrvc. kdo je več izjrubil ob straš- liciiiii kresu v Trstu — mi ali oni. Vcč po- kažc bodočnost! ve, da tržaški komunisti niso imeli nobe- j ne?sra shoda, vsaj v javnost ni prodrl «las 0 kakem ujihovem shodu: tcmu cotovo ni krivo ponianjkanje dobre volic sc strain' njihoveira \odstva, ampak krivc so bile razmere. \ Trstu so bili shodi. i i liiso bili blokovski ali republtkanski, ne\anio pod- jetje. \ nino^ih krajih. kjer smo nainera- I vali prirediti shodc, so krajevni činitelji prosili, dokler nas niso preprosili, da sc shodi ne priredc. ker niso hoteli prevzeü nase od^ovornosti za nevarnost. v katern bi mctfm'ti snraviti iideležencc. IJovsod sc ie na^lasalo. da shodov tudi treba ni. ker iiasi volilci vedo. kaj jc njihova dolžnost. Prcprlčani smo, da jc res tudi za tržašk.* volilce žaliivo. čc se o n.fih misli. da so po- trebni shodi z \ semi bobnečimi pritiklina- mi. da spoznaio, kaj je njihova dolžnost. •Vsak naš volilec je dobrc- vedel. kaj je njek'ova nal«'kra in če bi bilo šlo po našiTi sekcijah v Sv. Kri/.u, na Opčinah. v ^iro- padi. Barkovljah. Rojanti. Sv. Ivanu itd. vse ^iadko brez iKisiinih incident(>v. bi bili \ idcli šu dni.u'acne izide kakor v Škcdnju: čc uc ratii dru.vjejra. vsaj rad: tcj^a. ker so po vseh teh sckciiah bili tudi shodi. »Zahteva, naj bi bili mi nastopili v Trstu z avtonomističnim provframom. tudi pri- ča, da jo jc postavil Ooričan. Na Oori- škem. kjer vsak slovcnski volilec ve, da smo \ večini. se lahko zahteva aviono- inija in taka zahicva \ < Hlcc tudi krotovo pridobi za sc. Tociu v Trstu? Če zahleva- mo tti avtonomiio, pomcuja to. da iiucc- liio, da nas vladajo Italijani v Rimu. teiii- več Italijani v Trstu. Kaj ic boljšc. odno- sno slabsc. nočcmo raziskovati: lisii \ Rimu so čc uc dru.^cga nekoliko bolj dalec in prosii num^'ih krajevnih vplivov. Nc verujenio nikakor, da bi zahteva po avio- nomiii kar nacnkrat si>reobrnila 3000 slo- venskih kotmuustidiih delavecv. Le j)o vstrajucin delu in prepričevaniu sc bo nnš delavec povrnil zopet v narodne vrstc. in to ne -en bloc«, ampak pola.iroma, kukor narava sploh ne pozna skokov <. Hoteli smo sc. sine ira ct studio prav na kratko poirovoriti z nasim ^C'ris- kim tovarisein. Naj }"-'.. za nas'ednja nohničlia lota po 41-'',. Obresti tcko toli- ko časa. dokler sc denarja ne yzida v po- s«.stniko\f stavbo. Pcscstniki nc smein dvi.vrniti svoje^a deleža na dobičku. ker sc ta ves steka \ fond /a ustannvhev vi- narskc in eksportnc zadruge. Ta pot je brezdvomno najbolisa. zato da sc naše ljudstvo vzii:(iji v zadnünistvu. ki ie sprc- mcuic.ici.ca .položaja edina rcšitev za na- šcira kiiicta in dclavca. Prepričani smo. da l.nuo tcmu vzfflcdu slcdile še drusre občinc ]M) naši dcžcli. Zidarii iz SToriske üc/elc. ki žcle dobiti delo pri zadru^i. naj sc obrncjo do tchtničnc^a voditclja in/.L-niria tj;. ii. Ličaria \' Oorici. Vi;» Scw.o- lc šr. S !!.. ali pa naravnost na -Stavbeno ZadriiiTo vojnih oškodovanccv v ^>tever- ianu . Dopisi. Sodeležnost stavbenih delaycev na dobčiku. Iz Števeriana. V Števcrjanu so ustanovili po vojni oškodovani posestniki stavbeno zadruvso. ki ic jio ustroju ^rva v dcželi. Ootovo bo Iz Šturij pri Ajdovščini. Tudi pri nas jc bib svetovna ncvihta vsc društve- no živlicnic i?i zlo. ki so jo pripravili cv- ri'DS.ki mo'^otci. jc raztcplo naše mlade i-adcbiK'nc nutči p<> svetu ter jim potisni- !(i \ !••;!.c bombc. luiskc in b(nlala icr jih üicoMcklo v cape-uniformc sramotne za svobodncya človcka 20. stoletia. Bati se ic biio. -Slov. izobraževalno dru- st\'o . ki jc bilo žariščc vsejra kulturneKa sJrcinljcnja naše občinc. odražajočcjja se l)(>scbsu> v poijostih in vzornih nast'>])ih nckdaj i)o vijuivski J: iiüi c':ČL-zr.;'.nih iia- ših pcvccv in tambura.šcv. Po zlomu oso\-ra/^:ic Jo:u»\skc mo- narhijc so sc vrnili naši mladci iu ir.o/je. nc siccr vsi. kcr nckaj jih kriic tuja zem- ilii. diu.ici pa so princsli s sciir.j ka! /:¦ naš rod tostran Julijskih Alp skraino škodlji- ve in nevarne beic/ni -pronapete rdccc internacijonalc . nii bi ji rckii ,n> nase narodna brezbri/nost. Tako so nastale v uašcm drtistvcncm /ivljenju vrzeli, ki so jih pa izpolnili naši mladi dcla in uka žclj- ni fantje. Po prestaüiem brczobzirnciü ¦:¦¦'¦- spodstvu voj. zascdbcnih oblastii sc jc po tako dol^em molku pod vodstvom naše- ^a občcpriljubljcnckr-: -¦ /unKiiki- ¦/.-¦••r^: ¦¦¦- ^lasila naša krasna in milodoncča sloven- ska pescm. pod vodstvom ir. Ant. Bre- celja so pa zopet zaz\cnclc o'n izvai.i :iu naših vrlih tamburašcv Sl(»v. strune^. zašunicli »Savski valovk iii zaclonclc hr- vatskc narodne pcsmi. V ncdcljo. due 17. t. m. ürhcdi tnk. »S!(v. izobr. društ\o< ob 4. vr\ not.ijuric v prostorih .tr. .1. CcrnicJ.ia \csclij •. / k'- pim in bojjatim sporcdom: Itrra, petjc, tamburanje. j>rosta zabava. Med toC- kami uclarja tamburaški ;'i cr. !';ivlit:. dra.^i rcjaki. v nedeljo v Šturiic. da se razvcdritc ob zvokih naše slov. pesmi ter pozabiuc za hip na vsakdaiije skrhi. Kuor si žcli žc vnaprej zajrotoviti sedež, naj blaj?ovoli to pravočasno sporočiti odboru. Za narodno-obrambni sklad so nabrali naši fantje in dcklcta 1H>O Mr. ki so >\i\\o- žcnc pri liranilnici in posojilnici. Slap i>r; Vi]>avi. Cast zavednim Šturccm: nabiral- kam in nabiralccm pa najsrčncjša zaliva- la za njili tnid in požrtvovalnost. —- Iz Devina. Postopanja devinskih orožnikov nc morcmo razumeti. Celo na- se bralno in pevsko društvo »Ladja« jim nc da niiru. Nc da bi iinclipovod. so za- plcnili uruštveno zastavo. Še boli sc mo- Mno čuditi dcvinskim orožnikr.-n. čc p»1- niislimo. da nc spoštujejo tcmeljnejja. ustavncua zakona kraljevine Italiic. l.'sia- va pravi. da je vsak državljan uospodar v svoji hiši. Devinski orožniki pa preisku- icjo hišc italijanskih državljanov in pobi- rajo v slovcnskih hišah aoriškc kole- darje! Teira postopanja v resnici ni mo- .^očc razumeti. Ali bi sie bilo na mestu. da poskrbi višja oblast za potrebni pouk. tudi v tem oziru? — ¦ Iz Sv. Luciie. I>nc 3. juiiia i prircdila tuk. >Nar. Citalnica« narodno prircditcv. ki ie vscstransko dobro uspe- la. V Mikužcvi dvorani se je zbralo toliko občinstva iz vseh bližnjih vasi. da je bil slednji kotiček zaseden. kar nam daje za- •^(»tovilo, da sc uarodni čut v povojni dobi R'loboko razrasča v našem narodu. Pri tej nriliki uc smcino prczreti dcistva. da ]t- namen n sch narodnih prireditev vzbujati in vzs,rajati polckr narodnega oustvovania iudi cut do lepega ter dvi«:ati ljudstvo in moraine propalosti na višek duševnih do- DOBRO BLAGO po najnižjih konkurencnih cenah ===== vsled mnoge prodaje ===== nakupl vsakteri, meščan ali vaščaa in vsakega stanu le pri dobro znani domaei tvrdki KUŠTRIN & MARMOLJA, GORICA, ulica Carducci 25, trgovina špecerijskega, kolonijalnega blaga in deželnih pridelkov. If n ^^i Domača tvrdka EVGEN RAJER Gorica, Solska ulica 8 priporoöa svojo zalogo prist- nih domačih. in tujih vin, žgairja, likerjev itd. Postrežba točna ¦ Cene zmerne. Enjigarni Kat. Tisk. droStYa :: GORICA :: MONTOVA HISA Bogata zaloga papirja in vseh pisarniških potrebščin. Sloven- ske leposlovne, mašne in šolske knjige vedno v veliki izberi. Velika izber nabožnih in drugih slik v okvirjih in brez okvirjev. Pomnoževalne aparate „Hekto- graf". Prozorne papirje za načrte in papir (Lichtpaus) za stavbene mojstre, tuši iz tovarne Günther Wagner, svinčniki Koh-i-nor in drugi iz tovarne Hardtmuth, vse v bogati izberi, cene brez kon- kurence. — Prodaja na drobno in na debelo. — Sprejemamo naročila pečatov. Trgoviüa v ulici Carducci 2. G[ostilna >: :-: priJEJiElTZAJCU" Shajališče okoličanov in mešča- nov. Postrežba s svežimi do- mačimi, mrzlimi in gorkimi je- dili ter z izvrstnim vtpavcem, bricem in s črnino. — Za obilen obisk se priporoča JOS. MOLAR, restavrater. Pozor na domačo tvrdko! Franc Saunig Gorica, eosposna mica sedaj Via Carduccl it. 25 blizo Korna Naznanja slavnemu občinstvu, da je zopet došla velika izbira šivalnih Strojev več vrst za krojače, šivilje in 'čevljarje iz najbo- Ijftih nemikih tovarcn, katere jamčim do 10 let. Dalje velika izbera dvokoles PU6H in drugih tovaren. Izjemno prodajam tudi na obroke. Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. Priporočase: Franc Saunig. SVOJI k SVOJIM! *^M Podružnica v Kobaridu it. 21. Pozor na domaco tvrdko 1 ANDREJ MAVRlf GORICA GOSPOSKA ul. St. 11. V zalogi imam sledeče : Sukno za moške obleke od L. 10.— naprej ! Kotonina 80/cm. ruj.jbele od L. 2— naprej hlačevine vsakovrstne „ „ 4.— „ ; robice žepne «• m* ^gl „ „ —.50 Zephir za srajce „ m 2.— « | za na glavo ^gi „ „ 2 — „ ze ženske obleke « „ 3.— „ cvilh za postelje 120/cm. „ „ 6.— Percall „ „ 2.— „ izgotovljene moške obleke „ „50.— „ Imam tudi izgotovljene postelje in sicer: itramaci za 1 osebo od L. 75 naprej vzmeti od L. 100 naprej ter raznovrstne odeje. Znižaije cene! grez konkurence.______Zqizane cene I * Q0RI6A - StolnJ trg 9. levo - GORI6A. Priporoča svojo bogato zalogo sedaj došiih šivalnih «trojov iz inozemskih svetovno znanih tovarn. „Pfaff Gritzner", „Kaiser44 „Köhler", „Neuman", „DUrkopp" in Du- j* najskih prcizvod „Rast & Gasser". Tvidka nudi odjemalki šivalnega stroja brez plačen po- duk v umetnem vezenju (rikamiranja) na stroj. Bogata zaloga dvokoles „Puch", „Stadt**, „Styria** in „Regent**, gramofonov. Naj- večja izbera vseh za gori iinenovane stroje nadomestnih deiov. Pneumatike v»Dun- lop** „Pirelli»*. Najbolje urejena delav- fi^fcfck nica in popravlja'nica. Stara kolesa cmaj- JjLß!k lira, in ponikia v vsaki poljubni barv f(^3 Priporoča se najtopleje ¦HP* Elija čuk sodni i/vedenec |& TRGOVINA ; P TEOP. HRIBÄR - ^^m i W^ WtT Gorso Verdi St. 32. ^H Se priporočajo slavnemu občlnstvu mestu in na dgželi za obilen obisfc BLAGO SOLIDNQ. GENE ZMERNE. i neha vojno, bo nehal tudi vladati. j velja samo tepsti in tepen bitl. Tur- tnalein napredujejo. NAJNOVE.IŠE. Svetovni shod sionistov se vrši v . Predmet razprav je ustanovitev skega kraljestva. — Čehoslovaški listi so predložili vladi spomenico, e zavzame za odpravo smrtnih ka- = Reško vprašanie zanima novega tra della Torretta. Pravi. da bo de- a se povrne Reki mir. - Med italijansko vlado in Kemal sc je sestavil dogovor, ki ie res pre- ie, posebno gospodarske važnosti. je dogovor objavljen. - Brezposelnost na Ansleškem. Šte- >reposelnih delavcev, ki so vpisani v evnem uradu ministrstva za delo, je Jo v preteklem tednu 2.168.727 oseb a 9.172 manj kot prejšnji teden. Pomace vesti. f Zadruge in druge gospodarske li- ve, tudi društva, ki imaio lastna pre- nja, naj ne pozabijo vložiti ori žu- vu vloge za priznanje italiianskega aja. ker 15. julijja poteče rok. Prilo- i treba izjave. 1. da 3 četrtine odbora >jata v posesti it. dr. 2. da ie 2 tretSni ev v posesti it. državlianov. O izro- te vloge mora dati županstvo potr- [odlok z dne 30. dec. 1920). Poziv! Akademiki in srednjcšolci, r tudi tovarišice nafse sigurno ude- občnega zbora akad. fer. društva ije«, ki se bo vršil v nedelio 24. t. m. ornjili prostorih kavarne »Adriati- i Gorici. Pripravljalni odbor. r Zadrugam vojiiih oškodovancev anja knjigarna K. T. D. v Oorici, uli- arducci St. 2, da je založila in ima že logi malašč pripravljene kniige za- likov (Olavrna knjiga) za 50, 100 in :lanov. ;- Kmečko-delavska zyeza za ajdov- kraj vabi odbornike in zaupnike k ;a v nedeljo, dne 17. t. rn. ob 3. uri in ©p. v hiši hranilnice v Sv. Križu. — ijec, načelnik. ¦I- »Goriška pratika« izide letos v :i za 1. 1922. Opozarjamo vse trgov- osebno tudi one na deželi. ki žele v ^lasiti svoje tvrdke, da se priglasijo lištvu »Ooriške Straže«. selovadno društvo »Sokol« na Gra- sklicuje svoj redni občni zbor v ne- dne 17. t. m. ob 10 uri predpoldne )i br. Staroste. -h Bate. Na splošno željo tukajšnjega valstva, je viada zopet imenovala nditelja tej občini gosp. Valentina ča, posest. in gostilničarja v Batah, i je že več let >pred vojno župano- er vživa splošno priljubljenost v tej i. Mož je stare korenine in upamo, un je dobro. došel. Mnoga leta! V Rok za priglasitev tiriatev in dol- pri avstriiskih državljanih. Minister jovino in obrt je odredil. da se rok, iterega se imajo tirjatve in dolgovi nskih državljanov ipri avstrijskih ljanih naznaniti overilnemu in po- Jnemu uradu pri ministrstvu za tr- 0 in obrt, podaljša do 30. septembra - Batuje. V nedeljo, dne 24. t, m. :i dekliška Mar. družba veselico s 1 in igro v treh dejaniih: »Večna st in veöna lepota«. Sodelovalo bo ;lov. izobraž. društvo za Batuje- - Vladimir Perse iz Ročinia je do- ine 5. t. m. »Eksportno akademijo* jučiljšču v Grenoblu na Francoskem w. Častitamo! Izgubil se je v ponedeljek 13-letni ) Mavrič iz Prolesjega pri Plavah. je močno gluh, oblečen ie v erne je kostanjevili las. Kdor ve kaj o naj naznani Mavriču Štefanu, Pre- 8, p. Plave. iboden je bil v Kanalu fant Mirko ; od nekega napolitanca z dolgim m in sicer zavratno. Fantie so bili jni. Orožniki so šele na zahtevo ob- i aretirali zločinca — Preiskava teku. — Čudno da orožniki 0 preiskujejo naše liudi, če ne no- ožja, napolitanci pa se smejo spre- z bodali kot banditi. Tako je bilo U*no na Balkanu: Turek orožje, 1 pa breme! novih provincah se vpelie kolek v starem kraljestvu. Opozarjamo odlok od 16. junija 1921. St. 795 o | ih ukrepih gledc kolkov. S tem o- se raztezajo na nove province ioločbe glede kolkovnih pristojbin laio luksusnih pijač, na note in ra- listke v luksusnih restavracijah očiščih ter v gostilnah drugih ka- t na izmenjavo surovin in blaga v (: na prodajo dragocenih pred- tef parfumov in zdravilskih spe- tia boteljke, ki vsebujeio vino, Ii- mineralno vodo: na navadne po- in na note, račune in fakture: na rte z avtomobilom: na zvišek od > odstotkov prispevka za invalide, vdove in sirote po padlih vojakih, v koli- ,kor se tiče kolkovne pristojbine. Kr. odlok od 16. junija 1921. štev. 795, ki je bil razglašen v uradnem listu »Gaz- zetta Ufficiale del Regno« 25. junija 1921. in v uradnem listu »Osservatore Triesti- no« 28. in 30. junija 1921.. stopi s 1. jidi- iem 1921. v veljavo. Določbe tega odloka vežejo torej vsakogar že od 1. iulija t. I. dalje. Finančno ravnateljstvo je razposla- lo razglas. v katerem opozarja občinstvo na poglavitne točke tega odloka. -f Fašisti na delu. Iz Buzeta: Za na- rodni i>raznik sv. Cirila in Metoda so pri nas knietje zažigali kresove na cast na- rodniina apostoloma. To ni bilo vsem všeč." Orožniki so letali okoli. da vidijo, kdo zažiga kresove. Govori se. da je sam orožniški poročnik De Santis nretepel dva naša človeka radi zažiganja kresov. Tudi fašisti so se dvignili ter so radi kre- sov zažigali našini revnim kinetom žito in seno. Tako so sežgali vse žito in seno knietom Antonu Marijonu ter bratoma Ivanu in Josipu Marijonu. Kmetje trpijo ogromno škodo. Kolikor je nam znano, se do sedaj še nobenemu izined zločincev ni nič zgodilo. Ljudstvo je vpričo takega strahovanja in požiganja silno ogorčeno. Iz Sv. Petra-Fratii.ie: V siedi pre- teklcga rnescca so prišli k nam oboroženi fašisti iz Pirana. Nayalili so se na nisi Iva- na in Mateja Benčiča ter jima razbili vse ooliištvo. Nato so še imenovana dva kme- ta neusmiljeno pretepli ter odšli. Ivan in Mate Benčič nista zaprta, fašist tudi no- beden ne. Kaj poreko k temu naši goriški fa- šisti? Zadnjič so nainreč sklenili na zbo- rovanju v gledališču, da bodo nastopali le, če bodo izzvani. Ali so kresovi res izzl- vanje? To je živa govorica našega narod- nega čustvovanja, to je že vkoreninjena šega, ki je ni tako mogoče opustiti in če- niu hi je tudi opuščali? Gospodje fašisti bodo morali v bodoče tudi povedati, kdaj bodo v/.aljeni in nam našteli zapovedi, ka- terih se moramo držatf. + Davek na avtoraobile. Posestni- kom takih avtomobilov za privatno rabo (transport oseb), za katere se do 20. ju- nija ni še plačal davek za tekoče leto, in ki niso krožili v mesecih januarju. febru- arju, marcu, aprilu. maju in juniiu (do 20. junija) ter so ves ta čas stali v remisah, se izjemoina. in sicer samo za tekoče solnčno leto, dovoli, da plačaio polovicc normalne takse. toda le pod absolutnlm pogojem, da.placajo takso najkasneje do 31. julija t. 1. Isto velja za motorne čolne. moto- cikle, motorne vozičke, ako so ta vozila namenjena privatni rabi (transports o- seb.) Za avtomobile, motorne vozičke. motorne čolne pa, ki so namenieni javni službi ali prevažanju na določenih črtah. kakor tudi za avtomobile in motorne vo- zičkc na trgu ter tovorne avtomobile se mora plačati cela taksa. 4- Bralno drustyo na Ljubinju priredi v nedeljo, due 17. julija ob 16.30 svojo pr- vo veselico. K mnogoštevilni udeležbi vabi cdbor. + Iz kronike državne uprave. Smeš- nosti, ki jih vganjajo državni uradniki, prekasajo vse humoristične dovtioe. Naj navedem dva.slučaja, ki sta se dogodila v našem kraju. Pred dobrim letom je za- htevalo eno naših deklet pri policijski o- blasti v Trstu dovoljenje za potovati do- mov. Uradnik, ki je bil jako izvedljiv v svojem poklicu, je izdal na podlagi posel- ske knjižice, ki ji je bila izdana med vojno v neki nemški občini, sledeče dovoljenje:' »Premette si alia Signorina »Gemeinde- amt« reccasi a N. (Dovoljuje se gospodič- ni »Občinski urad« iti v N.) To dovoljenje je dekle pogledalo še-le ko je bilo doma. kar je povzročilo obilo smeha nad briht- nostjo nastavljenca pri policijski upravi. Neka občina je predložila1 davčnemu od- delku v..... prošnjo za vojno odškodnino na nepremičninah. Urad pa je prošnjo vrnil z opombo, da mora biti prošnja o- premljena tudi z potrdilom pristojnosti. Zlobni jeziki trdijo, da je županstvo iz strahu. da izgubi občina pravico do vojne odškodninc, še zlobnejši pa, da je iz hu- domušnosti izdalo zahtevano potrdilo po predpisanem vzorcu sledeče vsebine: Županstvo N. potrjiijc, da je Občina N. nezakonska hči pok. Občinske konstelacije, rojena na Pri- morskem pred 1100 leti, po poklicu kmet- ska, in po stanu samska v občino N. pri- stojna. Ta pristojnost izvira pred dne- vom 24. maja 1915 in ni bila pridobljena vsled javne službe. To so pojavi, ki wul••{¦.> v oddelek za smešnice. ker se zdijo neverietne. ven- dar moramo konstatirati. da sc ie vse to zgodilo v resnici 1. 1921 po Kristusu v no- vih pokrajinah priklopljenih z rapalsko pogodbo k Italiji. Taki ljudje sedijo z visoko držečo glavo po državnih uradih in si domišlju- jejo, da le oni umejo razlagati zakone In naredbe.________ Iz Jugoslavije. j. Kongres iugosl. gledaliških igralcev se je vršil v Ljubljani te dm". Ob ti r-rüi- ki so odkrili spomenika Be i štuiku in W- rovšcku v vo/i ^lcdulišča: snoineniki 'c izdelal Fr. Knilj. Nova vlada. O novi Bonomijevi vladi mnogo pl- šejo. \'si, skoro brez izjeine prorokujejo kratko življenje. takolc nekako do jcscnl. Oni si žjIc nazaj (liolittija. Značilno je. da so sc socialisti začeli nagibati k misli, da b; sodclovali v vladi. K tcniu iih silijo važ- ne stvari. Največji cilj socialističhc strankc ob- staia danes v tem, da ostanejo niene vr- ste ncomajnc in nezloinljive. Kako naj to doseže. kako naj'vrze ob tla fašizem, ki iina indircktuo p(;dporo v vladi? Edina pot ie. da grcdo socialisti v vlado in vza- me.io v roke oblast. Čc pride državna moč v njiliovc roke, so zrtiši najmočncjša opora fašizma. Socialistom ni treba dru- gcga. ncgo da spravijo do veliave stro- gost zakona. in njihov najboij nevaren, najbolj strupen sovražnik se zgrudi strt na tla. To more jo le storiti. ako so v vla- di. Zato ni nobenega dvoma. da homo v kratkem času videli na vladni klopi socialiste. -v Vendar čez noč lie morejo stopiti v vlado. Zato se je omogočila prehodna in popolari niso dali vanjo svojih najbolj- šili max. Obljubljeno ii je tedaj že vnaprej krarko živlenje^ Kaj naj rečenio o novi vladi mi —¦ pravi »Edinost«: Res jc, da za Oiolittijevo vlado ni- mamo najmanjšega povoda žalovati. Pou to vlado snisr doziveli grozotc. ki jih ne srecuiemo niti v easili niijliujšili turskih grozot. S krvavimi črkami bo zapisano imc Oiolittija y zgodovini priinorskih Jti- goslovcnov. Ycndar mislimo. da sc tndi nove vlade ne moreino veseliti. Niti naj- nianjšcga ii])anja ne moremo gojiti, da bi se zadržanje nove vlade spremenilo. Mi- nistrsrvo za .»osvobojene pokrajine«, ki nosi za vse krivce in za vsa grozodejstva polno težo odgovornosti na svojih plečih, ostane neizpremenjen«. Mož. ki ie nače- loval «radu poü (iioüttijcui in gleda! z nal- večjo brczbrižnostjo zločine. ki so se gn- dili naci nasim ljudstvom. ostane na svo- jem mestu. Poslal je že našim »osvobo- jenini« krajem svoj pozdrav. ki se glass kakor zasmeliovanje: : Delo. ki sino ga s trdnimi nameni začeli. se krepko nadalju- je in da.no je gotovo jamstvo. da se bo uspešno dovršilo. Naprošam Vašo Kkscc- lenco. da sporočite ljiidstvn to moje vo- sčilo....' (iospod Raincri naj bo zagotovljen. da si bo naše Ijiidstvo njegovo vošeilo ziialo prav dobro vtisniti v spornin. In ka- kor so vsi naši poslanci izrekli v paiia- mentn v imenu l.iudstva Oiolittiievi vladi nczaupnico, tako bodo storili tudi z vlado, ki lioče Oiolittijevo delo «krepko nadalje- vati--.. Tako vlado bo lindstvo odklanjalo in nasi poslanci jo bodo na celi črti po- biiali. Vsa naša Brda in goiiško okolico o- pozarjamo na bogati vsporcd. po • kate- rem sc bo due 24. juliju vrsila slavnostna oivoritev našega novega odra. — 1. Ob 4. uri pop. sprejem Rostov pri slavoloku. Nato skupni odhod na slavnostni prostor, na ccln s polmstevilno kojščansko god- bo. — 2. Blagoslovitev odra. -¦- X Slav- nostni govor. Oovori g. nisatelj France Bevk. — 4. Liadov: -Yozle rečki«. poje pevsko in glasbcno društvo iz (ioriee. -- 4. Yolarie: Mogoena pesen<, poje pev- ski zbor iz Bilj. 6. Aljaž: »Na dan«, po- je li.oški pevski zbor iz Mirna. - 7. Ko- mel: Ljubezen do doniovine<--.. poje pev- ski zbor iz Stand reža. N. Volarič: > Iz- gubljeni cvet'. poje moski nevski zbor Iz Mcdane. — 9. Sattner: ()j z Bogom ti planinski svet«, poje «lasbeno društvo \/. Kojske^a. — 10. { dar.ia n-.lnoštevilni tainburaski iz Štandrcža. — 11. vVcs dan je pri oknn stala«-, poje pevski zbor iz Oonjač. — 12. Slovenska uovorica. D klamacija. — 13. Koroške narodnc pesi poje pevski zbor iz Vipolž. - 14. lidai tainburaski zbor iz Standreža. lö. L liarnar: »Potoki tecitc<--, poje pevski zb iz Dol. CerovcKa. -- K». Yodopivce: plakaš:. poje števerjanski zbor. — - 1 Bartcl: ()j pianine , poje pevsko in ^ln beno društvo iz Oorice. IN. »Naša kri Franc Finžjjar. — Drama v štirili dej niih. — Isrrajo šte\erjanski diletantje. Po veselici prosta zabava: srečolov. š ljiva pošta. cveciidii trsc. —¦ Umctni « vr«i - Med oduiori in pri prosti zabavi svi kojsčanska jrodba. Del čistejra cJobičl io namenjen za nesreeno Isiro. Ljnbit l.ii ritlja in lepe zubave iz mesta in deže Piiijitiie k 11am due 24. t. 111.! Ta dan bos nasii \ Steverjidiu zbrano vecino bra skill lu'.rodnili dnišiev. ki b,»do nam pr šla pomai^at. da položimo temcljni k; men nuveimi -briskemu jezu<. Jez sknj ncjru in vzajenmejra kulturnejfa deia n bo sleliernenui Bricu najsveteisa uarodr dolžnost. Zatorej naj vsak naroden By pride 24. t. in. v Stcverjan. Da se poimi raz?istij< Ta članck je prinesla ^uincst< in j bavi z našim Ciankom o volitvali v 'J'rsti Ker nam ^re y.i\ stvar, «a bralcem lojaln priobčujemo, da sodi: »Razumljivo je, da se je po volitva nmoKc ^ovorilo o volitvali in da se o nji šc dnncs j^ovori. Razumljivo jc to pre vscm pri nasem zrclein, zavednem ljuc stvu in prav je tako: :,aj dobra. pametn kritika jc izraz dobre volje in če ie kritik prava in pravična in na mestu. tudi kc risti. Prve dni takoj po volitvali so bi glavni predinct po^ovorov in kritik nasii ni dojrodki v Istri in v Trstu. Sedaj pa, k se je prva razbnrjenost polegrla. se ogla Sajo sem ter tje tudi kritike. ki imajo dru «ro smer. kritike. ki se ne baviio več z de lovanjem ali bolje nasilstvi druuili. ainpa! imajo za predmet naše lastno dclovanjc Tn ne bo škodilo, če se o^laša na kritik< protikritika, da tako razbistrimo pojme fc iz kritike črpamo tisto korist. ki jo rnon inieti pred očmi vsakdo. kdorkoli prim- za pero, da piše 0 naših razmerali. Naš vrli sobojevnik. »Goriska Stra ža«, se v eni svojih zadnjih številk bavi : tržaškimi volitvanii in z delom ter pripra vami, ki so izšle od .lujcoslovenske narod ne stranke. Ce se krleda od daieč na tr žaške volitve, če se primeria naš uspcl pri teh volitvali z našimi volilnimi ttspelii ki smo jili imeli pred vojno, in pred vsem če se gleda na tržaške volitvc z goriskim očmi — na Ooriškem je bilo volilno del< ncrazmcrno lažjc —, je naravno. da si lahko pride do sklepa. da pomenja na! uspeh na Tržaškem pravzaprav ncuspeh Do takega zaključka prihaja nekako tud »Goriška Straža« in kot list, ki ima dobrc voljo, išče takoj tudi vzrokc. da bi se zi bodočnost popravili sedanji nedostatki Za slavne vzrokc našcga »nenspeha< smatra »Ooriška Straža« ponianjkanjc volilnili sliodov in ponianjkaiije. pro^rani; ter zahteva naravnost. nai bi se v Trsti nastopilo z avtonomističnim projrramom ker bi se s tern gotovo pridobilo kakil 3000 komunističnih vrlasov. Olede sliodov navaja »Ooriška Stra ža« kot dokaz za svo.jo trditev. in ima m\ videzno prav, da je oddal Škcdcni najvei Klasov, ker je bil tarn shod. O tem sliodi je »Goriška Straža« zvcdela. ker je t njem .porocala »Fdinost«. Nai poveim »Goriški Straži«, da so se vršili malone pc vseli okoličanskih \rnsüh shodi, med kate- rimi je bil shod v Škcdnju eden najslabšc uspclih. Ooriški list bi moral vedeti, kak- šna atmosfera je vladala v Trstu za časj volltcv: — vsa druvra ne^o v soleni Go- riški. — moral bi vedeti, da je bilo vse dc- lovanie tajno, niti cden shod sc ni prcj na- povedal v listn, a o ninogili se iz tclitnil nizlo.v;ov ni poročalo. Ooriški list ^otovc Kres v Trstu. Danes je prcteklo leto dni. ko je za- Korel v Trstu eden najkrrozncjših kresov za tržaškc : lovence in za primorske .Tu^o- slovcne sploh, ko je razdiviana množica, da rabimo najmilejši izraz. v svoii besno- sti zažjsala >.Balkan v Trstu. Tedaj je bila dana prva odlcčna parola za boi proti na- scnui plenienu. Tedaj. v teh žarkih pla- menili. ki so besno razsvetljevali okolico, smo za^ledali strasno zarjo novih dni, ki so sc po svoji podobnosti vrstili drujj za druirim. To je bii zaoctck dela one orjra- nizacije. ki ie ivrrala tako kruto vIoro v na>cni iavnem /ivljenju. Saj se sami niso zavedali. kaj so tedaj siorili. Niso vedeli. da so podrli ptičicam Riiezdo. ki niso potem vedele nc kam ne kod. Bila je na tleh naiveličast- ncjša stavba naševfa narcda. streha vseli naših TUirodnih kultiiriiiii naprav. jedro naseira dni/.abne^a /.ivljenja. \'sc to je bilo v eiiem večcru vniče- no. Množica se ;-e radovala na liudmi. ki so skakiili iz naclstroi>ii. radovala se Je nad plameni. ki so vničevali človesko. s trudoui pridobljeno nrcwio:>c;iie. Našl Viudje so bili stni. tiščali so se med mno- /ioo in s soi/an:i v očch ulcdali nepopis- no jrorje. In mesto veličasrne stavbe stoji da- lles na istem mestu (-.irronnia lolumja, ki zrc z očrnelimi Rlobinami v človeka ir lr.u daje novih sil. Da. povem vam. kadarkoli postaneir nilačen v svojem sreu in ie moja volji šibka. se ixdam na oni trjc in pojfledair na lobanjo naše sramote in bolečine ir kakor bi mi zavrela kri. se mi povrne so- cutjc in ljubezen v sree. moč mi sine \ udc. In Bor mi je priCa, da so ravno ie razvaline vzrok te ali cue bridke besc- de, ki sem jo napisal na račun nerazsod- nc in krivične. slabo ;)oučenc in krivo v- zeojenc mno/ice. ki nam ie storiki krt- vico. In če sem trdil ze enkrat. lahko po- novim še dairjs besedc. da ie slab Jujjo- sloven oni, ki j>re minio tevra poslopja Ir mu solza ne zai^ra v očeh ter ne izrcčc tihe piisejfe. Ravnotako ie tudi slab Ita- lijan oni, ki ,i:re mimo in mu rdecica sra- 11111 ne obilic obraza. Tako je in ni drujračc. Ta spomenik naše bolcsti in našejjn prepanjanja naj nam vlije novcua poru- nia in zavcdajmo sc. da če nam so tudi razdrli «rnczdo, mi se živimo: nas nisr moffli ubiti, niti telesa niti naše Ijubezni do rodu. iiase.^a iezika in našili nbičujev sumo podžsrali. an.pak so s tem strašnim plamcnom vse Bouvc. kdo je več iz^rubil ob straš- nemi! kresu v Trstu — mi ali oni. Več ito- kažc bodočnost! Več vsakovrstnih posestev velikih in malih je na prodaj v bližini Ce- lja na Štajerskem. Večja posestva se lah- ko razdelijo na dva ali tri kupce. Pose- stva so večinoma z živino in kmetijskim orodjem. Posredovalec domačin, pojasni- la daje Anton Kavčič, Celje. eostilna pri »Istrijancu« Slovenija. Domaci učitelj se sprejme k 2 dečkoma (4 normal, razred), zmožen pouka v iaščini in muzikaličen. Vstop meseca avgusta. Tudi se sprejme „VRTNAR", a druga I3hka dela zmožen. — Naslov pove uprava lista. 40 Kranjskih panjev čebel — proda Aiojzij Sorta Gor. Branica p. Štanjel. Pisarna odvetnika Dr. HENRIKA TUMA rabi daktilografinjo zmožno slovenskega in laškega jezika. — Ponudbe v uradnih urah od 8.30 predp. dalje. Dobroznana gostilna na Kornu St. 8 Mef in Paula Kamenssiek Postrežba z dobrimi mrzlimi in gorkimi jedili in z izvrstnim vinom. Stedilnike, ijubljanskega sistema, za vzidanje, izde- lujem in imam v zalogi. — Izdeiovalnica štedilnikov KRANJEC LUDOVIK, Trnovo pri III. Bistrici. Gostilna Leopolde Slamič- ul. Rabatta 5, toči najboljša vipavska vina, postreže z mrzlimi in gorkimi jedili, se pripo- roča za obilen obisk. Obvestilo. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril svojo odlikovano kfOJafrliCO na TelOVadnem trgil (Piazza Ginnastica) št. 3. vhod tudi iz Corso Verdi 28. (Hiša PeČenko) priporočam se slavnemu občinstvu A. Krušič in s\t\- Županstvo Renče in Gradišče. vabi vse one v tuk. občini -pristojne. kateri bivajo izven občine, da vpošljejo naikasneje ^do konca tega meseca natančne družinske sezname z navedbo», očetovstva. mate- ri2stva, dan, leto in kraj rojstva. opravilo in sedanje bivališče v svrrho sestave ime- nika novih državljanov v zmislu St. Ger- manske pojrodbe. DeananK knjlgovezmco, izdeluje tudi vsakovrstne žkatle. VIA CROCE 6, (nasproti Šolskega doma). Franc Kralj, odlikovama tovarna kisa v Gorici, Kapacinska alica 9, se priporoča vsem starim in novim odje- malcem z vsakovrstnim kisom po kon- kurenčnih cenah. Pošilja po železnici in na dom. Starejšo, pisarniško moč, zmožno tudi laščin e išče „Lesno podjetje" Ustop takoj ! Naslov pove upravništvo ! Županstvo Ozeljan Sv. Mihel vabi vse one v tukajsnjo občino pristojne, kateri bivajo izven županstva. da vpošlje- jo najkasneje do 20. t. m. natančne dru- žinske sezname z navedbo očetovstva, materinstva, dan, leta in krai rojstva, opravilo in sedanje bivališče za vsakega družinskega člana oziroma posameznika. Zahtevane listine se rabiio za sesta- vo imenika dr/avijanov k Italiii priklop- Ijenih pokrajin. V Ozeljainu, dne 5. juliia 1921. Župan Fr. Loverčič. Lepa hiša na prodaj Stoji na jako lepem kraiu in krasnem razgledu. Hisa je nova s 5 sobami, 2 ku- hinjama, veliko vinsko kletjo in vodo v hiši. K hiši spada gosti'na in tobakarna. Pripravna je za vsako treovino. Zraven hiše in gospodarskega poslopja ie 6 johov zemlje v jako dobrem stanu z vinsko trto in dobrimi travniki. Proda takoi radi se- litve po najnižji ceni, IVAN KAVČIC, Vr- tovče. p. Šmarje pri Ajdovščini, Pri- morsko. Razglas. Podpisano županstvo obvešča vse one, ki so svojim ranjkim postavili kame- nite spomenike na pokopališču, da se zglasijo tekom 14 dni (od danasniegra dne) v županski pisarni v svrho. da se jim do- voli postaviti izrute spomenike na prej- šnje mesto. Kdor se v določenem roku ne zglasi, ne bo imel več nikake pravice do spomenikov in zapadejo le-ti v last občine. Županstvo Vrtojba. dne 13. julija 1921. Župan E. Savniß. Žopanstvo obeine UL vabi vse one v tuk. občino jiristojne, kate- ri bivajo izven občine, da vpošliejo naj- kasneje do konca tega meseca natamčne družinske sezname, z navedbo očetov- stva, materinstva, dan, leto in kraj roj- stva opravilp in sedanje bivališče, v svr- ho sestave imenika novih državlianov v zmislu St. Qermanske pogodbe. Via Cardnccl 1>1>f fU/\ C A f TKITI^1 Vla Cardncc! (Gosposka ulica) DftUIUx^ Ort.UlNlVJ. (üösposka ulica) priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega usnja, nadplatov, črevljarskih potrebščin in orodjn, ličila, mazila, najboljših gumastih podpetnikov. sedlar- — == skega usnja in potrebščin i. t. d. ------------- —= Črevlji domačega izdelka. Gonilni pasovi na izbero in po naročilu. Sveče za cerkve, pogrebe in domačo rabo vseh veäkosti. Ccne zmerue. Postrezba toena iu solidoa. Na debelo in drobno ~*wm Razprodajalcem prlmeren popust.----- brin. če hočemo, da bo naš narod razu- mel in pojmoval namen in pomen raznih uprizoritev in da bo črpal iz njih vrlinc, ga moraino za to vzgajati. — Nar. igra »Domen- jc biia vobče precej dobro u- prizorjena. [gralci so sc potrudili. da bi občinstvo prcstavili v case niogotcev, ki so pi iriskali in spletkarili nad na.šim na- rodoiii. Obcinstvo pa ni pojmovalo igrc, kar nam dokazuje hrupen smeh ob nai- bolj /t:!')stnih prizorih. tako da ie s svo- iim smchom pokvarilo ntis. ki bi moral »rodreti v dno duše. Smelo trdimo. da na- se obcinsivo ni zrelo za draino. in da u- prizoritev dram ne doseže onega uspclia, ki bi >;a moralo. — Domači pevski zbor ie pod spretnim vodstvom Franca Kova- oiča ;<;i)cl 4 pesmi, izmed katcrih jc nat- boli u^ajala Proljetni zvuei ^ ki sc jo na "bčno željo ponavljala. --- Cast in livala . sem, ki stc pokazali dobro voljo v deln za rioubrazbo in napredek milega nam naroti-,! Domačiii. Iz Podrage pri Vipavi. Mescca in- lija !f>14. ravno pred začetkom svetovnc voiiie. ie finclo naše Kat. slov. izobr. dru- štvo svd.k) zadnjo vesclico. Tudi med vm- no k Jništvo po moznosti dclovalp. Imeli mho rcdnc letne obönc zbore. Clani in jlanice. karerili šteje drustvo nad 100, so sc |5?.slu/cvali knjižnice in časopisja, koli- kor ie bilo to pri danih razmcrah uiogocc. V nedeljo. dne 17. juliia, ko ic v naši žup- niji t:hÜ .sagra*-. pa prircdi truštvo ob 4. uri p^poldne na dvorišču župnišča zopet vcselico 7. bogathn zabavnim sporedorn s peijem in i^rami. Kdor se želi pošte- no zabavati in iz srea nasmejati. pridi ta dan \- Podrago! Iz Loma. Prvi veselici. ki se jc vr- sila ;)red komaj tremi meseci. sledila je iiru^a dne 26. junija t. 1. 'I'udi ta druga veselica jc izpadla nad vsc pričakovanjc dobro. Slišali smo nekatcrc lepe meša- :ie :'.bore in nidi en ženski zbor. O. pevo- vod.ia Kninac. pevci in pevkc so se potru- Jili. J;t peijc ni zaostajalo za onim pri irv; \ L-sclici. Tudi i •¦••'¦ n Uno uro doktor« ic bile; dobro vprizorjena. Obilo smeha .Ie v/i)ni;il prizor »Kmet in fotograf<¦¦. Pri- 7.\\\\Y:\:- \ redno ic. da sc dobi.io v n:Kiii go- rali .iladcnici in deklcta, ki vza:r: j . tako brcme na svoja ramena in ki tako častno dovi>>.io svojo nalogo. Škoda sc nam zdi sann» m. da sc jc zbor za precejšnje šte- vil'i ^krčil. namesto da bi se bil podvojil ali i»ii osial vsa.i na prejsnji visini. Ta dan sum imcli priliko slišati četvorico goriš- kili peveev: goriški kvartei. Zapcl jc "svo.ic pesmi pač tako. kakor jib. zna za- pcti Ic on. Za njegov trud in sodelovan.te Nc urn tcm potom iskreno zalivaijujcmo. Pripomčamo sc jim, da nas objščejo tndi M nriiiki iirihodnje veseiice. Iz Šempetra pri Gorici. Mi sino picu.'iicstjc cveiooe (iorice in novice naše vas; bi morale priliajati v časopise redno. fjoj (loin kras.au. tako prostran. d;i bo /a vsc prostora! Iz drugih listov. !. Statistika nasilstev. () poslcdicah iiasilsrcv med 1. scptembra 1921. do 31. marca 1921. objavlja >Avanti!« to-le sta- tistiko: ()d 1. septembra 1919 ie bilo tc- kom drzavnozborskili volitev nbitili: vo- iak(h\ |. policijskili stražnikov 2. socia- listov in dclavccv 2S:: skupno .31. Ranje- iiih jc bilo: vojaßov in policijskih stražnl- kov 2J. arditov in fašistov 26. neprizade- tih oseb 42, socialistov in delavcev 200: skui>uo 292. Aretiranih je bilo v teni časn: arditov in fašistov 9,\ socialistov in de- lavcev M4: sknpno 437. (>d 1. marca do .31. niaja 1921. jc bilo ubitih: neprizadctili oseb 57, voiakov 7, oro/nikov in policijskili agontov 17, fa- sistov <»4. socialistov. komnnistov in de- lavcev 195: sknpno 34(h Ran.ienih jc bilo v tcm C-asn: neprizadctili oseb .\W. voja- kov in policijskih stražnikov 5f>. fašistov 266. socialistov. komnnistov in delavcev 774: skupno 1435. Aretiranih ic bilo: fa- šistov 163. socialistov. komnnistov in dc- lavccv 1901: skupno 2124. I ckom tc dobe jc bilo razdejanih. požkranih in uničonih 1.3S zadružnili pro- storov. 147 Dclavskih zbornic in domov, 61 socialističnih in komunističnih društvc- nih scdežcv. 13 tiskarn in urcdništcv (mod icmi 2 Ijudske stranke): 29 občin- skih nradov. a />s socialisticnih javnib ob- iastcv je bilo prisiljenih. da/>dstopijo. Na dan volitev. 15. mjanika. je l»ilo ibiiili 44 oseb. med tcmi ncprizadetih o- »eb 7. !>olici.iski aKcm 1. fašistov 14. a so- cialistov in delavcev 22. V nedeljo in dveh sledečih dneh je bilo ubitih 68 oseb, med temi ncprizadetih oseb 8. policijskih agentov 3, fašistov 20, socialistov in de- lavcev 37. Ranjenih ie bilo tckom teh dni 150. wed temi 12 neprizadetih oseb, 2 ,po- licijska amenta, 5.^ fašistov in 83 sociali- stov in delavcev. !. Svetovni spori. üdinost« ie pisala o svetovnih sporih, ki so šc v bližnji bo- noonosti. Nasprotje med Ameriko in Ja- ponsko se veča. Amerika lioče dobiti svojim kapitalom nadviado v Tihem oce- anu, .laponska pa jc preobliudena in sc more.io ljndjc izscljevati: Japonski dela- vec pa jc ncvaren amcriškcmu imperija- lizinu. Aiifflija visi na sredi. Kot evrop- ska dr/.ava je na strani Japonske. kot Ka- nada (severna Amerika) je na strani A- merike. Rusija tudi o^roža. Jaoonsko in je ncvarna tudi Angliji. Tedai bi bili An- irlija in Japonska davni zaveznici proti Rusiji. Iz vse.v^a tejfa jc moKOČe sklepati, da bi se ta požar prenesel tudi na ev- ropsko celino. Danes še ni neposredne nevarnosti za novo vojno. Le z Rusijo se nahaja Japonska v vojnein staniu._______ Politični pregled. — Angleže skrbe turški tispehi, ker hočejo. da ostane Carigrad v rokah med- zaveznikov. dokler ni zajamčena svobo- da dardanelskesja preliva. Vendar pa ima An«:lija dovolj opraviti na Irskem. kjer še danes ni miru. Danes so uradno potrdili premirje med Angleško in Irsko. = V Rusiji je bilo 1. januarja t. 1. .v prometu za 1.168 inilijard papirnatega denarja. — Boljševiki orsranizirajo vstaje po Indiji. — Čičerin je nastopil pri polski vladi, ker ta podpira protirevolucijonarne elemente. — Lenin se je odločno izrekel za zmerno socialno politiko. — Vest polj- skili listov, da je Trockij zaprt, ni potr- jena. ~ Poljske finance so zelo v slabem stanju, poljska niarka ima nižio vrednost kot avstrijska krona. Po žetvi in po ure- ditvi vprašanja Oorenje Šlezije upajo, da bo boljše. -- Na iiredsednika poljske lju- dovlade je bil nameravan atentat. — V par dneh bo podpisana trgovska pogodba med Poljsko in Rumunijo. = Na Ogrskem se bo osnovalo fran- cosko-ojfcrsko razsodišče. — Knez Win- dischgraetz jc doprinesel presenetljiva odkritja o delovanju j^rofa Karoly-ja za časa vojne. Raznc zločine izza časa pre- vrata bodo sodili. — V Meksiki je začelo revolucijonar- no >fibanje proti sedanji vladi in njenemu predsedniku. = Kitajska je proti obnovitvi angleš- ko japonske zveze. = V Nemčiji sodijo vojne zločince, generale in drusre častiffkc. radi ^rozo- dejstev, storjenih med vojno. = Čehoslovaško vrznemirja avtono- mistično gfibanje. ki se širi med Slovaki: to po eni straini: na drugi strani pa jih straši neko društvo za celoto bivsejja o- srrskcjLra kraljestva (prazne sanie!) ki je vtihotapilo ninogo ponareienih bankov- cev. Poleg teh notranjih skrbi, pa Čeho- slovaška neprestano skrbi. da se okrepl na zunaj in jc napravila vojaško pojfodbo z Rumunsko, tudi z Ojjrsko ie vodila po- «:ajanja. ki so zdaj iz tehničnih razlogov ukinjena. ¦ . = - -- Avstrija je bolnik ob Donavu, h katcremu kličejo razne ^ospodarske »pa- darje«, da j^a ozdravijo, a mu ne morejo pomajoiti, da bi ne bilo treba ničesar žr- tvovati. Volk sit in ovca cela ne more iti skupaj. Tako beremo vedno: »Amerika in pomoč Avstriji«, »Anjdija in pomoč Av- striji« itd.. Avstrija pa je vedno ista. — Po nckih poročilih pravijo, da je bil Bi- linski iflavni krivec napovedi vojne Sr- biji. --¦ Iz Gorenje Šlezije so se morali, kakor ie znano, umakniti nemški in polj- ski ustaši. kar so tudi storili. Zdaj pa so se organizirali doinači «Nemci v Beuthenu v čete, ki štejcjo 15.000 mož. — Tako je položaj še vedno nejasen. — Pred Italijo se brani vrrof Siorza I za svojo politiko. Pravi, da govore v 1- taliji o kaki zemljepisni točki. kot bi bila od nje odvisna usoda cele Italije. Opo- zarja Italijo na Dardanclc. skozi katere vodi pot v dezclc polne surovin in kjer lahko Italija proda svoje proizvode. — Boji med fašisti in komunisti se nadalju- jejo. Dclavska zbornica v Sestri Ponen- te je bila scžVana. — V Rimu se ie vršilo nomembno zborovanje vsega proletarija- ta proti fašistom. Vojaštvo ie zastražilo kraj zborovanja. Pri tej priliki so nasto- pili tudi nanovo organizirani ljudski ardi- ti, disciplinirani. v Rimu jih je 3000. — V Parizu so proslavili dan neod- visnfjsti zedinjenih držav. — Briand nc pojdc na medzavezniski sestanek. — Fi- nančna konferenca je vsled ital. /ladne krizc odgodena. - Japonski prestolona- slednik jc odpotoval iz Franciie v Italijo. Pci noveni štetju znaša prebivalstv0 Francijc 36.0S4.206 duš. — Na Francos- kem vlada velika brezposelnost. - V Mali Aziji so Turki in Orki se vedno na isti točki. Turki baie ne mislijo iti proti Carißradii. Orki ne moreio nika- inor naprej. Koštantin nc ve. kai naj sto- ri. Ce neha vojno, bo nehal tudi vladati. Tedaj velja samo tepsti in tepen bitl. Tur- ki po malem napredujejo. NAJNOVE.IŠE. Svetovni shod sionistov se vrsi v Pragi. Predmet razprav je ustanovitev judovskega kraljestva. — Čehoslovaški socialisti so predložili vladi spomenico, naj se zavzame za odpravo smrtnih ka- zni. • ¦"-• = Reško vprašanie zanima novega ministra della Torretta. Pravi. da bo de- jal. da se povrne Reki mir. - Med italijansko vlado in Kemal pašo se je sestavil dogovor, ki je res pre- cejšnje, posebno gospodarskc važnosti. Zdaj je dogovor objavljen. — Brezposelnost na Angleskein. Ste- vilo breposelnih delavcev, ki so vpisani v tozadevnem uradu ministrstva za delo, je znašalo v preteklem tednu 2,168.727 oseb t. j. za 9.172 manj kot prejšnji teden. Domače vesti. + Zadruge in druge gospodarske u- stanove, tudi društva, ki imajo lastna pre- moženja, naj ne pozabijo vložiti pri žu- panstvu vloge za priznanie italijanskega značaja, ker 15. julija poteče rok. Prilo- žiti je treba izjave. 1. da 3 četrtine odbora obstojata v posesti it. dr. 2. da ie 2 tretfini deležev v posesti it. državljanov. O izro- čitvi te vloge mora dati županstvo potr- dilo (odlok z dne 30. dec. 1920). Poziv! Akademiki in srednjcšolci, kakor tudi tovarišice naf"se sigurno ude- leže občnega zbora akad. fer. društva »Adrije«, ki se bo vrSil v nedelio 24. t. in. v zgornjili prostorili kavarne »Adriati- co« v Oorici. Pripravlialni odbor. -r Zadrugam vojnih oškodovancev naznanja knjigarna K. T. D. v Oorici, uli- ca Carducci St. 2, da je založila in ima že v zalogi malašč priprayljene kniige za- družnikov (Olavna knjiga) za 50, 100 In 200 članov. + Kmečko-delavska zveza za ajdov- I ski okraj vabi odbornike in zaupnike k j seji za v nedeljo, dne 17. t. in. ob 3. uri in pol pop. v hiši hranilnice v Sv. Križu. — J. Bajec, načelnik. -j- »Goriška pratika« izide letos v Oorici za 1. 1922. Opozarjamo vse trgov- ce, posebno tudi one na deželi. ki žele v nji oglasiti svoje tvrdke, da se priglasijo uredništvu »Goriške Straže«. Telovadno društvo »Sokol« na Gra- dišču sklicuje svoj redni občni zbor v ne- deljo dne 17. t. m. ob 10 uri predpoldne v sobi br. Staroste. + Bate. Na splošno želio tukajšnjega prebivalstva, je vlada zopet imenovala za voditelja tej občini gosp. Valentina Staniča, posest. in gostilničarja v Batah, kateri je že več let pred vojno župano- val ter vživa splošno priljubljenost v tej občini. Mož je stare korenine in upamo, da main je dobro, došel. Mnoga leta! + Rok za priglasitev tiriatev in dol- gov pri avstrijskih državljanih. Minister i za trgovino in obrt je odredil, da se rok, ] do katerega se imajo tirjatve in dolgovi italyanskih državljanov .pri avstrijskih državljanih naznaniti overilnemu in po- ravnalnemu uradu pri ministrstvu za tr- govino in obrt, podaljša do 30. septembra 1921. <: -f Batuje. V nedeljo, dne 24. t, m. priredi dekliška Mar. družba veselico s petjem in igro v treh de.ianjih: »Večna mladost in veöna lepota«. Sodelovalo bo tudi slov. izobraž. društvo za Batuje- Selo. -)- Vladimir Perše iz Ročinja je do- vršil dne 5. t. m. »Eksportno akademijo* na vseučiljšču v Grenoblu na Francoskem z odliko. Častitamo! 4- Izgubil se je v ponedeljek 13-letni Angclo Mavrič iz Prolesjega pri Plavah. Deček je močno gluh, oblečen ie v erne hldče. je kostanjevih las. Kdor ve kaj o njemu. naj naznani Mavriču Štefanu, Pre- icsj.j 48, p. Plave. Zaboden je bil v Kanalu fant Mirko Križnič od nekega napolitanca z dolgim bodalom m sicer zavratno. Fantie so bili napadeni. Orožniki so šele na zahtevo ob- činstva arctirali zločinca — Preiskava je v taku. — Čudno da orožniki pogosto preiskujejo naše ljudi, če ne no- sijo orožja, napolitanci pa se smeio spre- hajati z bodali kot banditi. Tako je bilo svojecas.no na Balkanu: Turek orožje, kristjan pa breme! V novih provincah se vpelie kolek kakor v starem kraljestvu. Opozarjamo na kr. odlok od 16. junija 1921. St. 795 o finanenih ukrepih gledc kolkov. S tem o- dlokom se raztezajo na nove province razne določbe glede kolkovnih pristojbin na prodajo hiksusnih pijač, na note in ra- čunske listke v luksusnih restavracijah in prenočiščih ter v gostilnah drugih ka- tegorij: na izmenjavo surovin in blaga v trgovini: na prodajo dragocenih pred- metov ter parfumov in zdravilskih spe- cialitet: na boteljke, ki vsebujejo vino, li- ker in mineralno vodo: na navadne po- botnice in na note, račune in fakture; na transporte z avtomobilom; na zvišek od 5 na 15 odstotkov prispevka za invalide, vdove in sirote po padlih vojakih, v koli- kor se tiče kolkovne pristojbine. Kr. odlok od 16. junija 1921. štev. 795, ki je bil razglašen v uradnem listu »Oaz- zetta Ufficiale del Regno« 25. junija 1921. in v uradnem listu »Osservatore Triesti- no« 2S. in 30. junija 1921., stopi s 1. jidi- iem 1921. v veljavo. Določbe tega odloka vežejo torej vsakogar že od 1. julija t. I. dalje. Finančno ravnateljstvo je razposla- lo razglas, v katerem opozarja občinstvo na poglavitne točke tega odloka. -f Fašisti na delu. Iz Buzeta: Za na- rodni praznik sv. Cirila in Metoda so pri nas kmetje zažigali kresove na cast na- rodniina apostoloma. To ni bilo vsem všeč." Orožniki so letali okoli. da vidijo, kdo zažiga kresove. Oovori se, da je sam orožniški poročnik De Santis pretepel dva naša človeka radi zažiganja kresov. Tudi fašisti so se dvignili ter so radi kre- sov zažigali našim revnim kinetom žito in seno. Tako so sežgali vse žito in seno kmetom Autonu Marijonu ter bratoma Ivanu in Josipu Marijonu. Kmetje trpijo ogroinuo škodo. Kolikor je nam znano, se do sedaj še nobenemu izmed zločincev ni nič zgodilo. Ljudstvo je vpričo takega strahovanja in požiganja silno ogorčeno. Iz Sv. Petra-Frati ije: V sredi pre- teklcga rneseca so prišli k nam oboroženi fašisti iz Pirana. Nayalili so se na hiši Iva- na in Mateja Benčiča ter jirna razbili vse pohi.štvo. Nato so še imenövana dva kme- ta neusmiljeno pretepli ter odšli. Ivan in Mate Benčič nista zaprta, fašist tudi no- beden ne. Kaj poreko k temu naši goriški fa- šisti? Zadnjič so nainreč sklenili na zbo- rovanju vr gledališču, da bodo nastopali le, če bodo izzvani. Ali so kresovi res izzl- vanie? To je živa govorica našega narod- nega čustvovanja, to je že vkoreninjen« šega, ki je ni tako mogoče opustiti in če- mii bi je tudi opuščali? Oospodje fašisti bodo morali v bodoče tudi povedati, kdaj bodo vzaljeni in nam našteli zapovedi, ka- terih se moramo držatf. -f Davek na avtomobile. Posestni- kom takih avtomobilov za privatno rabo (transport oseb), za katere se do 20. ju- nija ni še plačal davek za tekoče leto, in ki niso krožili v mesecih januarju, febru- arju, marcu, aprilu. maju in juniju (do 20. i junija) ter so ves ta čas stali v remišah. ' se izjemoma, in sicer samo za tekoče solnčno leto, dovoli, da plačajo polovico normalne takse, toda le pod absolutnlm pogojem, da.placajo takso najkasneje do 31. julija t. 1. Isto velja za motorne čolne. inoto- cikle, motorne vozičke, ako so ta vozila namenjena privatni rabi (transportu o- seb.) Za avtomobile, motorne vozičke. motorne čolne pa, ki so namenjeni javni službi ali prevažanju na določenih črtah. ! kakor tudi za avtomobile in motorne vo- j zičke na trgu ter tovorne avtomobile se i mora plačati cela taksa. I 4- Bralno društvo na Ljubinju priredi j v nedeljo, dne 17. julija ob 16.30 svojo pr- vo veselico. K mnogoštevilni udeležbi vabi cdbor. 4- Iz kronike državne uprave. Smeš- nosti, ki jih vganjajo državni uradniki, prekašajo vse humoristične dovtioe. Naj navedem dva.slučaja, ki sta se dos:odila v našein kraju. Pred dobrim letom je za- htevalo cno naših deklet pri policijski o- blasti v Trstu dovoljenje za potovati do- mov. Uradnik, ki je bil jako izvedljiv v svojem poklicu, je izdal na podlagi posel- j ske knjižice, ki ji je bila izdana med vojno " v neki nemški občini, sledečc dovoljenje:' »Premette si alia Signorina »Oemeinde- amt« reccasi a N. (Dovoljuje se gospodič- ni »Občinski urad« iti v N.) To dovoljenje je dekle pogledalo še-le ko je bilo doma. kar je povzročilo obilo smeha nad briht- nostjo nastavljenca pri policijski upravi. Neka občina je predložila davčnemu od- delku v..... prošnjo za vojno odškodnino na ncpremičninah. Urad pa ie prošnjo vrnil z opombo, da mora biti prošnja o- premljena tudi z potrdilom pristojtiosti. Zlobni jeziki trdijo, da je županstvo iz strahu. da izgubi občina pravico do vojne odškodnine. še zlobnejši pa, da je iz hu- domusnosti izdalo zahtevano potrdilo po predpisanem vzorcu sledeče vsebine: Županstvo N. potrjuje, da je Občina N. nezakonska hči pok. Občinske konstelacije, rojena na Pri- morskem pred 1100 leti, po poklicu kmet- ska, in po stanu samska v občino N. pri- stojna. Ta pristojnost izvira pred dne- vom 24. maja 1915 in ni bila pridobljena vsled javne službe. To so pojavi, ki ^vuI-m > v oddelek za smešnice. ker se zdijo neverjetne. ven- dar moramo konstatirati, da sc ie vse to zgodilo v resnici 1. 1921 po Kristusu v no-' vih pokrajinah priklopljenih z rapalsko pogodbo k Italiji. Taki ljudje sedijo z visoko držečo glavo po državnih uradih in si domišlju- jejo, da le oni umejo razlagati zakone in naredbe._____________________________ Iz Jugoslavije. j. Kongres jugosl. gledaliških igralcev se je vršil v Ljubljani te dni. Ob ti pri'i- ki so odkrili spomenika B(-ištniku in W- rovšcku v vr/i trlediilišča: snomenik-.i »e izdela! Fr. Kralj. i. Preiskave radi atentata na regenta. se nadaljujejo. Zaprli so že silno mnogo ljudi, med temi veo komunističnih poslan- cev. Atentatorji izpovedujeio stvari in do podrobnosti o katerih jih nihče ne vpraša in katere bi lahko zatajili. — Drujra verzl- ja trdi. da komunisti niso bili vdeleženi pri atentatu. Kroži tudi mnen.ie. da je bil atentat iinjjiran, nalašč pripravlien, Cesar pa ne inoremo verjeti. Vsekakor bo potek te zadeve zanimiv. j. Imenovanje škofa v Dalmaciji. Za- derski biskup obdrži naslov nadbiskupa, izRubi pa naslov metropolita Dalmacije, ki pripade splitskemo nadbiskunu. Split- ska biskupska stolica se namreč dvigne na nadbiskupsko. Za izpraznieno biskup- sko stolico v Šibeniku je obilo kandi- datov, med njimi tudi bivši tržaški biskup j dr. Karlin. Vest, da si lioče italijanska vlada prisvojiti zavod Sv. jeronima, ne I odgovarja resnici. Zavod bo izročen ju- | goslovenski državi. kakor hitro bo to za- J hteval malo cnergičneje predstavnik ju- • Koslovenske vlade v Kvirinalu. j j Dr. Ivan Tavčar nevarno bolan. Kot j smo izvedeli iz zanesljiveKa vira. ic l.iub- j Ijanski župan dr. Tavčar nevarno obolel na raku in sicer na mestu (v danki). da je operacija nemogoča. Qlavni l.iubl.Uinski li- * sti ne poročajo o tein, ker jih bere dr. Tavčar redno vsak dan. Razne vesti. I * Boljševiška sole. Boliševiški listl j objavljajo zanimive podatke o' ruskem j šolstvu pod sovjetsko vlado. Dne 1. a- j prila 1921. je bilo v Rusiii 59 delavskih fakultet s 25.400 slušatelji. Fakultete so bile v Moskvi. Smolensku. Tambovu, Per- mu, Kazana, Samari, Tomsku. Ufi, Om- sku, Vladikavkazu ltd. Med slušatelji je bilo samo 13 % komunistov. dočim je bilo 87% slušateljev brez stranke. V urdatov- skem okraju v simbirski iruberniii sta bill 102 soli za odrasle z 2700 obiskovalci lno- škega in 600 zenskega spola. V istem o- ! kraju je bilo 75 izobraževalnih krožkov, ! ki prircjajo predavanja in cledališke pred- i stave. V rjanzatiski gubcrniji ie končalo \ 40.000 analfabetov svoje teča.ie. Pouk je ! bil zaključen vsled nujnega dc!a na polju | in se bo zopet nadaljeval. ko bodo ome- j njena dela končana. V Kursku se vršijo ' poueni shodi, katerim prisostvnie prebl- valstvo v velikih množinah. * Stanovanjska mizeriia v Rimu. Ka- ! kor povsod, tako je tudi v Hinm veliko pomanjkanje stanovanj. Tujci ne morejo dobiti prenočišč. Na liotelih so izobesen© tablice z napisom: zasedeno. Te dni pa Je izdal neki Francoz humoristično knjižico z naslovom: Rim ponoči. Ilustrovani votii- telj za one, ki potujejo v prestolnico. Francoz navaja vse točke v mestu. kjer se j more prenociti na prostem. Prosveta. p. Prilogo za sv. Ctrila in Meioda jc imela »Edinost« pretečeno nedeljo. Prine- sla je vrsto zanimivih člankov o slovan- skih apostolih, njunem praznovaniu, druž- bi in našem jeziku. • p. Naša društva in učitelistvo opo- zarjamo ponovno n »Enodejamke«. ki sta- nejo L 3.50 in na lepo mladinsko knjigo ^Malčki in palčki«, ki jo krasi innetniško izdelana risba Franca Kralia, ta knji- La stanc broš. L 3.—, a vezana L 4.—. Kratkocasnice. Pri kino. Ravnatelj klnomatojtrafskemu igralcu: »Na j koncu trctjesia dejanja Vas bo zaslcdoval lev pet- | stometrov dalcč... »Petsto mctrov?« ic vpraSal junak malo boječe. »Da, petstometrov, da boste vedeli«. »Ali ve tudi lev? ...« V gostilni. V Rostilni scdita gospod in jjospa. »Natakar,« zakliče naenkrat jjospod, »nesitc ta kro/.nik pn>3, .- ali nc vidite, da je moker?« »Pst,- se naRiie k njenui gospa, saj to jc le * juha«. V prodajalni. »Vi šc niste dolgo v prodajalni, gospod?« i >Kako to veste?« »Ker vedno zardite, ko imenujete cenc«. Od cen ie odvisno. Dve ;4osnč se pogovarjata, kam bodo šli na letovišče. P>- a rravi: »Čc cene padejo, bomo šli na južno 1 :-oM,o-. Druga: ':¦¦. ^ • cone nc padejo?« Prv;-: [V-kmi ostane moj mož doma«. Go s p odar st vo. L Oolomitska železnica dograiena. Kakor poroča »Südtiroler Landeszeitung«, ie od 1. junija dalje otvorjena železniška proga Toblach-Amplezzo-Cadore v dolžl- ni 66 km preko vzliodnih Dolomitov. Že- leznica, ki jo je bilo začelo srraditi meseca novembra 1. 1917. avstrijsko armadno po- veljstvo, je bila dojrnijena meseca maja 1. 1919. po italijanskem armadnem vndstvu. K Važno za trgovce z .Iiigcslavijo. Po banskem odloku od 20. maja 1. 1. ie stro- ^o prepovedano, uvažati blas:o na Hrvat- sko in v Slavonijo, da se tarn razpečava na kramarski način in na drobno. Pre- stopki proti tej prepovedi se tarn občutno kaznujejo z zapc^rom, visoko globo in za- plembo blajra. Tudi se trgovci opozarjajo. da opre- mijo svoje pošiljatve z izkaznico o izvozu. kakor je predpisujejo jusroslovenska carin- ska oblastva. Ako naj bo izkaznica ve- ljavna, mora vsebovati: imc in priimek odpošiljatelja in naslovljcnca. kraj in dr- žavo izvora. opis in vrsto blaira, količino zavojev, način omota, in posebne lastno- sti biaga (ali je zdrobljivo. ali se lahko t užs:e, ali se lahko skazi). Tej izkaznici se j mpra priložiti prepis računa (fature). Obe j listini morate biti vidirani od odnosne tr- J govske zbornice. Ako se ti predpisiTTc u- \ poštcvajo, se mora mesto najnižie plače- vati najvišja carinska tarifa. Slov. kmet. drustvo. vo. z. z o. j. in sedežem v Gorici (ulica Contavale št. 7 vabi vse svoie zadružnike na naročbo modre galice (vitrtjk>Ia) za Domlad v letu 1922. Ker je bila cena modri galici letos ne samo od časa do časa zelo menjajoča se in proti početku pomladi razmeroma zelo oisoka, kar je tudi opravicliioo, ker je spomladi vprašanj po blagu mnoKo, bla- ^a pa malo na razpolago. Zato ie sklenilo našc naeelstvo. da se zajrotovi potrebno množino malice za Icto 1922 že sedaj In sicer skupno z drugimi velikimi zadru^a- liii. Ta kolektivna naročba ima namreč to prednost, da se dobi galico. ker se po skupno naroči in ki jc zajamčena j^lede čistoče, tudi bolj po ceni. Z ozirom na to. da poteče termin z 20. t. m. vabi se zadružtnike. da se cim- prej zfflase v zadružnem uradu in naroče potrebno množino galice. Darovi. Za NOS so darovali: Q. Radinja An- ton je izročil iz Podsabotina L 100. O. Rakovšček Josip je izročil za NOS L 1475, ki so jih nabrali: Q. Podcornik Fi- lip na Slapu, Selu in v Rutih L 250: g. Sovdat Franc v Kunicah in Zagrščiču 1. 100; R. Mahnič Josip, na Stržišču,_Huda- iužni, Podbrdu L 325; g. Mariia Čiči^oJ, v Starem selu L 100: g. Zalka Torkar, v Podbrdu L 300; g. Kemperle Zoika, v Oblkoah-Hudajužni L 300; k. Ivančič Mi- ini, v Kredu L 100; g. Stanič Stanko j poslal iz Cerkna 2. zbirko za NOS L 2b»O; g. Munih Ciril L 15. Darovi za nesrečne žrtve v Istri. iz občine Dol-Otlica poslal prcč. g. Posarel- li 70 L; neimenovani na Ponikvah 50 L; pev. društvo iz Oonjač na domači zabavl po vesclici na Balah nabrali 200L; gdčnl. Leopolda Pelicon in Karolina Lok nabra- le v Šempasu 234 L; (nab. pola 84 in 85). Duhovniki na konferenci v Bovcu 60 L; med igralci oh priliki predstave »Divji lovec« v Bovcu nabrano 120 L: gdena. Davorina Bratuž po nab. poli St. 321 na- brano v Bukovici 180 L: Ve.l Žablje (nab. pola št. 132) nabrano 20 L; gosp. Josip Doljak izročil 1346 L; nabranih v občini Št. Andrež na nab. polo St. 86, gospa Ro- za Herman 26 L; izletniki iz Gorice .na- brali na Čavnu 58 L; kuracija Nadafije- selo po preč. g. Franu Vidmar 313 L; ga. Avgusta Poniž-Ajdovščina 10 L: duhov- nija — Pečine 60 L; g. Klemenčič Jurij na Pečinah 10 L; notarska pisarna g. Ar- turja Lokar v Ajdovščini, pošiljs iz sodne poravnave Fr. Hmeljak župan in Suban iz Lokavca znesek 100 L; gosp. Alojzij Toroš nadučitelj v Kožbani nabral pri po- roki g. Konrada Toroš z g. Julijo Oabri- jelčič 34 L; g. Dr. Karl Milič sod. svetnik 30 L; g. Andrej Blažica 10 L: skupaj 2.932 L. — Skupaj z zadnjim izkazom je 13.402 L 25 vin. in 1 dolar. Neimenovana gospa žensko volneno obleko. Hvala vsem! Živeli posnemovalci! Za NOS so nabrali v Crničah L 290. d. Za »Siovensko sirotiščs« v Gortc'. Slavna županstva: Dole pri Idriii 30 L. Prvačina 50 L, Bilje 100 L, Sovodnjc 40 L, Trnovo pri Oorici 40 L. Štanjel 40 L, Lokavec 40 L, Sedlo 30 L, mesto sv. Križ 40 L, Osek-Vitovlje 30 L. P. n. K. Oblak 10 L. N. N. v Oorjun- I skem 10 L. — Bog poplacaj!___________ V A BILO k rednemu obenemu zboru „Goriške ljudske posojilnice" ki se vrši v nedeljo 24. t. m. v uradnih prostorih Corso Verdi St. 37 ob i9h vju traj s sled-ečim dncvniiu red;;m : 1. Poroč:;o načelstva. 2 „ nadzurstva. 3. Odobritev rsčunov. 4. Nadomestne volitve nadzor:-tvo in ra- čelstva* _______________________NACELSTVO. jM dobrih zidarjev i iščem za t raj no delo v Ljubljani, več se j izve pri Y. ŠTRUKELJ zidarskem mojstru ' v CV.ell.inu. Brata CEJ slikarja 60RICA. Via Ascoli štev. 5 izvršujeta vsa blikarska dela ter ?e priporočata siavnemu občinstvu Županstvo, Šempasu vabi vse v tukajšnjo občino pristojne, a izven iste živeče osebe, da pošljejo tuk. obč. uradu do 20. julija t. 1, svoie družin- ske liste. Te liste rabi županstvo za se- stavo imenika drzavljatiov vsled anek- sije, glasom St. Qermanske mirovne po- godbe. Izvanredni komisar: SavelH.________________ Županstvo Sovodnje vabi vse one, ki so pristojeni v Sovodnje, a bivajo drugod, da pošljejo do 20. julija t. 1. družinske liste, potrjene od tamkaj- šnjega občinskega urada z navedbo oče- tovstva, materinstva, dneya. leta in kraja rojstva, opravila in sedanjega bivališča v svrho'sestave imenika državlianov. ki do- be polnopravno italijansko državljanstvo v smislu St. Oennainske pogodbe. Županstvo Sovodnie. dne 8. julija 1921. Župan Fr. Roiec. m. p. Zpsiva obsiRB Štunie pri AJOOVSČINI vabi vse one v tukajšnjo občino pristo^ie, a izven iste živeče osebe, da pošLiejo tuk. obč. uradu takoj svoje družinske liste. Te liste potrebuje županstvo za se- stavo imenika drzavljatiov vsled anek- sije, glasom St. Qermanske mirovne po- godbe. Županstvo občine Šturije, 9. juliia 1921. Župan: Franc StihilL Prodasta sc 2 klavitfa in 2 barmonija. \'eC pove Ivan Kacin, Gorica Via d. Croce 10. j Ravno tain je na razpohigo Gk.-ovir /a učenje prosto mali cdškodnini. Drustvo vojnih oškodovancev v Pod- sabotinu p. Pevma išče izkušenega zidar- skega mojstra. — Plača po dogovoru. — Ponudbe do 29. t. m. na imenovani naslov. IVAN NÄBER(JOJ mizarski inojster ne Trgu sv. stntona si 11. priporoča siavnemu oboinstvu iz mesUt in dežele svojo mizarsko delavnico, Kicr iz- vrsuje vsakovrstna siavbeua dela in na- črtu in vse pohištvo. Enistrsgi prosten M v najboljšem stanu pri postaji v Dobrav- ijah, v ? atcri je že stara gostilna ^otuni je zravc-n kos zemljišča in vrt. sc pp»da. Pripravna je tudi za letovišče ter ina iz- borno klet. Pojasnila daje Ivan K >*>..!. tr- govina Ajdovščina. Dvokolo za dirko skoraj novo znrtmka «Frcra» zraven dvc pripadajori n v gum'iovi cevi jc na y- daj. Kje pove uprava lista. IVAN KACfN Gorica, Vea delfia Croce 10- izdeiuje vsakovrstne hanncn«je, orj»';c. oo- pravlj^i in ujj'a^uif klavirje. V zaiou' \'V,c, vsakovrstui rnattriai r\ oryije, !:är:;; niic. klavirje. i:urmr za miz-aij-.1. ;. t. d iar- monije oddaja ti.di ra dehia odpia-*:ui. Dam v rojem sli prodam inajhno tiišo obstojpčo iz pri- I tli«>ja in prvega nastropja kle- j t in deiavnice. Več Dove uprava lists, St. 12. Josip Kerševanf, meharvk in pušksr y 6oriCit StoSni tr \ Št. 9. (desno) naznanja si. občinstvu da mu jr mh novo do^la velikn ir.no- žina rjlaga iz svetovno znanin lovaren. aovu došlo blago prodajam po jako znižanih cenah. Na pr. šivalne stroje Orig. Mur\dJoS, Pfaff, Gritzner, Adler, Neuman. Afrana in Winselmann. Posebno opozarjm» cenj. šivilje in neveste na slrokovni poduk z<\. unietno ve- zenje in krpanje, kütero dajam brezp!acno. Dvokoiesa: Orig. Puch, 8rr3'gggsg5 Styria, Orig. Start, Waffenr^d, «^|| Regent, Kosmos, H^J'cal in I ^. mala motorna koSesa. t\ \felika iz,bira pušk, s-»mokresov, kiu natron, dinamitnih patron, smodnik zn raztreljevanje kamnov in za lovce, ter potrebščine za zgoraj omenjene pred mete. Lastna delavnica In popravljalnica Stol^i tr^ št. 3. Z jamstvom prodajam šivalne stroje dvokoiesa in j-u^ke tudi n;s mesecne obioke Za točno. solidno postrežbo in konkurenčno ceno jamči Josip KerŠevani mehamk ia puši&r PODRUŽNICA LJDBLJANSKE KREDITNE BÄNKE « V GORICI, :: * Cofbo Verdi „Trgovski Dom." C9A Brzcjavni naslov: *«*«» Telefon št. 50. ®«®® K&Zd. T • t , • &L& Ljubljanska b a n * a. „. ^ I DelniSka giavnic.-i GENTRALA: Rezerva SHS i 1 SHS kron ______ _ kvon 50 MILIJONOV. LJUBLuANA, 45 MIUJONOV. PODRUŽNICE: Brežice, Borovlje, Ceiovec, Celje, Maribop, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Ofarestuje viojje na knjižice po 4°/,.. N» daljš-» (•:]{)¦•---J \ v.aio vl-.i^c pj duii<>"-.'-TU. ! Nakup in prodaja vsakovrstneya tujL-jja deraf;.-.. — Izvršuj« vse v nančno stroko spada < če posie najkuiantntjšc. Uradne are za obclnstvo 8, 12 in od 3—5. I Ob soboiah popoldne, ob nedeijah in praznikih se ne araduje.