— 6 —
Jezus,   otročji prijatelj.
(Po Šmidu.)
Večer pomladni se žari,                                 Od zjutraj do zvečer u$l
V zelene hribce solnce sije,                            Neutrudeao je Jezns mili,
In v žarkih jezero miglja.                              In mnogim reve je odgnal,
Ki cvet okol' mu vence vije.                          Navdajal serca s tolažili.
Oviice že zapuaoajo                                       Število gosto vseh Ijudi
Cvetični dol in trato milo,                              Povsodi, ki ga je obdalo,
Tam čolnar h kraju že vesla,                         Je bilo zlega reženo,
Na dom obraža si kermilo.                             S tolažbo se je pokrepčalo.
Bil staržek zjutraj še je slep,                         Tak lžpo, ko njegov obraz
In zdaj že vidi solnce milo,                            Pomladno solnce paf ne sije,
In ubogi gluhec pervikrat                               Tud' ne, ko luč, življenja mo8.
Zasliši ptieev žuborilo.                                   Na ljnbo zemljo doli lije. Bolniki prineseni sem
Vsi zdravi zdaj so in veseli                            Od strani zadej tam stojž
S posteljo svojo ali donm,                              Pobožno tiho, zaupljivo
g Bogu so bvalne pesmi peli.                            Z otroci svoj'mi matere,
Udane že mu z vero živo;
Tam Jezus ves otruden že                             Prinesle rade sinke še
Sedi na robu sive skale,                                 K Gospodu bi ljubezni mile,
Desnica^e upehana                                       In blagoslova deSekom
Podpira rožna lica zala.                                  Od njega, da bi zadobile.
— 7 —
Učenci pa jim branijo:                                         Najmanjai kar objetna ga,
,,0truden že je od učenja,                                    V naročji sladko se raduje,
Ga niete vid'le delati?                                           In drugi z lasci si igra,
Motiti ga, ni govorjenja!"                                     Mu mila lica ogleduje.
Otroke pa vesele pred                                          Vsi drugi zraven tam stojž
Je žalost britka napolnila,                                     In k ujemu gledajo veseli,
In matere zdaj vidijo,                                            Pobozno rokce sklepajo
Kak sladka nada se skadila. —                             Da blagoslova bi prejeli.
Al on tovarš nedolžnosti,                                      In tak sladk6 in tak ljubA
Ko slisi tako besediti,                                           Jim blagoslove podeluje,
Jim reče:  ,,Ne   branite jim!                           Globoko čuti, vidi se,
Pustite  male   k  meni   priti!                        Da Bog je tii, ki obdaruje.
Resnično,   tukaj   vara   povem,                    Potihne v zraku ptiSica,
Da  takih  je   kraljestvo   moje,                    Cvetiea duh prijeten dije, —
Podobni mor'te  biti jim,                              Stojf tud' solnce, arž ljub<5,
Da vzatnem vas v domovje  svoje."             Ko sreča taka dečkom sije.
Prijassnosti vse ginjene                                          S hvaležnimi solzicami
So matere radost jokale,                                        Nebeškega veselja mile,
In svoje male hitro so                                           Osrečene po 8reči tej
Pri roci k njemu pripeljale.                                   80 matere se spet vernile. Otroci pa veseli vgi                                                 .    Otrokom vsaka rekla je:
Naravnost k njemn bo hiteli,                                 ,,Večera tega ne zabite,
In bolj ko pred pri materah                                  Na svetu dokler hodite
Preereioi so in preveseli.                                        Zveli&arja zvesfi boditel"
In dežki bili mn zvesti,
Priserčno zmir so ga ljnbili,
.•;:                                         Le, kar žalilo njega bi,
•                                          Skerbn6 so vselej se ognili.
In on je bil prijatelj njih
V življenji zmii" na vsakem kraji,
Po smerti pa je ljubč'kom dal
Prelepi venec v svetem raji.
A. Praprotnik   .