91. Številka. Ljubljana, soboto 20. aprila. XI. leto, 1878. SLOVENSKINARO fshnjs vsbJi đslt, iivseuitli .: Ufc< ti ItUttt po p.Asmcih, soi vetja po polti prnjouiuu sa ■ v« t i o - o ■ o r I It o deiole i. h oolo leto 16 #ld., ta pol h!n u . Id., S« «o\r., lota 4 pld. — Za i. i .l * /io U os ooiil.ar.ja »h Juii sa oolo loto 13 j\ v n i štv o , na katero ■■•}} *r blagovolijo poSUjati laoeuiuo .-.klanico-je, outanila. t> j adiniFiiatj-ntivuo rtiči, je v „Narodni tiskarni" v Kol umno vej hiHt. Telegrami „Slovenskomu Narodu". London 19. aprila. Prepovedano je bilo torpede iz Anglijo izvažati. — Vsi v Chathainu stoječi pešpolki so spravljeni na polno vojno stanje. „limes" poročajo iz Petcrburga: Uradni krogi mislijo, da bode posredovanje Nemčije vspeh imelo, da se kmalu Nr'tta kongfesj iti dalje da je verjetno, ka se snide pred kongresom še predkon-ferenea poslanikov v Berlinu, v ka-terej izide povabilo na kongres, ki bode preudarjal, kako naj se vsled gotovih dogodkov, ki so dogovor san-.šteianski ustvarili, pr en a rede dogovori leta l8.r>G in 1871. Takova formula bi utegnila London in Peterburg zadovoljiti. London 18. aprila. „Echow poroča, da bodo povabila na kongres dru v i spisana in razposlana. Dogovori od leta 18f>(5 in 187 7 se bodo na mizo kongresa položili in primerjali z dogovorom saii-stelaiiskiin. Dunaj 18. aprila. Londonsko porodilo „Pol. Corr," javlja, da je Andrassyjcv odgovor na okrožnico Salisburvjevo izročen bil in da je na britanski kabinet dober vtis napravil. Carigrad in. aprila. Bivši poslanik v Parizu Sadik-paša je bil za prvega ministra imenovan, Molalibey za seik-ul-islama imenovan. Vsled te ministerske iz-premembe bode Said-paša, zaupni mož sultanov in protivnik (Angležem prijaznega) Abmeda Velika pase, stopil v mini-Sterstvo. Slovenski graničarji preti Nomstvu Na treh straneh Slovencu tujstvo žuga, 'i ugalci so sprotnejši od njega, kultiviraui. k---.-- Listek* Amerikanska aristokracija. Splošne in opravičene pritožbe glede ošub-nosti iti ucnravuosti naših denarnih „ krneli ritterjev", katere jo obrtniški razvoj in igra na borbi razvadila, so uo nahajajo samo v Evropi ; v Bevero* amerikanskih dr&avah so množe v tem oglcuu nnrekunja ravno tako, kot pri nas. llcsciia „ bogastvo" ima sedaj v suvernej Ameriki ves drug pomen, nego pred notranjo ■državljansko vojsko. Poprej je stal za bogataša oni, ki jo imel malo pulja, Čedno hišo, par konj in nekaj živine. Kdor pa hoću Huli a j biti bogat farmer (posestnik), mora itneti veliko zemljišča iu množico gospodarskih strojev. V njegovem stanovanji mora stati klavir in našemljene hčerko njegovo so morajo voziti v elegantnih ekvipažah. Kdor je poprej Iieči se mora, da nobeden del Slovanstva, ra zen Poljakov v Nemčiji, nema toliko teškoga narodnega boja prestati, kakor ravno mi Slovenci. Tu gro boj manj kultivirano raso i kultivirauimn, slabotno /. močnejšima. Ali nad vsemi drugimi jo Slovencu na Štajerskem in Koroškem najtežavnejšo stalo. Tu mora stopiti v boj Ra ohranitev svojo narodnosti; odtrgan politično od druzih bratov in priklopljon nemškej večini, jej je na milost iu nemilost dan in tu ima pravdo s sosedom, ki nema nič, ali lo malo pravnega čutu, kateri po nemškem principu: „nioč jo pravo" ž njim ravna, kakor mu ravno njegov prid, ali v Bvesti ali nesvesti &i tega, kaže. Slovenec je bil v prejšnjem času rova; kultivirati Be mu nij bilo mogočo in v novejšej dobi nema, kakor sosed Nemce, zajemati is kulturo so-bratov. Mladeniči smo še Slovani na torišči kulture iu tako nam je težaven boj s nemškim sosedom, ki po naravi nj dober jezikosdovoe, ki v naše krajo naBeljeviijoč se, nema nič veselja za naiičenjo slov. jezika. On diktira svoj žargon in ker nam jo Slovencem osoda no prav lep dar podar.la, da se jezikov lahko in hitro naučimo, žlobodramo z Nemcem tem kolikor toliko nemški iu tako jo iz Slovenca izginilo ono čutjo, ki narodnjaka navdnja, če ima » tujcem opraviti. Toleranten jo preveč egoizmu no vladi v njem, oni egoizem ne, ki |e Nemcu iu drugo uurode privol tio lepe omike in ki dela ljudi jednoga naroda nezaupljivo proti drugim. Stara slovanska gostoljubnost nam pro vi č v krvi tiči in tuko so rajši nas več zaradi par druzih tujega teh slednjih je/ika uči. in traven smo tako izolirani, sami in takti majhni. Kdo so bo jezika, dijalekta tako maj-henegu naroda učil v našem času, ko so narodi v veliko skupino skupljajo ter so lo jezici teb volicih narodnih skupin merodajui! Mi uvide- imel po velicih mestih več, nego sto tisoč, dolarjev, bil je uže bogatin; milijonarjev je bilo mulo; mej njimi so bili samo „i/.vo!jene, iortunae". Toda to so je vse premenilo. V dobi do tranjo državljansko vojske so porabili pivLi njem špekulanti vladine zadrege, a lvviiuo v narodu, v nakoplčenje neizmernega bogastva; ljubljenci najvišjih uradnikov ko Imeli lopo priložnost, tla so si polnili žepe. [z teh Ljudi j sojo BtVOrila tedaj aristokracija, ki si dumi V ljuje, tla jo posebno privillgovana kasta, ki ne sme priti v dotiko z ostalimi življi prebivalstva. Aristokracija po rodu, tlasiruvno ^o njena načela ne strinjajo z načeli prirojenega prava, ter povsodi, kjer koli vlada, ljudsko družbo skrajšuje, vendar nij tako protivna, kot denarna aristokracija. Plemstvo ima vsaj nraviu koreuiko v zaslugah svojih pradedov ter predstavlja neko domoljubju v narodu samem iu varno pri vsakem koraku, da smo nasproti sosedom majhen i v vseh razmerah, tla smo odvisni od nemške industrijo ter trgovine in inponira nam nomška kultura, ki je nagroma-dena v nemškej velikej literaturi. Zraven pritisk od zgoraj na našega, ravno še le iz absolutističnih časov v novejšo dobo prišlega moža, ki še zmirom lepo klobuk pod pazduho nosi, če s kovini g uradnikom hodi, in kateremu več, kakor je Dogu ljubo, pouižnost utonulih Časov v krvi tiči. In Sloven v Štajarji biva dosti v ravnini, kamor se vso lože navleče, negori v hribe. Tu človek naš kmalu nekaj nemškega zna, tu naše šolo vpešno nemčijo in tu je vpljiv naših po nemštvu, po večjem nam za ztlaj odtrganih, most in trgov na drugo naše ljudstvo velik. V takih razmerah jo k malo ljudi najti, ki pred zlatim teletom tujiue poklekujejo ter kar je domače za vrata stav-Ijajo. In naše ljudstvo ne stoji na onem stalu omike, kjer so politični ideali tudi v človeku mase gojo; gmotno in duševno bolj mujhou, naš človek nema narodnega č.astoljuhja, ponosa inteligentnega domačina in zaradi tega ne one jeze v Brci, ki tega slednjega navdaja če vidi, da so glede njegovega ljudstva ne meri pravično. — Malo najdemo v tem ozru izjem v slov. &tajarskem in to v trgih in mestih ter na kmetih savinske doline, kjer je naša nobelgarda iu tu in tam po druzih krajih, tam pa užo več po kmetih. Po večjem tedaj lahko rečemo, tla na slov. Štajarskem in Koroškem lo naš kmet šo v najbolj za domačo stvar stoji : da so ti možjo naši grauičurji. V ravno popisanih razmerah pa imajo ti naM graničari težavno stalo. Slabi so časi, reva tare našega ratarja in za kruh skrbeča glava nema nič kaj bistrega v boju za idealično strun življenja; in čuditi se nij, če razen aparat sč svojo velikansko močjo kako po/.i- državl, koje zgodovina jo zgodovina njenih narodov. Stališče, kakOr&nega ima plemstvo, sili slednje, tla vsaj videzno čisla dobre nravi in drži na čast ter na ta način potem u/nava vnanjo lastnosti človekove. Denarna aristokracija amerikanska se opira siuno na denarno stulišie. Odkod ima pa te denarje, če jih jo prislužila pošteno, našla ali ukradla, to človek ne tsine vprašati ; na tem jej tudi nij mnogo ležeče. Ta aristokracija iznravnjuje vsako gibanje, ker vBe presoj uje po denarnej vrednosti, kot n. pr. prirodo poleg tega, kolikor prinaša iu rodi; umetnost poleg tega, kaj velja; človeka pa, kolikor se moro z ntr.ci izkazati; državo poleg trga, kolikor se da iz nje izkoristiti; politiko pa, kolikor po-litikar zuhtova plačo, in konečno ljutl poleg tega, kolikor moro davkov plačevati. Denarni velikaši no pozuajo drugih namenov, nego, kako bi svoje bogastvo ohranili cijo tem nasira graničarjem iztrga. Vodje teh naših slovenskih Štajercev so dobri in plemenito navdušenje navdaja te može; velikih žrtev se ti ne boje in v tisoč in tisoč težavah, nevšečnostih, v jezi nad zmago nepoštenosti domaČe, ustrajeio strani svojih kot možje, katerim je ideU več, nego osobna povoljnost ali nepovoljuost. Nobeden narod na svetu, razen morebiti irskega, ne more take može zapisati, in če nemamo veselih dejanj v svojo malo tužno zgodovino zapisati, to smemo v njo d jati, da je muli slovenski narod v svojem velicem trpljenji imel najbolj inteligentne in najpleme nitejše može za vodje, ki bo žilavo vstrajali na svojih mestih in s tem v našej mladini z mogočno roko sadili cvetko domovinske ljubezni, katera mladež do zdaj kaže, da neče sramiti sloveuskega imena in katera nam hoče jednok zopet priboriti v naših mestih in trgih boljši prostor za domačo stvar. Volitve v deželni zbor štajerski in koroški se bodo v kratkem zopet vršile; naši graničarji so pripravljajo stopiti na menzuro z nasprotnikom, ki je močan, ker mu je ves vladin aparat v pomoč. Vlada sama pusti svoje mesto kot nepristransk organ, ki bi vse narode naše Avstrije z jednako mero meriti morala i u celo se svojimi uradniki kot agitatorji in kandidati stopa v areno političnega boja. Tu bi ne stoji več stranka stranki na sproti, ampak stranka onemu organu države naše nasproti, ki bi nad posameznim držav Ijanom kot neka sveta moč stati imela, ki je onej podobna, kojo si mislimo, če bi sodnika predstavljamo. Zakon mi veleva, da te moram vlada, vladni uradnik ubogati, ti si izvršitelj državnega zakona in tako si mi nekovo sveto bitje, katero ubogam, ubogati moram, ako pravnega življenja nečem motiti. In zdaj te najdem kot reprezentanta vlade na političnem torišču in celo jaz kmetic! Tvoji uradniki delajo za te in se okolo mene volilca plazijo ia z vso avtoriteto c. kr. uradnika in — političnega šefa celega volilnega okraja nastopaš moj nasprotnik! Ljudski učitelj, doma moj prijatelj, dela za te, boji se, imaš ga v svojej roci. Tržan, meščan me obdeluje, če pridem v mesto. Ab, teško mi je v takem stalu, v takih razmerah, nemam poguma, s srcem po nosnega, neodvisnega človeka stopiti na bojišče izvrševaje svoje volilno pravo kot ud zameto-vanega slovenskega naroda! Ah, tu je pač lehko zmagati, če v takih razmerah c. kr. okrajni glavar g. Seeder ne zmaga, potem zasluži on ia ves vladni aparat, ki je pri tej volitvi engažiran penzijsko polo. To nij več pošten boj z jednacimi sredstvi, to je nejednak boj in če je v Gradci nekova višja vladna osoba rekla: Seeder bo prodrl, mora prodreti, potem je to lehko proroko vanje. Mi narodni Slovenci se bomo sicer malo sramovali, da je v naših krajih vspesna kan didatura političnega c. kr. uradnika mo goča bila, ker tujec bo s prstom kazal na naše ljudstvo, a nij treba žalovati, da smo pro pali. Ljudstvo našo v tem kraju je srcer v svojej politične j izgoji za par stopinj nižje stopilo, ali mi tega nijsmo krivi, mi smo svojo domovinsko dolžnost storili in graničarji v druzih pozicijah bodo stopili za stopinjo više. Na noge tedaj pošteno domaćinstvo, boj gre za poštenost slovenskega imena, delajmo. S—c. Združenje opozicijonalnih strank na Ogerskem zanima politične kroge, ki se pečajo za našo monarhijo, ali nikjer si od tega magjarskegft. čina nič ne obetajo. O programu, pod katerim so so različni elementi proti Tiszi zjedinili pravi nemšk list, da nema ničesa v sebi glede notranje raagjarske politike nego f r a z e, katere vsak Oger lehko podpiše. Ost opozicije je obrnenana zunaj, proti nagodbi z Avstrijo in proti Tiszi ter Andrassvju, ki to nagodbo delata, še bolj pa proti Slovanstvu. Glede vnanje politike hote ti združeni opozi-cijonalni Magjari 'ne le proti Rusiji fronto napraviti, tcmuč tudi proti Nemčiji v zvezi z Anglijo in Francosko. V tem oziru je grof Apponyi vodja te opozicije, (ilede monarhije pa imajo Magjari tiho željo, da bi Cislej-tanija zanje dolgove plačevala, vojsko vzdrževala pa pomagjariti jo dala, užitninski davek v Testo pošiljala itd. Kedaj so Magjari bili Še skromni! Zatorej z vso pravico prusk Nemec pravi, da delajo Magjari podobno politiko kakor so jo delali Poljaki prod razpadom Poljske države. Znamenje slabo za Magjare. — Da jim ne bode obveljalo, zato bo bode menda vendar skrbelo, ker ne le vsi Slovanje, tudi avstr. Nemci se ne morejo nikdar udati v nesramno pretirane rnagjarske želje po gospodstvu in samopašnosti, kakor je nezaslišana! Politični razgled. TVotrtaiiJe le. V Ljubljani 10. aprila Poročali amo. da je zonot en nosku« nnfgofibu Avstrije in Ogerske rlo cilja bliže spraviti izpodletel. Magiarska raenikolarna deputacija se ie domov vrnila iz Dunaja. K ljubu temu beremo v dunajskih listih, da vlada nij Ke obupala, nagodbo narediti. Kmalu po ve* likei noM. 2f>. t. m. se bodo razprave zopet začele. Tomi vsaj potrpljenja jim ne manjka. Vini ti lo državo. Dunajski uradni list obeta ##»#"r. češ, da se ie optimistično (ali le dobro obetajoče) mišljenje trajno ohranilo, ke»r se boli mirno razgovarja o poluženii. — Tudi iz TWlina — od koder ie pa rpošteni mešetar" IVsmark za črez praznike odšel na avoia imanja — poroda se 17. aprila, da po v ovropskem polo-ženji nii nič zdatnega izpremenilo. čeravno ie videti, da se prejšnja nanetost umika mirnejšemu mišljenju. — I7- Umne in Anglijo pa nasproti temu ne manika poročil o pripravah za voisko in oboroževanji. V C»ifirtnw«ln i« zopet novo mlnister-stvo na krmilo prišlo. Dobro znamenje je, da i« padel Vefik paša. kateri je delal proti Rusom in za zvezo z Angleži. Po t°m tacem bi bil ruski vpliv v zadnjih dnevih zopet bolj prodrl v Carigradu. Frfiiicot'fi republikanski listi so se prav prrdo obnašati zač>li proti Rusiji. Oni se postavljajo skoro popolnem na stran Angležev in bi celo trudijo Avstrijo S*peljati na ta poguben pot. Vendar pa se horto valjda Se Čuvali začeti aktivno politiko. Škoda, da bodočnost republike tako kompromitirajo. V rtailifi dozdaj cerkvena ali klerikalna stranka nii nič udpležila se političnih volitev. Valed jako pomirljivega obnašanja novega papeža sodijo uže nekateri narodno liberalni liati. da se utegnejo tudi klorikalci prihodnjič volitev udeležiti. Zatorej se U Se ugiblje, kako se bodo potem italijanske politične razmere prenaredile. in pomnožili. Kar se tiče sredstev pri raz-množenji, si mnogo ne izbirajo, vsakemu tu prote z pogubo, ko bi jim hotel nasprotovati. Ta denarstvena aristokracija je popolnem spremenila družbinske pomore velikanske re publike severo-amerikanske. Občanska ravnopravnost, ki je bila nekdaj ponos Amerike, eksistuje tam le še po imenu. I lude borbe bodo, p red no jo dobo nazaj. Vrb tega se trudi amerikanska denarna aristokracija na vso moč, da bi se znebila amerikanskih a republikanskih nravi in običajev. Denarne „veličine" amerikansko študirajo aristokratične navado iu običaje po evropskih dvoreh, nenravnost in lišp v glavnih mestih kontinenta, mchkužnost in posniošnost v jokejskih klubih, zapravlji vost in razuzdanost v salonih lehkih žensk iz višjih krogov; svojim hčeram kupujejo draga imena plemenitih rodovin ter mešajo svojo občansko kri s krvjo aristokratičnih rodovin; može svoje hčere s plemenitaši, ki so obožali.| V svojej domovini žive, odločene v prekrasnih palačah in največjej gizdalosti. Ljudi se varujejo in so uže srečno vpeljali razloček mej gospodom in hlapcem, naučivši svobodnega Amerikanca, da bi jim v livreji pokorno služil. Kupujejo velikanska zemljišča ter zidajo in stavijo zverinjake in bažantnice. Vozijo se tudi dalje v posebnih kočijah in vlakih na železnici, imajo svoje posebne duhovne, in Čo bi bilo mogoče, še kaeega posebnega boga. Vseh dobrih lastnosti j pravega Amerikanca so se odrekli, izročivši so lakomnosti iu lelikemu klečeplaztvu, s kojim hočejo svojo Dopisi. las Iftiilifijfta 18. aprila. [Izv. dopis.] (Pogreb hrvatske pevke gospice Filipine pl. II oi če ve.) Dne 15. aprila bil je na Du-naji veličasten pogreb slovanske oporne pevke gospice Filipine pl. lloičeve, sorodnice v jugu in drugod moj Slovani vrlo znanega narodnjaka dr. L i u de v it Ga j a , očeta toliko pevane pesni hrvatske: „Još Hrvatska nij propala!" — Ranjka je dalje časa delovala na zngrebškem narodnem knzališfi. Slednjič je prišla na Dunaj in tudi tu je bila v nemškem gledališči vrlo odlikovana za milo in očnralno svoje petje. In lehko bi bila uvrštena moj prve proslavitoljice hrvatskega in jugoslovanskega plemena, da bi je ne bila trla bol na pliučnh, zaradi kojo bolezni zdravila so je biv?o leto v Kirlingu, kopelji na spodnjem Avstrijskem, a prošlo zimo prebila je v Oriesu in Merami na južnem Tirolskem. Veliko noč hotela je praznovati na Dunaji in nuli tega došla je 13. aprila le-sem, kjer pak je, valjda dospevši v krog svoje rodovine, preselila se v boljši svet. Kako priljubljena je bila ranjka Filipina lloičeva v tukajšnjih slovanskih in nemških krogih, videlo se je o priliki nje pogreba, ka-korSnlh pogrebov je le redko kedaj videti. Veliko število vencev kinSalo jo njo mrtvaški ljudske slabosti zakrivati. Slabi gglefl teh ošabnih ljudij, ki večjidel nemnjo nobene vesti, I belo-višnjevi voz, vprožen s6 štirimi belci; učinuje po^ubljivo na vse vrste prebivalstva; prenapetost in zunanji lišp, brczogledna želja in koprnenje po denarji ter nenravnost, kar naenkrat tu v kot porivajo republikansko svobodo in poštenje. Š. najlepši mej njimi bili so venec z belimi atla-sovimi trakovi z napisom : „Ženin svojoj nevesti!" (ranjka bila je namreč, nevesta jednega najbolj poznatih odvetnikov na Dunaji ter je poroka imela biti bodočega maja) potem krasen venec iz nje rojstvenega mesta Zagreba iz kamelij, dalje več vencev se slovanskimi trobojnicaoii. Mnogo udov slovanskega pevskega društva pod vodstvom g. A. A. Buchte zapelo jej je nagrobnico Davorin Jenkovo: „Blagor mu, ki se spočije" ; pel jej je tudi nem-k kvartet v zadnje slovo. Velika množica spremila je ranjko do centralnega pokopališča, kjer je grob blagoslovil Slovenec g. Adalbert Poterlin, profesor ia duhoven samostana Klosterneuburškega. Mej spremljevalci na turobnem poslednjem potu bili so mej drugimi baron Vranizani, ruskega polkovnika so-proga L. de Jan oh", grof Monteforte itd. Filipina lioičeva bila je vrla domorod-kinja, blag značaj. Kolikrat je pela slovanske pesni, vsikdar morala je očarati. Čul sem je večkrat peti tudi slovenske pesni, ki je je radi njih milobe, kakor je trdila, zelo ljubila. Najljubši pak so jej bili hrvatski pesni: „Kde Btanak moj", in pesen strijca njenega: „Još Hrvatska nij propala", katero je igrala tolikokrat, kolikor se je vsedla k klaviru. Koliko milosrdja jo imela do v bedi se nahajajotih, pokazuje naslednji slučaj: Ko je čula, da se rojak njen, kojega niti osobno poznala nij, nahaja v stiskah ter da samo za poludansko slabo jedilo mora vsak dan po dva zanikerneža pod uče vati, takoj je porabila vos Bvoj upliv in vso bvojo zgovornost, preskrbeti nesrečnežu bolje mesto. In ko je njeno pri-zadetje imelo vspeh, kedo se je bolj veselil kot ona, da je mogla biti nesrečnemu rojaku v pomoč! In mnogo druzih blazih činov vedo si o tej mlftde| prezgodaj umrlej Jugoslovan skej rodoljubkinji pripovedovati. Filipina pl. Hoičeva bila je krasotica in stoprav v 21. letu svoje starosti. Večnaja jej pamjat! Iladovan Perunov. Domače stvari. — (-j-Bivšislov. Deželni in držav ni poslanec L i po Id,) posestnik v Mozirji je um r! in bode denes pokopan. To žalo vest smo včeraj mogli samo v jednem delu natiska »Slovenskega Naroda" priobčiti, ker smo dobili telegram fto le mej tiskom. Lipold je bil v savinskej dolini mnogospoštvan mož, zarad tega so ga ob Belkredijevem času Slovenci z mandatom počastili. Po razpuščenji dež. zbora 18G7 nij zarad tega več kandidiral, ker je prepustil mesto mlajsin močem. A do zadnjega je bil posten narodnjak. Bodi mu zemljica lehka! — (Vstolnej cerkvi) se popoludne slovesno obhaja vstajenje, katerega se oficijalno udeleže načelništva in udje raznih oblastnij. — (G 1 e d e Ridanja Bole v Š i S k i) je deželni šolski svet uže dal okrajnemu šolskemu Bvetu za ljubljansko okolico potrebne ukaze. — (Šolstvo v logaškem okraji) bode, kakor se nam iz tistih krajev poroča, pod sedanjim okrajnim glavarjem vendar boljše napredovalo, kakor pod prejšnjim znanim Ogrin-cem. Namerava se vendar nekaj šol razširiti, nekaj pa novih postaviti v takih vaseh, kjer jih jo silno treba, kakor v Spodnji Idriji, v Codovifu, na Vojskem, v Rovtah, Treba bi jih bilo tudi v Ledinah, na Gori ali pa Za-vracem in še drugod. — (»Učiteljsko društvo za Slovenki Stajor".) Občni zbor tega društva za 1. 1877 bode se le letos in sicer na bin kostni torek v Ljutomeru. Natančneje o tem so bodo v kratkem priobčilo. Odbor. Razne vesti. * (Vojaško dete.) Iz Čataldže nad Carigradom piše češk kapelnik v ruskej vojski služeč „Pokroku": Pri našej 9. diviziji imamo malo triletno Bolgarko, ki ie bila pri Šibki živa za no>.iko obešena najdena in od ruskega vojaka rešena. Z laj je v vojaške} bolnici, naučila se je ruski, in teka mej bolniki sem ter tja, pravi zdravniku „pap&" a vsem drugim „bratuška". Dali smo jej ime: „hčer devete divizije". Tudi sicer je več oficirjev in vojakov, ki imajo male najdene bolgarske ali turške otroke v obskrbi. * (P i smo no s umorjen.) V Velsu je bil pismonos, ki je denar raznašal, pogrošen, predno ie 8000 gold. raznesel. Drug dan so ga našli mrtvega v kleti neke hiše. Precej se sum, da ga je umoril, padel na necega zla tarja, ki jo v tistej hiši stanoval, zadolžen bil in prej ta dan dolžno stnnovnino plačal. Sum je bil opravičen. Kajti ko so hoteli zlatarja zapreti, prosil je, da bi smel prej Črevlje pre obuti predno z briči v ječo gre. Pri tej pri liki je segel po pripravljenem strupu — ci jankaliji — in ga izpil. ter se precej mrtev zgrudil. V štacuni so bili še sledi krvi. Prej ta dan jO bil, kakor se je videlo, zlatar pismonoša poklical k sebi v štacuno na vino, tam ga ubil, skril, in po noči v klet zavlekel. Pri preiskavi hiše so našli 7000 gold. pri zlatarji za pečjo skritih. * (Vrabci) Amorikanei nijso z vrabei, katere so iz Evrope tja navlašč zanesli, nič posebno zadovoljni. Kakor so užo ptiči te ro dovine splošno nesramni in Ugrabljivi, tako teh lastnostij tudi v novej domovini nijso zatajili. V krajih, kjer so vrabce vpeljali, prepodili so ti več kot HO dražih plemen, tako n pr. „binkoštno ptico", dro'ga, in celo z ostrim kljunom oboroženo žolno. Lot jo se ti rogo vileži tudi ptičev, ki so močnejši od posam nega vrabca, seveda le skupno. Trdi se celo, da vrabei gnezda drugim pticam kradejo, in da v novej svojej domovini no marajo mrčesov, katere uničevati so bili poklicani, ampak so le bolj po debelih črešnjah ozirajo. Zato pri poročajo društva za varstvo ptičev, naj se vrabci zatirajo kolikor mogoče, in kakor kdo hoče. — Nimajo li ti vrabei sličnosti z našimi renegati — ali narobe? Poljna, lijivnsi in gozdna semena, zanesljivo kaljiva, osolrto seme orjaške pese, franc. večne detelje in raznih trav po najnižjih cenah prodaje Peter IjtiNNiiik, trgovec in ekonom v Ljubljani, (97_8) v irb-daliskih ulicah 'šr. 1. Rudolf Kirbisch, Adolf Eberl, zaloga oljnatih barv, lakov in Braežev, (80_i5) "V I j\ u 1 > l_ i s a ii i. na Marijinem trgu, poleg frančiškanskega mosta. Elegantna spomladanska obleka I h gold. spomladanska zgornja suknja 1£ gold. Vi-ti it v spomladanske hlače •*5 gold. in v pri m erj i najfinejše obleke za gospode in dečke; po najnlžjej ceni Obleke za Otroke Od dveh let naprej. anr Spalne suknje ma t/ottpoile iti tfospe priporoča M. KFe u m a mi, hroja&lil luojMtfer. v Ljubljani, slonove ulice štev. 11, v Lukmaiiove) hiši. Vhattje tiaroebe se proti po-rzclju urno izrršc iu uejiristojno brez ujo-vora nazaj rztrine. (lil—5) sladničar, (117-5) v I/ J ii 1» I i a ii i, li o u k ro « n i < rg. priporoča za velik® noč v plrhe iz slndkorn, traga nta, iz žido in Blatne spletene (ob jednem škatljice za cukrčke). Potem vsak d m frišne plnce, Pan di niilauu. Titule in druge pekarije in torte, potem Boro linske bahune (prav novo). fisaV" Pri lepem vremenu ledenimi Vnanje naročbe se točno izvršujejo. i Kuflčijsia pisarna i A. Martmann v Ljubljani, t ^ »c nahaja sedaj (lsi6—1) s. 4 v gosp. Luka Tavčarjevej hiši ^ 4 w i»i <■*■•. > A mej kavarno „Evropa" in pisarno ljubjun- k. * skega usitninskega za upa. f' Iz hvaležnosti. Pljučnej "bolezni in težkemu dihanju 6e, nevspelaa: />rn/ n$davnim sttn celo dobil ponarejen sltnini iHvteč0kt ■'• iii<'ial himu f^a zagnati strani. Zadn$i :' leti pok >-im pni, pravi Ivan Haffovi sladni izvlečtk /»>!<(/ TJoffavih tlačnih prsnih bonbonov proti tvojoj pijio-mj bolezni in tt&ktniu ti Umuju s toiitn vtjpthotttf da i.i Dnu i morttn najti btttdii. /.■rr/.-i* naj to eahvalint. Jas tmaiu zdaj vedno /a domaća zdravila IbdVovo zdravilno pivo od BlađnogU [svlodka kakor tudi Doffove sladno honbono, in javno mi je prisuatl, da som pri slično bolnih, ka- torim BOm saui'» to pravo Ivan HoffovO Bladno /dravilne prirod ko iz i|i>!ž?tli, lihttrna „pri ant/iljn ttirulttt" na tltuittjskij Cttti, Prostovoljna flražtaa prodaja zemljišč. Josip Svetova zemljišča v Drešinji vasi pri Celjl, obsegnio.ii več ko 47 oralov skoraj samih njiv m trivniUov in prav l<*|» vinograd v Klinastih ho bodo pri prostovoljni sotlmjslu dra/hi «Iim> 2. lil :t. maja 1*7* prodajali na dvajset kosov, in Bit-or mi zemlji>ćn sumom v I>ro Sinji vasi. Drnfcbeni pogoji leže na spregled pri <'. kr. okrajni sodniji Celjski in v pisarnici g. dra. Josipa Ser ne e-a v ('olji. (194—t) V A-Tstro-Ogerskej in Nemčiji hranjeni "vVillielinoT antiartritični antlrevmatifini kri cist iLnt c a| M (:is(.»-:i) spomladno zdravljenje, jedino kri čistilno sredstvo z dobrim vspohoin, katero so prelakAlI, uporabili In m -zdravilno pritnalli o. kr. vladal Nvotnik in v. av. vHončiliščni prnleHor dr. El. Fonzl, vodja In>t moiiomu vilu na Dunaji Itd. ild , pioi. Oppolzer, dr. Van Klogor ltnkuroHt.il, ilr. Rusi na Dunaji, dr. KOdor na Dunaji, dr. Iv.in a.».illlor, incdii iimki nvelnik v Itcriinli, dr. mcil. A. Groyoil v Novom Jorkll, dr lunin nii.-.; na Dunaji, dr h0b.J v Berlina, dr. Loli-raann v Hoionjn, dr, W* rnor v Vratlslavli dr. Malic v (Du-hiMiuMii polji; praktični idravnlkl: Hilgor v Nnebiingu, Kusnogor v Abtoiiavu, Trucliholz v Mai/.alyju, Jankoviu v Nakul'ulvi in mnogi drugI zdravniki, 1. pri revmatičnih bolu/nili; •krnlni, bolesnih v spodnjih dolih lotosa, onih, ki mnogo unic; povoksanjl in nagneta Jeter i Hvrabu, OSobltO pri li.š.ijili; mlililienili linU-zinli ; kdo, ki trpi navođene bolezni, misli iti v kako rudniiiHko pri pri pri pri pri predno kopal; iianu'Mio uporabo rudninskih kopelfj zoper to bolezni. .ledino |>nivi prireja FranjO Wilh0lm, lekarnar v Ntiiukircliciiu. Tiajcl. 18. aprila i Pri Nlimii: (irnmleii iz Oriulca. — K;unlern i/. Dunaja Kadila in IdLo — Mmler iz l'b borka, dr. Kiupot v/. PsMtoJnSt Tri m .»il. i i I lit.. K hamo.i i/. Dunaja. — VVlii C11 i/. (Udovca. — Finchiir vi, Dunaja — I.oiisidin T ll Urna. — Ileehl i/, tirmlc.i. wm~ eVamjitiicjAe olje VA sala |Mmmli< I jr- vih (dorševih) jeter izviBino sdravl kiiHoij, sajleo, rakitts, braanotje tor najboljšo čisti kri. Vsake Steklonun /. navodom po 1'Okr, prodaje Gabriol Piccoli, Irkavniittr, nllolt, lll/tl« Ijlll v H koiiIho, ■Spovedi, ■/. iiiivodoiu uporalii v raznih jezik ib vessvanjo lo kr. S-vctrilo. Varovati ho j *t nakupa ponarejanj ter naj zato roj vaak šahtova vodno lo ,,Williolniov niitiartritieoii niitirevmatieeu kri eintiloii čaj, kor no prirediti, ki slttjo nuiiio pod Imenom untiartritienili antlrovtnatlAnili kri čistilnih rajev, Jedino ponarejeni terjaš vedno sva* rim prod iiiikiipaviinjoin tiioili. Da ugodim p. t. občinstvu, pimlul houi In imajo pravi Willi«»l« moi anliiti Iriiit-oit itutlr«' i mul i««-n Url < i»lil<-n <-j»| tudi i^JislilJassa : l*«>U'r : Beljaki Mat.FUret; Borgoi Jotip BettanMt lekarnar; Bruok na Muri: Alberi Langer. lekarnar; Boloan: FVanJo fValdtnttltšr. lekarnar; Dr u n o o k: ./. /'. Muhi; Do I o var: /iW. 9%vobodat lekarnar: II ri k Hi! n: Lnnihavd S/mih, lekarnar] ('olje: llii\imlm. liiissluim, lokiirnar; A. Aichinipr, lekarnar: I1' o 1 d lia «• h : Josip Kvtttsch, lokiirnar; l\ a niči l'd. '1'nllinir, lokarnar; K u r I o v o o : lt<»iv, lekarnar; A. K. Kulkiv, lekarnar: K in d 1» erg: J, KaHnČić, lokarnar; K a p i'o lili i! r g : 7'io/or, lokarnar; K n i t I o n t'o I d : \'ilj. lisrhmv, lekarnar; K ruiij: Kari Savnik, lekarnar| Linoi Fraitfo pl. tSrfachi lokamai j I. 8 O b o n : tvatt I'. Jbannoviet s sfa; Snijet: Venatio pl, ProJviO) lokarnar; s o h 1 u n d o r h : /;. \V4trttt, lekarnar) Trsti Jak, Seravallo, lekai nor) Tri on t: Ant, Santoni i Trblft: Wugen Eberlin, lokarnar t V u g j k o var i A, Kraiceovite, lekarnar: V i u k ovco: frtod, Homig. i<- kamor) V araftdlni ]>r. a. UaUert lekarnar j Zagreb: Sig, Mitti- (Jj) baehf lokarnar) Benj : Joeip Aeourtt, lekarnar; SSador: A'. An- a-j droekSf lokarnar) Zlatari mm N» Poepieil, lekarnar. J** CCCOCCtooccccoocoooooco Isdateij m mcuuik joeip Jurete, ročnih i vlečnih mlatilnih garniturah k I m b4011 jnU I hi i uli voIovnUIiiiI iiiikiiiI, in nicor ptl lini lil) ■ Vfl m ■ic|»r«>in»l4l|lt(>. Dot.0111 i/.(lolujonm 111110- gvvratue vofikostl dobro Isknlonoi mašine za žito snažiti, mašine za lickanje turšice, skoporezne mašine Itđ. itd. (114—2) * lit.%lš-4ti »inf kiiiAo ttff zpltiimt in /Wi/i/»o. Gospodu Franju \ViIhchmt, le/airničarju v Ncaiikirchuu. Na Dunaji, l.'l. maja IH7C. Kant line, katero nto rabili za priredim VrllhelniOVega BDOl- niskoga solilčnoga stopa, odliknjo ho po blaiočdi in dliečih hohu-vinali. To dajo VVilliolinoveuui Hno>.niftkoum zidiHČnonin alnpu ono zdravilno uuič, katera more pokazati u/.o mnogo VHpuhov pri vmoIi obolenjili itilialnili organov, o čonnr n lom priča l*^«lviii*il ■ •"«-1 • v.i h. r., cohiohUI krnljtivl vlailnl iviUnik, V. r. Anu r. JI., Cnnlr. II. kr. r., Od, mok«. (Jmul -r., V. btMi Ki. r. Iu btlg li.-r., IO. In mini. ilr., ri«lui Jitvul profblOf botanik« mi ilHi'ilulk tir. /u vrl liiml vii nit OiiiiitJI, mljkl. »k. btOp. Kur. in ruHliu Ud m i lun .......k 111 in'. ilriiMtrv v iliini. in tuj. ilninlnli, prit v i ilitn mit I c nt it I it-i ki |>r iro- dollOTIia ilni/ln., i:iViiii«»iui, lekarnar v N e u n k i r ch n u pri Dunaji, kjer ni v,a iiiocoh naročiti, a dobiti je tudi pri teh iiriuah : liJsslilJaBia : l*«'l«>r L