ni 1 ^ 1 j } Celje " sedišče •J 0 — P0P glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Ob koncu prejšnjega leta se je na območju CENTRA ŠENTJURJA marsikaj dogajalo. Pozornost mimoidočih je gotovo v tistih dneh leta, ko smo bili že vsi praznično razpoloženi, bila usmerjena na izredno živahnost, lahko bi celo rekli človeško mravljišče, pomešano z najrazličnejšimi stroji. Rezultat vse te naglice in delovnih naporov gradbenih delavcev je bil ta, da so delegati zborov Skupščine skupaj s povabljenimi gosti stopili v novo skupščinsko dvorano, kjer je bila v petek, dne 14. decembra 1979, na slavnostni seji izročena v upravljanje delavcem uprave in v koriščenje občanom NOVA STAVBA OBČINSKE SKUPŠČINE. Glede na reorganizacijo državne uprave ter s pridobitvijo boljših delovnih pogojev delavcev, ki v tej upravi delajo, so gotovo podani vsi elementi za kvalitetnejše delo na področju samoupravnega in delegatskega sistema. Osnovni namen reorganizacije državne uprave je, da se le-ta čim bolj približa slehernemu občanu. Vendar otvoritev nove skupščinske stavbe ni bil edini dogodek v teh zadnjih dneh leta 1979. 26. decembra 1979 je delovna organizacija MERX skupaj z občani občine ŠENTJUR praznovala svojo delovno zmago — otvoritev MOTELA. Tudi to je za vse nas velika pridobitev, saj tovrstnega objekta v občini ni in smo ga vsi nestrpno pričakovali. Ljudje pravijo, da gre v tretje rado in res, na zadnji dan starega leta smo Šent-jurčani po 200-letih zopet dobili sodišče ali bolje rečeno enoto Temeljnega sodišča Celje, ki bo imela v svojem okviru tudi zemljiško knjigo in kataster. Prostori sodišča so v prejšnjem domu družbenopolitičnih organizacij, sodišče pa bo pričelo redno delovati te dni. In kje so sedaj družbenopolitične organizacije? No, tudi v začetku leta smo pričeli z »otvoritvami«, ki se sicer ne začenjajo s slavnostnimi sejami, pa vendar družbenopolitične organizacije delujejo v novih prostorih, ki sicer še niso dokončno urejeni, zraven nove občinske stavbe in nasproti nove MERX-ove blagovnice. Na njeno otvoritev pa se že tudi pripravljamo. H. P. Otvoritev nove občinske upravne stavbe Današnji dan, ko beležimo po- V tej ceru se niso zajeti stro-membno delovno zmago delov- ški zunanjih prMjuflkov za e-nih ljudi in občanov ob pomoči 'lektriiko in PTT omrežje, ki bo-dejavnilkov širše družbene skup- do plačani v breme sredstev nosti, (je za naše občane in še proračuna 1979 in znašajo okoli posebej za delavce občinske 350.000,— din. skupščine lin upravnih organov Od izvajalcev je potrebno po-»svetel dogoddk«. V preteklem sabelj .pohvaliti in .izreči prizna- obdobju so bila mnoga razmišljanja uprta v iskanju možnosti zagotovitve normalnih prostorskih pogojev za delo občinske Skupščine in upravnih organov. Dosedanji prostori niso ustrezali potrebam dela upravnih organov. Delavci so bili pri delu prostorsko močno utesnjeni. Dela in naloge smo opravljali kar v štirih stavbah. Pripomniti želimo, da so bili prostorski pogoji še zmanjšani po potresu na Kozjanskem. Ti pogoji pa se odražajo tudi pri 'ažurnosti in celovitosti opravljanja dela in nalog upraivnih delavcev. Kljub temu pa moramo tudi na tem mestu, upoštevajoč dosedanje delovne pogoje, izreči priznanje delavcem upravnih organov, saj so — razen nekaterih posameznikov 'spodrsljajev — opravljali naloge vestno in odgovorno. Nadejamo se, da bomo v prihodnje naredili kvaliteten premik v odpravljanju tistih nedorečenosti in nedodelanosti pri opravljanju 'dela in nalog, ki so se kazale pri dosedanjem delu. Pridobitev novih pogojev dela nas na to še dodatno obvezuje. nje: 1. GIP »INGRAD« Celje — TOZD Šentjur 2. »NIVO« Celje — za zunanjo ureditev * V 3. »SLOVENIJALES« Ljubljana s kooperanti za dobavljeno opremo 4. PTT Celje in podjetju za avtomatizacijo prometa Ljubljana za ureditev PTT omrežja 5. IMP — Sektor Maribor za u-reditev toplovodnega omrež- 6. ELEKTRO Celje 7. Nadzornemu organu ing. Marku Krajncu 8. Delavcem SDK, LB ,in drugim 9. Prizadevnim delavcem uprave; veliko truda in napora na organizacij skodehnično usklajevalnih delih pa je vložil načelnih oddelka za gospoarst-vo tovariš Franc Senica. Zahvaliti se moramo predstavnikom sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračuna in sekretariata za finance IS SRS in drugim republiškim predstavnikom za njihovo razumevanje pri zagotavljanju sredstev za izgradnjo občinske stavbe v obdobju 1978/79 z željo, da nam bodo pomagali tudi pri odplačilu anuitet v letih 1980/81. Dolgujemo 'tudi zahvalo vsem ostalim, ki so podprli naša prizadevanja, še posebno družbenopolitičnim dej avnikom ter delegatom zborov SO, ki so z vso odgovornostjo sprejeli pomembno družbeno odločitev — za izgradnjo te stavbe — kot prednostno nalogo. Želimo, da bi v novih prostorih, v novih pogojih dela, tako med delavci kakor koristniki storitev vedno gojili tovariške, tople delovne odnose, da bi na tej in celoviti samoupravni in politični odgovornosti ter kvaliteti dela ustvarjali zaupanje in vrednotenje našega dela. Predsednik IS Ludvik MASTNAK Podatki o investiciji za upravno stavbo: 1. Izdelovalec načrtov je Razvojni center Celje, odgovorni projektant ing. Brečko 2. Nosilec gradnje GIP »Ingrad« Celje —• TOZD Šentjur 3. Skupni Stroški 'izgradnje znašajo: — gradbano-obrtnišika in instalacijska dela 20,389.356,— din — komunalni prispevek 2,300.000,— din — stroški zunanje ureditve 3,894.580,— din — stroški opreme 2,780.865,— din 29,364.791,— din Viri financiranja so naslednji: — sredstva za zaklonišče SLO 1,500.000,— — sredstva proračuna 1977 500.000,— — sredstva za odpravo posledic potresa 3,350.000,— — proračun 1978 3,000.000,— — proračun 1979 5,541.000,— — posojilo izvajalca GIP »Ingrad« Celje za gradbena in obtniška dela 11,500.000,— — posojilo za opremo SLOVENIJALES Ljubljana 1,890.000,— — sredstva upravnega organa za opremo SOb Šentjur 810.865,— Skupaj zagovljena sredstva 28,091.865,— — ostane še za pokritje za zunanjo ureditev v letu 1980 1,272.926,— Povzetek govora tovariša Paceka Ob današnji otvoritvi vaše občinske upravne zgradbe bi rad spregovoril o nekaterih poglavitnih vprašanjih in strateških ciljih družbene preobrazbe državne uprave. Zgraditev namreč pomeni novo delovno zmago delovnih ljudi in občanov naše občine. Zanjo vam čestitamo. In čeprav je res, da bodo v tej lepi zgradbi živeli in delovali predvsem delavci dn funkcionarji državnih organov v občini, je hkrati tudi res, da bo njihovo delo dobro, kolikor bo prvenstveno posvečeno interesom iij potrebam delovnih ljudi in občanov v občini. Taka naravnanost postaja danes značilnost, kajti če smiselno razlagamo u-stavo, je visokokvalificirana, iniciativna in odgovorna državna uprava eden od bistvenih predpogojev za dobro funkcioniranje celotnega samoupravnega sistema. V vsakem primeru ima delovanje državne uprave močan vpliv — lahko bi celo rekli poseben pomen — za naše celotno družbeno življenje. Ta vpliv pa je lahko pozitiven in tudi negativen ... V vsakem primeru ostaja vloga državne uprave tudi v prihodnje konstanten element našega političnega sistema dn zato državne uprave, ikcrt je bilo rečeno tudi lansko leto na VIII. kongresu Zveze komunistov Slovenije, ne smemo potisniti na stranski tir naših razmišljanj, oziroma ji moramo prav nasprotno nenehno posvečati u-stezno družbeno pozornost, ker je adekvatna opredelitev državne uprave v političnem sistemu tudi bistven pogoj za nadaljnji uspešni razvoj samoupravnih ■™žbenih odnosov, in sicer ne samo s tem, da ne predstavlja neposrednih preprek, marveč predvsem tako, da svoje delovanje usmerja na tak način, da ta samoupravni razvoj neposredno pospešuje. Skratka, gre za opredelitev odgovarjajočih razsežnosti transformacije delovanja državne uprave, ki naj pospešijo proces prilagajanja položaja in vloge izvršnih svetov 'družbenopolitičnih skupnosti in upravnih organov dejanskim spremembam v družbi, gre za krepitev njihove odgovornosti do delegatskih skupščin, do celotne družbe kakor tudi za njihovo odprtost, za pobude in vplive organiziranih družbenih dejavnikov in vseh ustvarjalnih sil v družbi nasploh ... Pri državni upravi gre ne samo za njeno boljšo organiziranost, ampak tudi za adekvatnej-ši družbeni in politični nadzor pri izvrševanju funkcij državne uprave preko organiziranega vpliva političnih dejavnikov ter vseh ustvarjalnih sil družbe. Po drugi strani pa mora delovanje izvršnih in upravnih organov prispevati tudi k razbremenitvi delegatskih skupščin, tako da bodo samostojno izvajali predvsem tiste naloge, ki po svoji vsebini pomenijo izvedbena o-pravila oziroma v bistvu predstavljajo strokovno reševanje vprašanj, in da bodo seveda za- nje prevzemali tudi polno odgovornost ... S tem pa se seveda hkrati krepita samostojnost in lastna odgovornost vseh organov državne uprave. Če še naprej 'sledimo ndkaterkn osnovnim smotrom v sprejetjih političnih dokumentih, moramo o-meniti, da je osnovni cilj sprejetega zakona tudi večja učinkovitost izvršnih in upravnih organov... Strokovna vprašanja pri pripravi najrazHičnejiših aktov, zakonov, odlokov, podzakonskih predpisov, pravilnikov in tudi samoupravnih splošnih aktov v dobršni meri zaposlujejo upravne organe in so ta opravila vse zahtevnejša. Zlasti vključitev v kreiranje novih strokovnih rešitev terja posebne zahteve, daje možnosti lastnega političnega in strokovnega dograjevanja, ki id h je velikokrat treba opraviti neposredno ob delu in iz dela, kot temu rečemo v sistemu u-smerjenega izobraževanja. Ob tem delu in ob takih odgovornostih je seveda treba nujno izenačiti družbenoekonomski položaj delavcev v organih državne uprave in tudi s tega vidika zagotoviti ustrezno ustvarjalno zavzetost še posebej zato, ker imamo čestokrat še vedno o-pravka s pavšalnimi kritikami, ki v najboljšem primeru vidijo državno upravo in državne organe kot nujno zlo... Danes narašča zahtevnost dela državnih organov ne samo ('nadaljevanje z 2. strani) zaradi delegatskega sistema, am-ipalk tudi zaradi neposrednega izvrševanja zalkonov in drugih politično sprejetih stališč v skupščinah. Zlasti pa je delo zahtevno, kadar pripravljamo rešitve s pomočjo analiz in informacij. Razen tega postaja delo upravnih organov zahtevnejše tudi zavoljo «tega, ker je osnovno izhodišče tudi v tem, dat niso obrnjeni samo nasproti skupščinam, temveč tudi nasproti vsem družbenim strukturam. To pomeni, da je potrebno sodelovati neposredno s krajevnimi skupnostmi, s temeljnimi organizacijami združenega dela, z družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi, kar seveda predstavlja dodatne zahteve... Razvijati pa je potrebno tudi ustrezno moralnopolitično odgovornost za opravljanje zaupane- ga dela in družbeno potrebo po prodoru kreativnega dela, pogojeno z značajem nalog državnih organov v -pogojih podružblja-nja državnih funkcij in krepitve s am oup ravl j an j a. Inovacije 79 Zavedamo se, da je za uspešen razvoj gospodarstva nujno potrebno aktivirati vse ustvarjalne sile ter z vodeno politiko vzpodbujati ustvarjalnost in inventivno dejavnost in tako odkrivati še neizkoriščene notranje rezerve. Inovacijska dejavnost mora postati sestavina združenega dela, v katerem pomenijo inovacije ob zasledovanju ekonomskega cilja tudi osvobajanje človeka, zmanjšanje razlik med fizičnim in umskim delom, nagrajevanje po delu ter varnejše in smotrnejše izkoriščanje sredstev za delo. Še vedno ugotavljamo, da nekaterim še danes ni dovolj jasna gospodarska korist, ki jo daje organizirana inovacijska dejavnost. V preteklih letih smo v veliki meri razvijali inovacijsko akti vnos L le na osnovi političnih akcij sindikata in kon-ikretmiih nalog iz stabilizacijskih programov, manj pa iz naravnih potreb delovnega procesa, ki sam po sebi zahteva nenehno inoviranje. V mnogih delavnih sredinah je še vedno zakoreninjena več ali manj uravnilovska miselnost, ki nasprotuje dajanju zasluženih priznanj in nagrad inovatorjem. Inovacijski predlogi se v največji meri nanašajo na tehnične inovacije, premalo pa na organizacijo dela, varstvo pri delu, poslovanje delovne organizacije in tudi modernizacijo v zasebnem kmetijstvu in dvig produktivnosti v kmetijstvu, kar je za našo občino še posebnega pomena. Sicer skromno in z manjšo zamudo se raziskovalna skupnost Šentjur pri Celju in občinski sindikalni svet vključujeta v proces organizirane inovacijske dejavnosti. Podelili so na- frade in priznanja Inovator entjur pri Celju za leto 1979. Inovacijska dejavnost se je v preteklih letih v veliki meri raz-vijaal le na osnovi raznih političnih akoij, 'konkretnih nalog iz manj pa iz naravnih potreb destabilizacij skih programov, manj pa iz naravnih potreb delovnega procesa, M sam po sebi zahteva nenehno inoviranje. V mnogih delovnih sredinah je še vedno zakoreninjena miselnost, ki nasprotuje dajanju zasluženih priznanj in nagrad inovatorjem. Meniim, da 'iniciativa, ki je bila podana z razisom nagrad, ne sme ostati osamljena, pač pa morajo organizacije združenega dela na področju naše Občine bolj smelo pristopiti v proces razvijanja organizirane inovacijske dejavnosti. Viseh pet predlaganih inovacij na področju naše občine kažejo na izredno pronicljivost zaposlenih. Kakor bo razvidno iz utemejitev, so pervi naši nagrajenci — inovatorji, pokazali velik smisel za konstrukcijo, bistveno so pripsevali k racionalizaciji orodij in uvedbi novih proizvodov, kot zasebni proizvajalci v kmetijstvu so združili delo, zemljo in sredstva, z zamenjavo uvoženih delov z domačimi so skrajšali postopek pri usposodobitvi stroja za normalno delo, prihranjene so bile devize, potrebne za uvoz delov, in še bi lahko naštevali koristi, ki so jih prinesle vse nagrajene inovacije. Iniciativa, da so za podeljevanje nagrad razširi tudi za kmetijstvo je bila pravilna. Naša občina je pretežno kmetijska in ravno na tem področju so nujno potrebni ukrepi, kako zvišati proizvodnjo in produktivnost. Prav nagrajeni primer kaže, kako se da v kmetijstvu z združevanjem in sodobno organizacijo bistveno dvigniti produktivnost. Prav tako menim, da bi bilo potrebno v invetivno dejavnost vključiti mlade. Vzpodbuditi moramo mladino, dijake srednjih šol izven naše občine, študente višjih in visokih šol, kmečko mladino k ustvarjanju inovacijskih dosežkov in k raziskovalnemu delu. Zato bomo na e-nd izmed naslednjih skupščin razpravljali o tem, kako bi razpis o podeljevanju inovacijskih nagrad razširili tudi na mladino. Podelitev nagrad pomeni pri- znanje vsem nagrajencem, obenem pa je to pobuda za nadaljnji razvoj inventivne dejavnosti v naši občini. A. I. nagrada Prva nagrada »inovator« za leto 1979 je bila podeljena tovarišu Francu BOMBEKU, ing. stroj., vodju konstrukcije orodij in priprav v TOZD Cevama — AIpos. Tovariš Bombek se je v novi cevami zaposlil v začetku leta 1976, to se pravi v toku zagona nove tovarne in je v velikem smislu za napredek in novitete na področju orodja in tehnologije izvrševal zaupane mu naloge. Ves čas svojega delovanja išče nove, boljše metode dela, tako v okviru svojega oddelka kot tudi pri tehniških rešitvah orodij za proizvodnjo in drugih pripomočkov. Konkretno naj navedemo naslednje rešitve oziroma racionalizacije: 1. Rekonstrukcija valjev — orodij za turške glave profilirk R 250/3 — jeklo in R 250/3 — Al: — Avstrijski dobavitelj strojne opreme je dobavil tudi orodja za del proizvodnega programa cevi in profilov ter načrte zanje. Na osnovi le-teh so bila pri nas konstituirana in izdelana tudi orodja za o-stali del programa proizvodnje. V taku dela je tov. Bombek zmanjšal širino valjev turških glav s tem, da je predvidel ustavitev distančnikov. Zaradi prihranka na materialu je bistveno spremenil težo in s tem seveda tudi ceno teh valjev. Orodja novih dimenzij cevi se že izdelujejo po tej rešitvi, medtem ko se bodo obstoječa orodja po iztrošenosti zamenjala v obdobju naslednjih treh do štirih let. Ocenjeni prihranek bo znašal skupaj 4 do 600.000,00 din. 2. Sprememba tehnoloških na- črtov za pripravo in montažo orodij na vseh proizvodnih linijah cevi in profilov: — Od inozemskega dobavite-telja opreme smo prejeli tehnološke načrte za pripravo (kompletacijo) in montažo orodij ob menjavi programa. Ti načrti so za vsako dimenzijo cevi o-ziroma profila obsegali 10 formatov od A4 do A0. Ker so bili načrti obilni tako po velikosti in številu, so se v proizvodnji težko arhivirali in tudi uničevali ter niso omogočili dovolj hitrega pregleda ob uporabi. Tov. Bombek je uspel to dokumentacijo, ki zajema vse potrebne podatke in skice, zmanjšati na 3 A4 formate za vsako dimenzijo, ki so zaščiteni s folijo, se lahko arhivirajo in so tudi zelo pregledni. Čas menjave se je torej skrajšal za 1,5%, kar pomeni letni prihranek stroškov proizvodnje 209.000,00 din. Ob tem ni upošteval časovnega in materialnega prihranka pri izdelavi teh načrtov v naši konstrukciji. 3. Osvajanje škatlastih L profilov za nosilne konstrukcije: — Opravil je enostaven in cenen preizkus tehnologije ter konstruiral orodje ter uspešno osvojil proizvodnjo omenjenega profila, ki zahtevam kupca popolnoma ustreza. Ta profil se formira iz cevi okroglega preseka v kalibrimi sekciji profilirne linije namesto postopnega formiranja profila iz jeklenega traku v začetnih fazah predelave. V tem primeru je to pomenilo bistven prihranek na času in ceni izdelanega orodja ter nakazalo bodočo tehnološko usmeritev pri izdelavi sorodnih profilov. B. I. nagrada Po zakonu o združenem delu ter po zakonu o združevanju kmetov so kot oblika združevanja mogoče tudi gradnje skupkih objektov. Pri tej obliki združevanja sredstev je nujno tudi združevanje zemlje in dela. Ker je takšnih in podobnih oblik združevanja izredno malo in d stavlja ta pravo pionirsko delo na tem področju, so vsaki primeri še kako dobrodošli in vredni posnemanja. Vsa širša družbenopolitična skupnost daje tej organiziranosti veliko podporo. Ob prvih pobudah in usmeritvah o združevanju sta kmeta Franc KEGLIC in Jože GLAVAČ združila delo, sredstva in zemljo, skupaj s KK Šentjur — TOK in zgradila skupen hlev. S skupno proizvodnjo mleka in mlade živine je HS dosegla že v prvem letu zelo lepe uspehe. Področje Srževice je doseglo v tem nov velik korak. Omeniti je potrebno, da ie bil ta del krajevne skupnosti Ponikva precej zaostal. Kmeta si zagotavljata večjo ekonomsko in s tem tudi socialno varnost. Omogočena jima je delitev dela in več prostega časa. Proizvodnja ima namreč takšen obseg, da lahko ena družina opravlja določen čas sama delo v hlevu. Samo pri spravilu krme je potrebno skupno angažiranje obeh družin. Visokvalitetna živina, ki je bila uvožena iz Švice, zagotavlja dober plemenski material in visoko proizvodnjo. Mlada plemenska živina pa predstavlja tudi kvalitetno bazo za nakup za ostale kmete. Ker teče proizvodnja šele prvo leto, finančnih rezultatov še ne moremo posredovati, vendar pa lahko z zagotovostjo trdimo, da si bosta kmeta dohodek v primerjavi s prejšnjim vsaj podeseterila. Ta in podobni načini združevanja imajo in bodo imeli v bodočnosti vsekakor veliko vlogo, zato smo mnenja, da je potrebno takšne primere vzpodbujati in z veliko intenzivnostjo delati na novih primerih. Vinko ARTNAK Strojno ključavničarstvo in elektro Nova vas, n.h. Šentjur pri Celju C. I. nagrada Sušilnik »Vihar« 7,5 KM za kmetijske pridelke kot so: sušenje sena, detelje, koruze, pšenice, krompirja, tobaka, hlajenje glavnatega zelja in podobno. Stroj je izdelan na osnovi lastne konstruktivne zamisli in tehnološke uporabnosti ter potrjen pri Zveznem zavodu za patente v Beogradu, dne 2. julija 1975, št. 11054-P 1708/74. ZNAČILNOSTI SUŠILNIKA »VIHAR« SO: — vsestranska uporaba v vsakem prostoru, — nobenih posebnih pripravnih del, nobene mnotaže, — vse do vtičnice dobavljeno od proizvajalca, — majhna teža (cca 70 kg) omogoča hitro in lahko prestavitev s kopice na kopico in iz prostora v drug prostor, — omogoča sušenje več kopic istočasno, — prihranek dela pri spravilu sena in drugih poljščin za cca polovico časa, — veliko večja kvaliteta krme, — omogoča boljše izkoriščanje kratkotrajnega časa lepega vremena, — minimalna potrošnja električne energije, — dostopna cena, — garancija eno leto, rezervni deli in servis zagotovljen, — po želji dostava na dom, — patentiran in zaščiten v Jugoslaviji, — atest ZVD št. SRS S-43-76-02--01-BA-B, — atest RSO št. Z-76094 Stroj je že v serijski proizvodnji tri leta kot edini stroj jugoslovanske proizvodnje na našem trgu. Podobne stroje imajo tudi zahodne države in jih k nam uvažajo preko Agroopreme Beograd kot zastopnika Hei-bombe iz ZR Nemčije in direktnega uvoza posameznih kmetov preko avstrijskega zastopstva. Sušilnik »VIHAR« je nadomestil do sedaj uvoz v vrednosti cca 1,6 milijarde deviznih starih dinarjev. Za sušilnik »VIHAR« je dodeljena druga nagrada v višini 10.000 dinarjev in srebrna diploma pri republiškem razpisu komisije za inovatorstvo 1979. IZDELEK: Električna kosilnica »vikend« elektro 750 Električna kosilnica »Vikend« je konstruirana po njegovi lastni ideji in zamisli in je edina jugoslovanska kosilnica na električni pogon. Razvoj kosilnice — obdobje 1977 — 1979 s serijsko proizvodnjo pa se začne ravno sedaj. Prodaja za leto 1980 je že urejena za pol milijarde (starih deviznih din). Do sedaj je bil možen samo uvozni nakup tujih proizvajalcev. Električna kosilnica »Vikend« je proizvod, ki je dobila veliko priznanj za vsestransko in praktično uporabo. Posebej je prilagojena za košnjo in nego zelenic, parkov, ohišnic in podobno. Zanjo velja zelo enostavna uporaba na vsakem terenu. Posebne značilnosti »Vikend« kosilnice so: — po obliki je majhna, zložljiva zaradi skladiščenja in prevoza v vsakem osebnem avtomobilu, — široka rezilna površina 480 mm, — ne dela hrupa, — centralna nastavitev koles je z enim prijemom, — šeststopenjska regulacija višine košnje od 30 — 85 mm, — trokolesni sistem omogoča košnjo do dreves, cvetlic, o-krasnega grmičevja in podobno, — spredaj ima eno kolo z ozko stožčasto obliko gumijastih koles, ki se izogiba deformiranju trave pred rezilnim nožem, zadnja kolesa pa tečejo po pokošenem, — atestiran pri ZVD Maribor št. 39/79. Za električno kosilnico »Vikend« je bila podeljena bronasta plaketa z grbom mesta Celje za leto 1979 v Celju. II. NAGRADA Lesna industrija »BOHOR« Šentjur pri Celju TOZD žaga in furnirnica Delavec v vzdrževanju, tovariš Slavko ŠUC, ima na skrbi vzdrževanje naših transportnih sredstev in to predvsem kamionov, avtonakladaicev, viličarjev in ostalo. Pri svojem delu je na splošno znan kot marljiv, vesten in prizadeven delavec. Kar se pa na njem še posebno ceni, je njegova iznajdljivost pri delu in samoiniciativnost. Tako je pri svojem delu že večkrat na izviren način rešil razne probleme, ki so izgledali zelo težko rešljivi ali celo nerešljivi. Največ takšnih uspelih primerov niti niso uspeli evidentirati in so ostali kar nezapaženi, posebno še, ker jih v svoji skromnosti niti ni populariziral. Pri kamionu OM z Hiab napravo je uspel prenarediti od-gon iz menjalnika za pogon hidravlične črpalke na poseben izviren način, kar je bilo do tedaj vedno problematično zaradi pogostih kvarov in izpadov iz proizvodnje. Podoben slučaj je uspel rešiti pri navij ainem bobnu za kabel na portalnem žerjavu. Tudi tam so bile pogoste okvare in večji izpadi iz proizvodnje, kar se sedaj ne dogaja več. Na stranskem viličarju angleškega proizvajalca tipa Lancer Boss mu je uspelo zamenjati kompleten motor iz domače proizvodnje, kar moramo še posebno pozdraviti, ker bi se sicer moral nabaviti za devize origi- nalen motor in še to v daljši dobi. Prihranki, čeprav se niso posebej izračunali, so vsekakor precejšnji. Glavni pobudnik tega dela in tudi izvajalec je bil vsekakor tovariš Šuc. Ker iz naše domače proizvodnje ni uspelo nabaviti raznih transportnih sredstev za našo uporabo, so se le-ta največkrat nabavljala iz uvoza. Pri vzdrževanju teh sredstev so tako večkrat nastali večji problemi, kako jih pri okvarah zopet čim-prej usposobiti, to pa predvsem zato, ker ni bilo vedno nadomestnih rezervnih delov. V takšne probleme se je zelo velikokrat vključeval predlagani in jih tudi velikokrat uspešno rešil. Rešil jih je največkrat tako, da je takšne dele nadomestil z deli iz domače proizvodnje ali jih pa celo sam izdelal. To so predvsem razni priključki za hidravliko, črpalke, cevi, razvodniki in podobno. Vsekakor je s tem velikokrat pripomogel, da se je stroj čimprej vključil v obratovanje in da je bil zastoj čim manjši. Prihranek se pri tem kaj težko izračuna, je pa vsekakor precejšen. II. NAGRADA Lesna industrija »BOHOR« Šentjur pri Celju TOZD Žaga in furnirnica Vodja kotlovnice Jože Franko-vič je znan kot marljiv, dosleden delavec, predvsem pa iznajdljiv pri svojem delu. Večkrat se je izkazal s svojo domiselnostjo, predvsem pri takšnih posebnih in nevarnih delih, ki jih je kvalitetno in na varen način opravil. Žal se takšna dela niso sproti evidentirala, zato se tudi ni izračunal prihranek, ki vsekakor ni majhen. Že pri gradnji in montaži kotlovnice kakor pri raznih remontih in rekonstrukcijah je večkrat reševal razne probleme in jih celo bolje rešil, kot je bilo konstrukcijsko in tovarniško izdelano in nakazano. Iz svoje skromnosti svojih uspehov ni nikdar populariziral, zato so takšni uspehi in prihranki ostali kar neopaženi. Kot primer bi navedli samo nekaj njegovih inovacij: Pri avtomatskem dovajanju goriva v silos so bili že od začetka obratovanja vedno veliki problemi, ki jih niti nemški izvajalec, ki je napravo izdelal in montiral, ni uspel odpraviti. Bilo je namreč več primerov lomov vzmeti in položnega mehanizma v silosu za gorivo. V takih primerih so biil vedno večji zastoji pri kurjenju in s tem v zvezi v proizvodnji. Če so hoteli okvaro popraviti, so morali največkrat izprazniti celoten silos, kar je bilo zamudno in drago delo. Tovariš Frankovič je rešil omenjeni problem na svojstven in originalen način tako, da že dalj časa ni bilo omenjenih okvar. Predlagani je na zelo zanimiv način rešil problem ventilacije, s pomočjo katere se transportira avtomatsko gorivo iz silosa v kotlovnico. Tudi ta primer je bil že od začetka obratovanja vseskozi prisoten, že ko jo je nemški proizvajalec montiral. Kljub zadostni moči ventilatorja transport goriva ni bil zadosti efektiven in bilo je nekaj izpadov in zastojev proizvodnje. Samoiniciativno je rešil gornji primer tako, da je preuredil sistem vleka in s tem bistveno povečal količino zraka za tran-sportiranje. Že dalj časa deluje takšen sistem dobro in od takrat ni več tovrstnih zastojev. Tako je z manjšo energijo mogoče transportirati večjo količino goriva v kotlovnico. Ker sta v kotlu velik pritisk in velika temperatura, se je pojavil problem tesnenja, posebno pri varnostnem ventilu. Varnostni ventil je pogosto puščal in se tako hitro kvaril. Tovariš Frankovič je uspel z veliko preciznostjo popraviti na svojstven način. Od takrat ni tega problema, če pa se eventuelno pojavi, ga predlagani zopet najhitreje popravi, da ni izpada proizvodnje. Pohod po poteh XIV. V okviru oživljanja tradicij NOB mladina celjske regije v sodelovanju z RK. ZSMS letos že drugič organizira pohod po poteh XIV. divizije. Pohod se bo pričel 6. februarja v Sedlarjevem in končal 15. februarja v Ljubnem. Sam pohod je razdeljen na več etap. V drugi etapi sodeluje poleg mladine Slovenskih Konjic in Celja tudi mladina naše občine. Ta druga etapa začenja svoj pohod v soboto, 9. februarja iz doline Gračnice od spomenika Ilije Badovinca prek Vrha nad Laškim do Svetine, 'kjer bo pohodna enota prenočila. Naslednji dan pa nadaljuje pot preko Opoke, Blagovne, bolnice Zime, Dramelj, Slemen do Črešnjic, kjer bo pohodna enota po dolgi poti zopet prenočila. Naslednji dan, to je v ponedeljek 11. 2. 1980, pa bodo člani pohoda druge etape na Stranicah pri spomeniku padlih talcev predali pohodni prapor mladim iz Velenja in Žalca. Med samim pohodom pa se bo odvijala seveda vrsta aktivnosti na najrazličnejših področjih. Tako bodo mladi položili vence pri spomenikih ob trasi pohoda, pogovarjali se bodo z divizije borci po KS in z borci XIV. divizije. Živahne bodo tudi aktivnosti na kulturnem področju, med pohodom bodo izdali tudi ■več biltenov. Zelo pomembno pa je poleg tega, da mladi z oživljanjem revolucionarnih tradicij na pohodih najbolj neposredno spozna- vajo pogoje, v katerih je zrasla naša samoupravna domovina, področje izobraževanja, v katerem sodeluje tudi OŠ TO Šentjur. Na .pohodih se mladi spoznavajo z obrazložitvijo TO, s topografijo in pridobijo nekatere osnove vojaške taktike. Prepričani smo, da bo pohod na podlagi lanskoletnih izkušenj še bolje uspel in da si bodo ob koncu zopet rekli: »Nasvidenje naslednje leto!« V. M. Dramlje - Drugo planinsko društvo V soboto, 12. januarja 1980 so v Dramljah na ustanovnem občnem zboru ustanovili Planinško društvo Dramlje. Ustanovne seje se je udeležilo 45 udeležencev, med katerimi je bilo največ mladih. Izmed vabljenih so se seje udeležili: podpredsednica 10 Planinske zveze Slovenije, predsednik meddruštvenega odbora, predstavnika dru-števi z Žalca in Šentjurja ter predstavniki družbenopolitičnega in samoupravnega življenja iz KS Dramlje. Člani društva so obravnavali in sprejeli pravila organiziranosti in delovanja društva ter izvolili ustrezne organe na osnovi svojih pravil. Za predsednika društva so izvolili dolgoletnega planinca tovariša Jožeta Čedeta iz Razbor j a pri Dramljah. Poleg osrednjih nalog so obravnavali in sprejeli tudi programsko usmeritev društva, s katero so si zadali določene konkretne naloge. Organizirali bodo izlete v gore, poskrbeli za program oživljanja tradicij NOB, sodelovali bodo na orientaci j -skem pohodu, ki ga bo organiziral meddruštveni odbor, dva člana društva bodo kadrovali v šolo za planinske vodnike, organizirali bodo planinsko šolo v okviru osnonve šole ter načrtovali še druge naloge, ki bodo izhajale iz želja, interesov in potreb članstva Planinskega društva. Iniciativo in pobudo za ustanovitev društva je dala KO SZDL v KS. V ta namen pa je bil ustanovljen poseben iniciativni odbor, ki je pripravil vse potrebno za ustanovitev društva. Pogoji za ustanovitev društva so neposredno nastajali med občani v lastnem kraju, posredno pa so jih soustvarjali tudi planinci iz Šentjurja ter občine kot celote, saj so prav ti v okviru svojih programov dela izobraževali in vzgojili kadre, s pomočjo katerih se je lahko društvo v Dramljah postavilo na svoje REALIZACIJA PROGRAMA DEL IN AKTIVNOSTI V KS ŠENTJUR — OKOLICA V LETU 79 1. Asfaltiranje ceste na Rifhik 2. Asfaltiranje ceste do mlina Novalk 3. Asfaltiranje ceste v BezoVje 4. Asfaltiranje ceste v Novo vas — novo naselje 5. Javna razsvetljava v Tratni 6. Avtobusna postaja v Jakobu 7. Avtobusna postaja v Vrbnem 8. Vodovod Stopče 9. Vodovod Nova vas 10. Rekonstrukcija ceste v Vi-dež 11. Škarpa v Bezovju 12. Kanalizacija v Novi vasi 13. Gramozdranje vaških cest lastne noge. Tako si bo lahko samostojno in skupaj z drugimi planinskimi društvi utiralo pot svojega lastnega razvoja in aktivnosti. Po končanem občnem zboru so si člani društva ogledali diapozitive iz narave, med katerimi so bili najbolj zanimivi posnetki drameljskih planincev, ki so v preteklem letu hodih indo- 14. Rekonstrukcija ceste Vrh — Brezje. Skupna vrednost vseh del znaša 620 milijonov starih din, izražena v denarju in v fizičnem delu občanov. Ti so prispevali delež v delu in denarju, na vsak dinar so prispevali diva dinarja. Občani in vsi organi KS so prišli do spoznanja, da je tak način sodelovanja in združevanja sredstev ne samo ekonomičen, pač pa tudi pomeni najhitrejšo in najbolj racionalno .pot k napredku nekega kraja in okolja, v katerem občani živijo in delajo. Vse to je dokaz, kako velika je volja in zavest delovnih ljudi, da z boljšim napredkom svoje sredine, v kateri živijo, razvijejo tudi širše okolje in tako marsikatero investicijo, ki je v pristojnosti drugih izvedejo sami. Vse to nam naj bo živeti mnogo lepega v prekrasnih JuMj'skih Alpah. Na osnovi interesov občanov, predvsem pa mladine, pričakujemo, da bo takšnih aktivnosti in v prihodnje še več in se bo planinstvo v Dramljah in v občini kot celoti še bolj organiziralo. Pa tudi prav bi bilo tako... Slavko Slejko navodilo v naprej in dokaz, da se res z združeneimi močmi stari mnogo več in bolje. To naj bo v obvestilo vsem tistim, ki nočezo sovlagati, misleč pri tem TOZD, SIS in druge, da se dinar preko občanov in delovnih ljudi več kot dvakrat obrestuje in pomeni zanesljivo investicijo. KS Šentjur - okolica v letu 1979 V spomin KS Kalobje V torek, 16. januarja, smo pokopali TEREZIJO VREČKO. Do-seglaje visoko starost, saj je v oktobru 1979 izpolnila že 77 let. Njeno življenje je bil trd delovni dan. Živela je v skromnih materialnih razmerah, njen mož je bil delavec v železarni Štore-Rodili so se jima štirje otroci. Za tako številno družino osebni dohodki moža niso zadoščali, posebno še zato, ker sta starša želela svojim otrokom zagotoviti boljšo prihodnost s tem, da bi jim omogočila izobraževanje na srednjih in visokih šolah. Pokojnica je zato morala dopolniti redne dohodke z dodatnim delom v kmetijstvu. Kljub velikim obveznostim v družim je VREČKOVA vedno našla dovolj časa za aktivno družbenopolitično delo v občini Šentjur in v takratnem okrajnem ljudskem odboru. Skoraj trideset let je bila zelo aktivna REALIZACIJA PROGRAMA DEL KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTJUR — CENTER V LETU ’79 Na področju komunalnega urejanja so bila izvršena naslednja dela: — vzdrževanje in graimoziranje Občinskih cest, — vzdrževanje in ureditev škarpe na šentjurskem pokopališču, — asfaltiranje dela ceste v ulici I. celjske čete, — asfaltiranje odseka ceste v Hruševcu (od Milana Pahorja do Edija Kovačiča), — asfaltiranje ceste na lovski dom ter ureditev kanalizacije na tej cesti, — asfaltiranje ceste pri Kajzler-ju (gostilna Košak) v zgornjem itrgu, — asfaltiranje ceste na lovski dom ter ureditev kanalizacije na tej cesti, — asfaltiranje ceste pri Kajzler-ju (gostilna Košak) v zgornjem trgu, članica Zveze komunistov. Vse obsežne in odgovorne naloge je pokojnica opravljala z velikansko mero odgovornosti in požrtvovalnosti. Pri opravljanju nalog je niso nikdar zadržale obveznosti v družini, ne vremenske neprilike. Izmed vseh številnih del pa naj poudarimo njeno aktivno delovanje na kultur-no-prosvetnem področju in pri reševanju socialne problematike naših občanov. Še posebej pa je bila požrtvovalna pri organizaciji Rdečega križa, kjer je neumorno sodelovala pri krvodajalskih akcijah, obiskovala bolne občane in ugotavljala potrebe po socialni pomoči. Občani Šentjurja se ti toplo in iskreno zahvaljujemo, draga TEREZIJA, za vse, kar si storila koristnega kot družbenopolitična delavka, kot občanka, kot mati, kot prijateljica. — asfaltiranje ceste na Pesnici II. Skupni izdatki za komunalno urejanje so v letu 1979 znašali 220 milijonov starih dinarjev. Poleg tega pa so občani prispevati svoj delež v prostovoljnem delu, v denarju in materialu. V preteklem letu je bila tudi nabavljena medkrajevna telefonska govorilnica, ki bo nameščena v Hruševcu, in to zaradi tega, ker v Hruševcu danes nima še nobena hiša telefonskega priključka. V letu 1979 je bila uspešna proslava krajevnega praznika 18. marec. zelo uspešni mladinci in otroci osnovne šole Franjo Malgaj Šentjur, šolski otrioai so bili zelo uspešni pri raznašanju propagandnega materiala, mladinci pa so zelo vestno opravljali kurirsko službo. V letu 1979 je bil izvoljen nov odbor ZSMS, katere predsednik je Boris Pušnik. Mladina se je lotila šolskega igrišča in ga povečala, da bo sposobno za različne športne dejavnosti. Opravljena so samo zemeljska dela. Mladinci so tudi sodelovali pri trasiranju nove ceste proti Jakobu in Vezovju. Močno so se tudi izkazali pri letošnji akciji NNNP; tudi proslavo ob dnevu republike so organizirali sami. Člani PD so v prostoru šole postavili nov oder, starega so KVIZ »Mladi in Mladi zadružniki so priredili 22. decembra 1979 v kulturnem domu v Gorici pri Slivnici občinski kviz »Madi in kmetijstvo«. Na kvizu je sodelovalo pat aktivov mladih zadružnikov. Zmagal je aiktiv mladih zadružnikov iz Šentjurja, kateri je tudi pripravil prireditev. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo, sajj so bile ekipe dobro pripravljene. V začetku marca se bomo udeležiti regijskega kviza, ki bo v Slovenskih Konjicah. Prireditev je bila rezultat dela aktivov v zadnjem obdobju in je doživela ugoden odmev med ljudmi, predvsem med mladimi, M se zanimajo za kmetijstvo. Razna tekmovanja so ena izmed aktivnosti aktivov mladih zadružnikov. Strokovno se usposabljajo na predavanjih, katera imamo v zimskem obdobju. Imeli smo tudi poizkuse, na ka-itenih smo preizkušali razne sorte -koruze in umetna gnojila. Veliko pozornost posvečamo tudi družbeno-potitični aktivnosti pri obnovi šole leta 1970 odstranili. Člani KO RK so s pomočjo 00 RK naredili nov vodovod v Podlešju. Vodovod so kopali brigadirji, katerim so na pomoč priskočili tudi naši mladinci. Predsednik GD tov. Jože Kupec je ljubitelj zimskega športa, kateremu je posvetil mnogo truda in prostega časa. Napravil je 200 m dolgo vlečnico na bencinski pogon in tako je razveselil tukajšnje ljubitelje zimskega športa. kmetijsrvo« stvu, in sicer v Šentjurju, v Dramljah, na Ponikvi in na Planini. Mladi kmetje so pokazali veliko zanimanje za dopisno šo- lo. Saij se vsi zavedamo, da bo samo vsestransko izobražen kmet lahko sledil današnjemu hitremu razvoju. Branko Sekirnik upravljanja za mlade v kmetij- SPOŠTOVANI BRALCI! KS Šentjur - center 29. in 30. septembra 1979 je bila zelo uspešna akcija NNNP. V tej akciji so biti poleg civil- . ... ne zaščite in narodne zaščite mladih na vasi. Organizirali smo štiri oddelke dopisne šole samo- lo KO SZDL Šentjur — center je na svoji seji dne 22. L 1980 sprejel Na seji IO KO SZDL Šent-jur-center, dne 22. 1. 1980 so pregledali tudi delo društev. Ugo- Opravičujemo se vam za zamudo pri tej številki UTRIPA. Zamuda je nastala zaradi objektivnih težav — selitev in urejanja prostorov uredništva. Uredništvo PROGRAM PROSLAV tovljeno je, da društva dobro Novoletno praznovanje — 8. februar —slovenski kulturni praznik (nosilec: prosvetno društvo, — 8. marec — dan žena (nosilec: KO SZDL), — 18. marec — krajevni praznik (nosilec: KS Šentjur — okolica) — 27. april in 1. maj — praznik OF in praznik dela (nosilec KO SZDL), — 4. julij — dan borca (nosilec OO ZB NOV), — L november — dan mrtvih (nosilec: KO SZDL), — 29. november — dan republike (nosilec OO ZK). delajo, razen Planinskega društva. Zato je IO KO SZDL sprejel sklep, da skupaj s Planinskim društvom skliče delovni občni zbor vseh planincev iz območja KS Šentjur — center in KS Šentjur-okolica. Delovni občni bo 7. februarja 1980, kjer bi poskusili razrešiti probleme PD. Novoletnih praznikov smo se zelo veselili. Razrede smo lepo okrasiti. Pomagale so nam tovarišice. Za praznovanje smo pripraviti program z igrico, pesmicami in recitacijami. Proti koncu smo imeli zabavni program s plesom. Po malici smo šli v dvorano. Tam smo si ogledali lutkovno igrico Tobdja, ki so jo pripravili učenci lutkovne-nas je tudi dedelk Mraz. Prine- ga krožka OŠ Šentjur. Obiskal sel nam je lepa darila. Najbolj sem se razveselila knjige. Po novoletni proslavi smo odšli domov, 8. razredi pa so imeli čajanko. Doma smo naprej praznovali. Novoletni prazniki so mi bili zelo všeč. Glasbena šola danes in jutri V šolskem latu 1979/80 imamo vpisani! 121 učencev, M obiskujejo .pouk v 10 oddelkih. Glede na republiško povprečje, ki znaša 10 % osnovnošolskih otrok, zajetih v glasbenih šolah, je to malo učencev. V občini Šentjur imamo okrog 2300 osnovnošolskih učencev. Očitno je, da smo v glasbenem šolstvu daleč pod repubMškim .povprečjem, in ujeti razkorak, mora biti vodilo v nadaljnjem razvoju. Trenutno najhujši problem je kadrovski. Za sedanji obseg dela bi potrebovali več kot osem učiteljev, smo pa samo štirje, mi sodelavci. Zavedamo pa se, Pomagamo si s štirimi zunanlji-da je perspektiva razvoja šole le s pridobitvijo lastnega kadra in da je pomoč zunanjih sodelavcev dobrodošla in v danem trenutku tudi nujna, ne more pa biiti stalna oblika dela. Da bi sami prispevali delež k razrešitvi tega življenjsko pomembnega vprdšamja, se bomo intenzivneje povezovali z ustrez- nimi vzgojno izobraževalnimi u-stanovami v Ljubljani in v Mariboru, da bi pridobili učitelj é za deficitarne predmete. Tunam bo v pomoč ustrezna štipendijska politika občine. Vso skrb bomo posvetili iskanju in vzgoji nadarjenih učencev. Že dalj časa se kažejo potrebe po odpiranju dislociranih oddelkov pri osnovnih šolah zunaj ce ntra občine. To so zdrave težnje in povsod prisotne. Glasbene šole so že zdavnaj prerasle nekdanjo zaprtost in privilegiranost. Ustavna pravica otrok je, da imajo enake pravice in možnosti za svoj vsestranski razvoj. Naša šola nima nobenega dislociranega oddelka, otroci se morajo voziti v Šentjur. Trenutna kadrovska zasedba nam ne dovoljuje, da bi razširili svojo dejavnost, vendar upamo, da bomo ob vsestranski pomoči družbene skupnosti v bližnji prihodnosti pridobili ustrezen kader. Kapaciteta naše šole je mala, zato smo še posebej dolžni izbrati le najbolj nadarjene otroke, česar pa ne bomo mogli uresničiti sami. Potrebna bo močnejša povezava z osnovnimi šolima in morda še z vrtcem, saj bi morali ravno tu že .pričeti s sistematsko glasbeno vzgojo. Že v najnežnejši dobi začne otrok kazati določene dispozicije za to ali ono smer lastnega razvoja in naloga pedagogov in vzgojiteljev je, da talente pravočasno odkrijejo in jih pravilno usmerijo. Drugi mogoči način povezave z osnovnimi šolami in vrtcem pa je neposredno spoznavanje z glasbeno umetnostjo. V ta namen se borno odzivali vabilom osnovnih šol in vrtca in bomo pripravili letno enega do dva komentirana koncertna nastopa. Igrali bodo seveda naši učenci. Odzivali se bomo seveda tudi vabilom delovnih kolektivov v Občini, če si bodo zaželeli glasbenih točk ob prilikah različnih praznovanj. Zavedamo se, da z nastopanji dodatno obremenjujemo naše u-čence, vendar je nastop za učenca glasbene šole največjia vzpodbuda in nagrada za njegov trud, ki ga mora vložiti v vadbo instrumenta. Obenem omogočamo kar najširšemu krogu ljudi neposreden stik z glasbo. Čeprav le-ita ni na visokem umetniškem nivoju, je pa neposredna in prisrčna. Pogoji za delo na naši glasbeni šoli niso dobi. Imamo premalo prostora, pa še ta ni najbolj primeren. V srednjeročnem obdobju, ki je pred nami, bo nujno treba misliti na novogradnjo glasbene šole, mora glasbena šola prav kmalu postati pomembna in močna, če želimo dvigniti kulturno raven in razviti glasbeno kulturno dejavnost v občini. Glasbena šola vzgaja naraščaj za pevske zbore in godbo napihala, vzgaja občinstvo za kulturne prireditve in prispeva pomemben delež pri oblikovanju vsestransko razvite socialistične samoupravne osebnosti! Pri naših prizadevanjih pričakujemo podporo družbenopolitične skupnosti. Janez Slana Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev S tem člankom bi želeli naše delovne ljudi in občane na kratko .seznaniti z življenjem in delom moškega pevskega zbora Skladateljev Ipavcev, M v Šentjurju delujejo kot samostojna sekcija Prosvetnega društva. Zbor je naslednik pevskih zborov, M so delovali v Šentjurju vse od plodovitega obdobja naših znamenitih rojakov, zdravnikov in skladateljev Ipavcev pa do danes talko, da zborovska pesem v Šentjurju ves ta čas z izjemo obdobij svetovnih vojn, sploh ni utihnila. Takoj po osvoboditvi leta 1945 je zbor na pobudo takratnega krajevnega odbora OF obnovil tovariš Franc Rajtočnik in ga kasneje skupaj z Ernestom Rečnikom uspešno vodil nad 20 let. Zbor je medtem prešel pod okrilje Prosvetnega društva Šentjur, ki se je poimenovalo po skladateljih Ipavcih. Zadnjih 10 let je kadrovsko prenovljen in pomlajen zbor kvalitetno bistveno napredoval in dosegel takšno raven, da se lahko uspešno udeležuje različnih pevskih manifestacij, bodisi tekmovanj ali drugih srečanj in revij zborov. Poleg vsakoletnih samostojnih koncertov sodeluje zbor tudi na mnogih občinskih in krajevnih proslavah ter drugih prireditvah. Za svoje uspešno delo je v letu 1974 prejel občinsko nagrado 18. avgust. V okviru kulturne izmenjave je zbor v letu 1977 gostoval v Veszpremu in Szegedu na Madžarskem ter v pobrateni občini Užička Požega. Vzporedno s tem je bil zbor gostitelj pevskih zborov iz omenjenih krajev, ki so nastopili v Šentjurju in s katerimi ima navezane že tradicionalne prijateljske stike. Poleg radijskih snemanj in drugih nastopov zunaj občinskih meja se je zbor doslej dvakrat udeležil tudi republiškega tekmovanja zborov v Mariboru, kjer je na prireditvi »Naša pesem 78« dosegel enega svojih največjih uspehov, prejel je bronasto plaketo mesta Maribor, za kar ima poleg prizadevnih pevcev največ zaslug dosedanji dirigent Edvard Goršič, ki je zbor uspešno vodil zadnjih 10 let. Vsi člani zbora se mu za njegovo veliko in s prizadevnostjo opravljano delo najlepše zahvaljujemo. Jeseni lanskega leta je vodstvo zbora prevzeli novi dirigent Lojze Švec — glasbeni pedagog iz Celja, M se je z veiliko mla- dostno zagnanostjo in natančnostjo lotil zastavljenega deda, ki bo ob aktivnem sodelovanju vseh članov Zbora zanesljiv porok za nadaljnjo uspešno kvalitetno rast zbora. Zbor šteje trenutno 43 aktivnih pevcev. Vadimo dvakrat tedensko v dvorani gasilskega doma Šentjur, kjer pripravljamo koncertni program, s katerim se bomo v aprilu predstavili našim stalnim poslušalcem v Šentjur- ju, Rogaški Slatini in drugih krajih naše občine. V mesecu maju bomo gostovali pri naših koroških Slovencih v Šemprimo-žu v Podjuni in s tem vrnili Obisk njihovemu mešanemu pevskemu zboru prosvetnega društva »Danica«, ki je lani gostoval v Šentjurju. Prav tako bd želeli navezati stike z drugimi kvalitetnimi zbori iz Slovenije, s katerimi bi občasno izmenjavali gostovanja in ,tako omogočali domačim ljubiteljem petja spoznavati se tudi s širšimi dosežki zborovskega ustvarjanja. Vzporedno s tem pa želimo ohranjati kar najbolj- še stike z zbori iz naše občine in na sploh poživiti medsebojno sodelovanje. Programska usmeritev zbora bo tudi vnaprej naravnana k pestremu izboru in nenehni kvalitetnejši interpretaciji zahtevnejših skladb iz bogate slovenske in jugoslovanske zborovske zakladnice, katerim osnovo pa bo še vedno služila vedno lepa domača slovenska pesem.. Ob vsem tem bd želeli, da bi se nam pridružilo še več mladih pevcev, ki bi vedno znova osveščali naš obstoječi glasovni material, ki se bo v sposobnih 'dirigentovih rdkah oblikoval v homogen zbor, sposoben še večjih kvalitetnih dosežkov. Prav tako si močno želimo, da bi se s svojim pestrim programom mogli čdmvečkrat predstaviti ljubiteljem petja, bodisi v koncertnih dvoranah, tovarniških halah ali pa pod lipami sredii naših vasi, kajti člani zbora ne gojimo petja zgolj zaradi sebe, temveč z namenom posredovati ga našim delovnim ljudem, ki so nam kot hvaležno občinstvo najlepše plačilo za ves vložen trud in brezštevilne ure našega prostega časa, ki ga pevci za to naše pevsko udejstvovanje žrtvujemo, in ki ga naša vedno bolj potrošniško usmerjena družba zna vse premalo ceniti. Tudi vnaprej se bomo trudili izpolnjevati zastavljene naloge v okviru našega kulturnega poslanstva. Skrbeli bomo, da se bo pevska tradicija, ki so ji postavili temelj znameniti rojaki Ipavci, ter za njimi ohranjale generacije šentjurskih pevcev, uspešno nadaljevala. J. T. Hortikulturno urejanje Šentjurja v letu 1980 Ob ikamcu leta 1979 ugotavljamo, da je bilo delo turističnega olepševalnega društva predvsem na področju urejanja kraja do-(ka!j uspešno. K uspehu so prispevali krajani trga in okolice. Trudili so se in tako vsak po svojih močeh skupno doprinesli k lepšemu izgledu našega kraja. Okolja novih zgradb v Šentjurju kličejo po ureditvi. Delavci, ki se bodo vselili v nove poslovne prostore, bodo imeli več-ji uspeh pri delu, če bodo delali v lepem, -čistem in urejenem kolju. Tudi novi stanovalci, ki se bado vselili v bloke z urejeno okolico, se bodo v njih boljše počutili. -Prav tako bo potrebno čuvati in dopolnjevati že obstoječe zelenice in nasade. Zato naše društvo poziva vse svoje člane in tudi preostale Šentjurčane, da s takim delom skupno nadaljujemo in dosežemo še večje uspehe. Skupna Skrb nas vseh mora biti UREDITI IN OHRANITI LEP IN ČIST ŠENTJUR! Program dela društva za leto 1980: I. Hortikulturna ureditev kraja — dokončna ureditev in o-skrba okolja Ipavčevih spomenikov; — dokončna ureditev in o-skrba okolja spomenika NOV; — ureditev zemljišča v trikotu od gostilne Kajzler — Dobovišek; — druga potrebna urejevalna dela. II. Tekmovanje — razpis tekmovanja za najlepše okenske cvetlice; — razpis tekmovanja za najlepše urejeno okolje; — razpis tekmovanja za naj lepše urejeno naselje, ulico. Med letom bomo ocenjevali in v jeseni podelili najboljšim praktične nagrade in priznanja. III. Predavanja, izleti, razno — strokovno vrtnarsko, cvetličarsko predavanje; — potopisno turistično predavanje; — izlet na avstrijsko Koroško; — izlet na Grossglockner; — ogled republiške cvetlične razstave in cvetlične povorke »HORTIKULTURA 80« v Celju; — sodelovanje pri pripravi publikacije Prospekt Šentjurja in okolice; — sodelovanje z drugimi društvi in družbenopolitičnimi organizacij ami kraja; — pridobivanje in vključevanje novih članov. V letu 1980 želimo vsem delovnim ljudem naše občine dosti zdravja, uspehov ter plodnega soddlovamlja pri urejanju Šentjurja. Turistično in olepševalno društvo Šentjur Novo leto Vsi učenca in učitelji smo se pripravljali na pričakovanje novega leta. Nekateri tudi zadnjikrat. 8. razredi so se pripravljali na čajanko. V razrednih Skupnostih nižjih razredov pa so pripravili razredni novoletni program. Decembra smo se na sestankih PO pogovarjali o pripravah na novoletno praznovanje. Končno je napočil težko pričakovani dan. V šolo smo prišli ob 8. uri. Nižji razredi so imeli predstavo v kino dvorani. Višji pa smo odšli v svoje razrede in začeli s programom. Prijetno vzdušje v razredih je nastalo s skeči, recitatorji in s pesmimi. V enournem programu so nastopili vsi Učenci. Tudi razredniki so poslušali in prav go- tovo so bili presenečeni nad izbranim programom. Tudi tovariš pomočnik ravnatelj a nas je obiskal in si ogledal del programa. Po kulturnem programu smo zaplesali. Učenci so sami poskrbeli za plošče in kasete. Tovarišica razredničarka nam je dala gramofon. Toda ples je trajal malo časa, saj smo morali ob 12. uri domov, ker so 8. razredi začeli s čajanko. Odšli smo domov in se veselili snega, ki je pričel naletavati. Pripravili smo se na novo leto in upamo, da bomo dosegli eš boljše učne uspehe in druge uspehe. Dita Ibrahimovič, 7. a OŠ Franja Malgaja UREDNIŠKI ODBOR Francka VIDOVIČ — glavni In odgovorni urednik, Goce KALAJDŽISKI — tehnični urednik, Irena RAUTER In Mira PEČAR — lektorici, Hinko PAP — član, Franc ŠKOBERNE — fotografije. Glasilo »UTRIP« izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur v nakladi 5.500 izvodov. Tiska »Papirkonfekcija« Krško. Oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978. Fotografij In rokopisov ne vračamo. Skandinavska križanka S/Vg/ km teh cest. V tem srednjeročnem obdobju je potrebno dokončno realizirati v občini že sprejeto načelo »ena dobra cesta v vsako naselje«. Osnovna usmeritev modernizacije cestnih potezov je . bila podana že v smernicah, konkretno mesto za dokončno verifikacijo in finančno pokritje pa bo ta usmeritev dobila v programu kamunalnocestne skupnosti. c) Komunalno urejanje Na področju komunalnega u-rejamja zemljišč, pod katerega štejemo -tudi izgradnjo čistilnih naprav, je potrebno zadovoljiti s kompleksnim komunalnim u-rejanjem in oddajo komunalno urejenih zemljišč preko javnega natečaja. To bo sicer v prvi fari nekoliko zmanjšalo obseg gradnje, v drugi fari pa se bo bistveno izboljšal komunalni standard ob upoštevanju ugotovitve, da bo potrebno v tem srednjeročnem obdobju urediti nekatere stare komunalne probleme. Komunalna skupnost oziroma njena enota za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč za poslovno in stanovanjsko graditev bosta dolžni zagotoviti dovolj površin zemljišč, ki bodo komunalno opremljena. Takih zemljišč v bodočem programu ne bo primanjkovalo ob dejstvu, da bodo na razpolago sredstva in načrti za njihovo ureditev. Gradnja se mora v bodoče izključno odvijati v kompleksih, ki so za to izdelani oziroma predvideni, izvem njih naj bi bila dana možnost gradnje predvsem prometne infrastrukture in gradenj nadomestnih, objektov. Glede na načrtovani obseg družbene in zasebne stanovanjske izgradnje bo skupna naloga KCS in KS, da zagotovijo' pravočasno ureditev teh zemljišč ob tem, da bo na razpolago u-strazna urbanistična in zazidalna dokumentacija, ki je skrb in odgovornost občine v skladu z določili zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči. d) Odlaganje odpadkov Temu vprašanju je potrebno glede na sedanje stanje posvetiti posebno pozornost. Tu mislimo predvsem v urejanju odlagališč, ki bodo določena z novim odlokom o obveznem odlaganju in odvažanju odpadkov, o na-mesitìtvi -večjega števila prostih kontejnerjev za splošno komunalno rabo in v tekočem vzdrževanju teh odlagališč. e) Skupna komunalna raba Za uresničevanje in zadovoljevanje skupnih potreb občanov je potrebno zagotoviti v vseh centrih vplivnih območij vzdrževanje in obnovo vseh komunalnih objektov in naprav z združevanjem sredstev za te namene preko letnih načrtov z ustreznim samoupravnim sporazumom. 3. VODNOGOSPODARSKE UREDITVE a) Izgradnja vodovodov V tem srednjeročnem obdobju bo dan poseben poudarek razširitvi obstoječega vodovodnega omrežja za naselje, kjer še nimajo vodovoda. Dograjeval se bo obstoječi vodovodni sistem (urbano naselje Šentjur), da bi zagotovili dovoljne količine vode. Nadaljevati bo treba z geološkimi raziskavami za pridobitev dodatnih količin vode v Šentjurju in v Dobrini. Iz bilance vode, katera mora biti pripravljena še pred pričetkom tega planskega obdobja, bo ob iz-delanerti katastru vodnih virov, zajetij iin vodnjakov, dana osnova za sistematičen pristop k izgradnji — razširitvi vodovodnega omrežja. Posebno škrb za re-_ alnzadiijo te naloge prevzemajo krajevne skupnosti ob sodelovanju KCS in TVS Šentjur, ki naj bi ob sodelovanju mladinskih delovnih brigad prispevale k temu, da bi leta 1985 dosegli 80 % oskrbo vseh gospodinjstev s itekočo pitno vodo. b) Vodnogospodarska ureditev Na področju vodnega gospodarstva se bo nadaljevalo z vzdrževanjem vseh pomembnih vodotokov, z urejanjem šentjurskega vozlišča in z melioracijskimi deli Voglajne v odvodniki. Tekoče vzdrževanje vodotokov, predvsem pa melioracije, lahko v naslednjem obdobju bistveno prispevajo k pridobitvi plodnih zemljišč za kmetijstvo. Glede na pogoste elementarne nesreče bo potrebno v okviru KS pristopiti tudi k ureditvi manjših vodotokov oziroma jarkov, ki bodo v primeru elementarne nesreče (poplav) bistveno prispevali k zmanjšanju škode. Poseben poudarek bo dan varstvu voda, zato je izgradnja dela primarne kanalizacije (industrijski odvod-nik) in pa čistilne naprave_ v sklopu urbanega naselja Šentjur nujna s kapaciteto cca 10000 E. 4. PTT OMREŽJE Glede na stanje na področju poštnega omrežja in naprav, števila naročnikov telefonov, dostave pošte in drugo, moramo v na-šlednjem srednjeročnem obdobju na tem področju doseči naslednje cilje: — povečati število telefonskih naročnikov ob koncu leta 1985 na 10 telefonskih prik- — Ijiučkov na 100 prebivalcev; — povečati je treba kapacitete KATC v občini na 2000 možnih priključkov, od _ tega v samem centru naselja Šentjur na 1000 telefonskih priključkov; — povečati oziroma zgraditi več novih krajevnih telefonskih omrežij in razširiti tam, kjer se bodo povečale kapacitete telefonskih central; — izboljšati pogoje dela delavcev v poštah, ker danes ne izpolnjujejo vseh delovnih pogojev; — urediti je itreba nove oziroma urediti prostore obstoječih pošt v. Dobju, Ponikvi, ter prostore v Kalobju; — zagotoviti je treba redno dostavo pošte v vseh 122 naseljih v občini; — da samoupravna inetresna skupnost Celje odigra večjo vlogo v skladnejšem razvoju PTT omrežja v celjski regiji; — zagotoviti združevanje sredstev za- izgradnjo krajevnih telefonskih omrežij v sklopu komunalnega urejanja tam, kjer je izdelana ustrezna urbanistična zazidalna dokumentacija; lovnih priprav in organizaci- — da z ureditvijo sodobnih dejo dela izboljšamo produktivnost in kvaliteto PTT storitev. 5. ELEKTRO OMREŽJE IN NAPRAVE Na področju elaktro energetike, ki je ena izmed osnovnih e-lementov hitrejšega razvoja manj razvite kozjanske občine, bo v tem srednjeročnem obdobju potrebno: — ddkončno zgraditi izvode iz RTP Šentjur s kalbliranjem 10 KW skozi industrijsko cono m tako omogočiti izgradnjo novih proizvodnih kapacitet v tej soseska; — proučiti je izgradnjo nove RTP Planina v skladu z izdelanim zazidalnim načrtom in napetostnimi razmerami na tem območju; — sanirati je treba napetostne razmere še zlasti tam, kjer so pogoji za intenzivno kmetijstvo in malo gospodarstvo in tam, kjer se formirajo nova urbana naselja; — spremljati moramo porabo električne energije in zagotoviti povečano porabo vsem novim porabnikom, ki bodo nosilci hitrejšega razvoja občine Šentjur; — dokončno je treba izvršiti e-lektrifdkaoijo vseh 190 neelek- 'trificiranih gospodinjstev v občini; — v tem srednjeročnem obdob-bju je potrebno pristopiti k sistematičnemu urejanju javne razsvetljave v vseh urbanih naseljih v občini, ki predstavljajo centre vplivnih območij. .. 6. KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST Kmetijska zemljiška Skupnost občine Šentjur pri Celju kot nosilec zemljiške politike v občini bo v srednjeročnem obdobju 1981-85 uresničevala naslednje naloge: — Skrbela za pravilno rabo kmetijskih zemljišč, izboljšanje in združevanje kmetijskih zemljišč ter na ta način za pospeševanje kmetijske proizvodnje; — spremljala izvajanje prostorskega plana občine; — sodelovala pri pripravi in izvedbi agrarnih operacij kot tudi pri vseh drugih posegih v urejanju kmetijskih zemljišč; — upravljala in razpolagala s kmetijskim zemljiškim skladom; — sodelovala pri urejanju preživninskega varstva ostarelih kmetijskih proizvajalcev; — .izvajala vse naloge po zakonu o 'kmetijskih zemljiščih, zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč ter na podlagi drugih predpisov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Za izvajanje postavljenih obsežnih nalog KZS bo treba zagotoviti finanična sredstva, in sicer v okviru predpisanih norm 7. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, kajti sredstva iz odškodnin so preskromna in ne omogočajo izvajanje nalog skupnosti. V ta namen morata KZS in SO pričeti akaijo za sklenitev samoupravnega sporazuma o financiranju kmetijske zemljiške skupnosti. Če samoupravni sporazum ne bo sklenjen in podpisan v roku, bo SO morala sprejeti poseben odlok, na podlagi katerega bodo morale kmetijske, gozdnogospodarske in živilske organizacije združenega dela združevati sredstva za sofinanciranje dejavnosti KZS. Nosilec naloge sta KZS in SO. Zaradi izrednega trenda razraščanja in razdrobljevanja kmetijiskih zemljišč je nujno, da se odgovorni subjekti bolj organizirano soočijo z nastalo situacijo in pod vzamejo vse u-fcrepe, ki bi ta trend prestrukturiranja zemljišč zaustavili. Še posebno pomembno nalogo in dolžnost ima kmetijska zemljiška skupnost v 'zvezi z varstvom kmetijskih zemljišč. Na ta način je zadolžena in odgovorna, da ise povsem suvereno vključi v dogovarjanje in spremljanje o temeljih prostorskega plana v občini. V okviru izdelave elementov in strokovnih o-snov mora KZS doseči, da ,se skupno pristopi k izdelavi agro-karte, katera bo vključena v dolgoročni družbeni plan občine. Agrokarta je osnova, s katero se bo pristopilo h konkretizaciji dolgoročne načrtne rabe kmetijskih zemljišč, hkrati pa bo tudi predstavljala ukrepe, ki bodo potrebni za izvajanje dolgoročnih usmeritev kmetijske proizvodnje. Po sprejemu prostorskega plana pa mora KZS spremljati izvajanje in doseči, da se bodo dogovori tudi upoštevali. Posebno skrb je treba posvetiti vprašanju agrarnih operacij še zlasti v tem času, ko prehajamo na urejanje kmetijskih zemljišč tudi v zasebnem sektorju. Poleg tega, da bo morala KZS nuditi organizacijsko pomoč pri izvajanju teh operacij, je nujno tudi, da se vključi pri izvajanju le-teh tudi s svojim zemljiškim sfclpdom in tudi z razpoložljivimi sredstvi. Predvidevamo urejanje Okrog 350 ha zemljišč z agrarnimi operacijami v srednjeročnem obdobju 1981-85. V skladu z občinskim programom izvajanja agrarnih operacij je treba, da skupščina občine pri pripravi sprejme odlok o zbiranju finančnih sredstev za izvajanje melioracij, to je predpiše odlok o prispevku zavezancev davkov od osebnega dohodka iz kmetijstva. Ta sredstva so strogo namenska, se vodijo na posebnem računu in predstavljajo del lastne udeležbe pri financiranju melioracij. V pripravi navedenega odloka morajo obvezno sodelovati tudi Občinski geodetski upravni organ in pristojni občinski organ za davčne zadeve. Na podlagi tako zbranih sredstev se bo o-mogočilo lažje izvajanje melioracij, ker bo na ta način že delno zagotovljena udeležba lastnikov zemljišč. V naslednjem srednjeročnem obdobju je potrebno posvetiti tudi skrb ostarelim kmetijskim proizvajalcem in jim na podlagi preživnin omogočiti dostojno oskrbo in življenje, za kar pa so potrebna precejšnja sredstva za odkupe zemljišč oziroma celih kmetij. Ta vprašanja bomo reševali skupno s socialno službo v občini. Računamo, da bo treba na ta način reševati v prvi fazi preko 20 ostarelih lastnikov kmetij. Naloge so obsežne in odgovorne, saj gre za prostor in z njim povezane dejavnosti, zato se jih moramo lotiti sikupno in jih v skladu z dogovori tudi izvrševati. Le tako bo nam in našim naslednjim rodovom zagotovljeno dovolj prostora za proizvodnjo hrane in vse ostale dejavnosti. 7. SIS ZA VARSTVO PRED POŽARI Temeljna izhodišča dejavnosti Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Šentjur pri Celju so obveznosti, M izhajajo iz določil zakona o varstvu pred požari, samoupravnega sporazuma o usta-novi/bvi skupnosti ter statuta skupnosti. Sredstva se uporabljajo po programu, katerega sprejme skupščina skupnosti. V program bodo kot glavna postavka vključena sredstva za redno vzdrževanje, to je: plačilo elektrike, nabava goriva in maziva, stroški strokovnega usposabljanja in drugi nepredvideni stroški. Sredstva za vzdrževanje se dodeljujejo društvom na podlagi požarne obremenitve in velikosti požarnega okoliša. Društva so razdeljena v tri kategorije in to A, L, C. Ostala sredstva se izdvajajo za nabavo investicij-sKe opreme in za funkcionalno vzdrževanje in poslovanje občinske gasilske zveze. Srednjeročni program 1981-85 pa predvideva, da Dodo finančna sredstva angažirana za: redno vzdrževanje, nabavo dveh kombiniranih gasilskih vozil za potrebe gasilskega društva, gradnjo gasilskega doma v Lokar-jin, gradnjo gasilskega doma v Prevorju, sotmanciranje gasilskega doma v Dobju, dozidavo ah novo gradnjo gasilskega doma v Dramljah m dograditev gasilskega doma na Kalobju. Poleg navedenega bo skupnost morata nameniti določe odstotek sredstev za strokovno izobraževanje vseh struktur gasilskega kadra. Dal linančnih sredstev bo morata skupnost zagotoviti za prostor in opremo prostora, katerega nujno potrebuje za funkcioniranje občinske gasilske zveze lin požarne skupnosti. 8. POTREBNA SREDSTVA Glede na naloge in možnosti, 'katere, načrtujemo v obdobju naslednjega srednjeročnega obdobja 1981-85, bo potrebno v naložbe v infrastrukturo, kjer vključujemo tudi naložbe v komunalno gospodarstvo, vložiti letno vsaj 10% novo ustvarjenega družbenega proizvoda. Zaveti amo se, da to ne bo lahko glede na dokaj šibko materialno bazo našega gospodarstva. Vendar pri tem načrtujemo tudi znatna sredstva v okviru novega zakona o skladnejšem regionalnem razvoju v SRS v obdobju /1981-85, kjer bo moral biti dan poseben poudarek hitrejšemu razvoju infrastrukture v manjrazvitih občinah. Vendar brez velikih lastnih naporov, izraženih tako v delu kot v sredstvih, ob sodelovanju MDA 81-85 ni pričakovati načrtovane stopnje razvoja na tem pomembnem področju. II. RAZVOJNE USMERITVE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBČINI ŠENTJUR PRI CELJU V OBDOBJU 1981-1985 Občina Šentjur pri Celju se tako v gospodarskem kot tudi v socialnem pogledu uvršča med manj razvita območja v SR Sloveniji. Osnovni cilj, ki smo si ga zastavili s smernicami druž-beno-ekonomskega razvoja občine za prihodnje plansko obdobje, je zmanjšati razkorak v razvoju do razvitejših sredin na osnovi hitrejše rasti družbenega proizvoda od načrtovane v SR Sloveniji. Pomemben dejavnik družbenoekonomskega razvoja je človek, saj je kot delovna sila porabnik ustvarjenih dobrin. Njegova ustvarjalnost pomembno vpliva na hitrejši gospodarski razvoj, le-ta pa pogojuje tudi hitrejši socialni razvoj. Zavedajoč se tega naj bi razvoj družbenih dejavnosti v prihodnjem srednjeročnem obdobju usmerili tako, da bi lahko kar v naj večji meri zadovoljevale potrebe in želje delovnih ljudi in občanov. Prizadevanja za dobro počutje delovnih ljudi in občanov naj bi se odražala v vsakdanjem življenju, v njihovem delovnem in življenjskem okolju, in sicer v družbeni skrbi za reševanje stanovanjskega problema z gradnjo sohdamostnih stanovanj, v zaščiti mater in otrok, v zaščiti družine, v zaščitnih ukrepih na delovnem mestu, v socialnem in zdravstvenem varstvu ter v varstvu človekovega okolja. Upoštevajoč globalne usmeritve iz anaMze razvojnih možnosti in smernic za pripravo in izdelavo družbenega plana občine Šentjur pri Celju ter razvojne usmeritve ustreznih republiških institucij so zastavljeni naslednji osrednji cilji razvoja v posameznih družbenih dejavnostih: 1. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE — Varstvo predšolskih otrok Z razvojem tehnologije in globoke preobrazbe samoupravnih odnosov v naši družbi postaja znanje nepogrešljiva vrednotam temelj hitrejšega razvoja posameznega področja. Le izobražen in kultiviran človek je lahko nosilec vseh pomembnejših odločitev za hitrejši gospodarski in socialni razvoj, zato je naša skrb, da nudimo možnosti izobraževanja že predšolskim otrokom ter jim ttko zagotovimo enake startne možnosti v izobraževalni proces. To potrebo nakazuje še posebej podatek, da je bilo v letu 1978 v občini Šentjur zajetih le 17,2 % predšolskih otrok v organizirano predšolsko vzgojo, medtem ko je ta delež v SR Sloveniji znašal 31,1 odstotka. V prihodnjem planskem obdobju bo osrednja naloga na področju otroškega varstva zajeti čimvečje število otrok v organizirano varstvo in jim nuditi kvalitetno vzgojo. Ta potreba izhaja predvsem iz opredeljene razvojne usmeritve, da naj bi se v prihodnjem obdobju v občini Šentjur zaposlilo tudi večje število ženske delovne sile. Družbena skrb naj bi se'odražala predvsem v tem, da bi delovne ženske čimbolj razbremenili in tako prispevala k njihovi večj i storilnosti , na delavnem mestu. Da bi lahko realizirali zastavljene cilje, bo potrebno zagotoviti prostorske pogoje za izvedbo vzgojnovarstvene dejavnosti. Potrebe po razširitvi te dejavnosti so izkazane v Šentjurju na Pesnici, kjer naj bi zagotovili prostorske pogoje za 7 oddelkov jasli in 3 oddelke za mlajše Skupine, v Blagovni, kjer naj bi usposobili 1 oddelek za mešano skupino (na osnovni šoli), v okviru izgradnje osnovne šole v Dobju naj bi zagotovili 2 oddelka za mešano skupino in malo šolo, sofinancirali izgradnjo oddelkov vrtca pri OŠ v H ruševcu ter letovišča v Izoli. Iz analize razvojnih možnosti na področju izobraževalne dejavnosti v ŠR Sloveniji je razvidno, da je v naslednjem planskem obdobju predvidena znižana starostna meja otrok (na 6 let) za vpis v osnorvnošolsiko izobraževanje. Da bi se lahko otroci nemoteno vključili v osnovnošolsko dejavnost, bo potrebno zagotoviti kvalitetno predšolsko pripravo in vzgojo. To naj bi zagotovili s pridobivanjem us treznega vzgoj no-va r- iš tvenega kadra dolgoročno v okviru sprejete štipendijske in kadrovske politike v občini. Zaradi nizkih osebnih dohodkov na zaposlenega v občini Šentjur, ki znatno zaostajajo za povprečnimi v SR Sloveniji, bo v prihodnjem obdobju nujno zagotoviti ustrezno višino (valorizacija za porast življenjskih stroškov) de-narnin pomoči družinam pri preživljanju otrok. — Osnovno izobraževanje Osnovne šole nudijo otrokom osnovno izobrazbo ter jih usposabljajo za delo v združenem delu, kakor tudi za nadaljnji študij in izpopolnjevanje. Osrednja naloga izvajalcev vzgojno-izobraževanle dejavnosti v prihodnjem obdobju bo v organiziranju in izvajanju kvalitetnih vzgojno-izobraževalnih programov za vsestransko oblikovanje in usposabljanje otrokove osebnosti. Z načrtno kadrovsko in štipendijsko politiko je potrebno v občini zagotoviti zadostno število strokovnih pedagoških delavcev ter izboljšati materialno osnovo posameznih šol. Prizadevanja učiteljskega kolektiva, da bi zmanjšali visok delež u-čencev s slabim učnim uspehom, so se izkazala kot zelo uspešna, saj je osip učencev v obdobju 1976-79 znatno upadel, in sicer od 17,6 % na 11,8 %, kljub temu pa je delež teh otrok v primerjavi z republiškim povprečjem znatno visok. V prihodnjem planskem obdobju bo tako nujno znižati osip učencev z dodatnimi oblikami izobraževanja ter posodabljanjem vzgojno-izobra-ževalnega procesa. Predvsem naj bi šole zagotovile ustrezne tehnične pripomočke in uvajale nove in sodobnejše metode poučevanja. Vsebinsko bogatejšo obliko dela v vzgoji in izobraževanju nudi celodnevna osnovna šola, ki ob kvalitetnejši obliki vzgoje in izobraževanja omogoča tudi druge ugodnosti, kot so varstvo otrok in s tem znatno razbremenitev staršev, izvajanje dodatnih oblik izobraževanja, razvijanje prostih aktivnosti, odpravljanje socialnih razlik ipd. Celodnevna osnovna šola kot posebna oblika izobraževanja pa v novem srednjeročnem obdobju ni zajeta v obveznem enotnem vzgojnoizobraževalnem programu, za katerega združujejo in zagotavljajo sredstva delovni ljudje in občani v SR Sloveniji. Organiziranje ~ vzgojno-izobraže-valnega procesa v celodnevni osnovni šoli bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju zato potekalo postopno, odvisno od materialnih možnosti gospodarstva občine Šentjur v tem obdobju. Osnovni pogoj za organiziranje in izvedbo vzgoj no-izobraže-valne dejavnosti predstavlja prostor. Organiziranost in koriščenje razpoložljivega prostora v osnovnošolskih objektih je v Občini dokaj različna. Iz primerjave skupne razpoložljive površine s Skupnim številom otrok po posameznih šolah ugotavljamo, da razpoložljivi prostorine zadoščajo današnjim potrebam. To ugotovitev potrjuje tudi podatek, da je bilo polovica osnovnih šol v občini Šentjur zgrajenih že pred letom 1920. Z naraščanjem osnovnošolske generacije (upoštevati je potreb- no tudi zgodnejši vpis otrok) in pa s širitvijo vzgojno izobraževalnih programov bodo ustrezno naraščate tudi potrebe po prostoru. Da bi lahko zagotovili kvaliteten pouk in enake vzgoj-noizobraževakie pogoje vsem u-čencem, bo nujno zagotoviti u-strezne prostore z izgradnjo novih šol in adaptacijo obstoječih — predvsem podružničnih. V tem obdobju naj bi pridobili nove prostore z izgradnjo osnovnih šol v Šentjurju (lokacija Hr-uševec), v Dobju (variantna možnost — popolna ali štiriletna — odvisno od potreb — mnenje bo podala ustrezna strokovna institucija) odplačilo gradnje za prizidek dela osnovne šole v Slivnici ter adaptacija kuhinje OŠ Šentjur. Večjo skrb bo potrebno nameniti tudi rekreativni dejavnosti, ki je pomemben dejavnik za zdrav telesni razvoj otrok. Tako naj bi z izgradnjo novih šol zagotovili tudi telovadnice. V prihodnjem srednjeročnem obdobju naj bi pridobile telovadnico osnovne šale v Loki, Dobju in Šentjurju. Z rear-ganizacijoa šolstva naj bi šole delovale v funkciji združenega dela, kar pomeni, da bodo izobraževale kadre za potrebe tehničnega dela. Temu ustrezno bodo vzgojno-izobraževalne organizacije v sodelovanju z organizacijami združenega dela pristopile k dolgoročnemu in načrtnemu usmerjanju otrok v proces usmerjenega izobraževanja. 2. SOCIALNO SKRBSTVO Socialno skrbtsvo kot dejavnost posebnega družbenega pomena s svojo aktivnostjo zagotavlja delavnim ljudem in ob-pomoči. Ko ocenjujemo dosedanje delo in uresničevanje programskih nalog, opredeljenih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana socialnega skrbstva v obdobju 1976-1980, lahko vidimo, da so bili doseženi vidni premiki na področju razvijanja samoupravnih odnosov in sistema socialne varnosti občanov, ki jim je namenjena posebna družbena skrb. Vse več je občanov, ki so deležni družbene denarne pomoči; zagotovljeno je domsko varstvo za ostarele in socialno ogrožene občane, urejeno je zavodsko varstvo za srednje in težko duševno prizadete otroke in varstvo nedoletrnih otrok v skrbniških in rejniških družinah. V tem obdobju je skupnosti uspelo urediti prostorske pogoje za delo strokovne službe, ki se je tudi kadrovsko okrepila za še enega strokovnega delavca. Kljub doseženim rezultatom pa lahiko ' ugotavljamo, da je delo socialne službe še le preveč usmerjeno v kurativo, premalo pa je bilo storjenega na področju preventivne dejavnosti. V prihodnjem srednjeročnem obdobju bo osnovni cilj dejavnosti socialnega skrbstva organizirati aktivnosti tako, da bo kar v naj večji metri zagotavljala odpravljanje socialnih razlik in u-činkovito socialno varnost občanov. Zlasti pa bo poudarek na izvajanju tistih aktivnosti, M bodo pripomogle k preprečevanju vzrokov, ki pogojujejo socialno ogroženost posameznika, skupine delvnih ljudi in občanov. V okviru realnih možnosti naj bi zagotovili pomoč občanom in družinam pri načrtovanju družine, vzreji in vzgoji otrok, odkrivanje in usposabljanje za življenje in delo prizadetih otrok, miauostmiikov in drugih občanov, varstvo in delo invalidnim ose-oam pod posebnimi pogoji, pomoč pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma in drugih zasvojenosti ter druge oblike pomoči. Predvsem pa je nujno zagoto- -viti socialno šibkim družinam ustrezno materialno varnost z valorizacijo preživnin v okviru rasti življenskih stroškov. 3. KULTURA Kultura je nepogrešljiv in pomemben element za dobro počutje delovnih ljudi in občanov, zato je kot osrednji cilj v prihodnjem planskem obdobju organizirati takšno kulturno dejavnost, ki bo pomembneje prispevala k dvigovanju kulturne ravni delovnega človeka in občana, zlasti pa k njegovemu dobremu počutju. Ocena dosedanjega delovanja in razvoja na področju kulture pa je, da razvoj ni potekal v željeni smeri. Vzroke za to lahko najdemo v pomanjkanju sredstev in kadrov, kakor tudi v prostorskih pogojih. Hitrejši razvoj kulturne dejavnosti v občini pa zavirajo tudi vedno večje finančne obveznosti do regijskih ustanov, predvsem pa do Kulturne skupnosti SR Slovenije. Stanuje nam nazorno pokaže podatek, da je potrebno v letošnjem letu od skupno zbranih sredstev za kulturno dejavnost kar 47,1 % sredstev odvesti Kulturni skulpnosti Slovenije. V prihodnjem srednjeročnem obdobju je potrebno kulturni dejavnosti v občini posvetiti več pozornosti in materialnih sredstev. Pomembna naloga kulturne skupnosti v tem obdobju je podružabijanje kulture, predvsem pa približati kulturne dobrine okolju, kjer delamo in živimo. Z načrtno kadrovsko in štipendijsko politiko naj bi pridobili mlade strokovnjake (potrebe so zlasti po glasbenikih, likovnikih in režiserjih), ki bi pospeševali razvoj kulture v prosvetnih in šolskih društvih. Poudarek bo dan predvsem pospeševanju delovanja prosvetnih in šolskih društev, vsebinski bogatitvi kulturnih programov ter organizaciji kulturnih prireditev ob pomembnejših jubilejih in prireditvah. Gledališka dejavnost je v dosedanjem razvoju znatno zaostajala, zato naj bi v prihodnje organizirali več gostovanj po krajevnih skupnostih, predvsem v sodelovanju z amaterskimi gledališkimi skupinami, za kar bo potrebno zagotoviti zadostna materialna sredstva in prostorske pogoje. V prihodnjem planskem obdobju je potrebno zagotoviti ustrezne prostore z izgradnjo večnamenskega doma na Prevor-ju, Kulturnega doma v Šentjurju ter v Dramljah. Knjižničarska dejavnost z matično knjižnico v Šentjurju ter izposojevališči v MODI in TOLU ne zadošča potrebam občanov. Knjižničarska mreža je nezadostno razvita, kar potrjuje podatek, da odpade na prebivalca občine Šentjur le 0,59 knjige. medtem ko je minimalni normativ 1 knjiga na prebivalca. Osrednja naloga na tem področju je zelo razviti knjižničarsko mrežo v vse krajevne skupnosti in večje organizacije združenega dela, pri tem pa ustrezno zagotoviti materialne, kadrovske in prostorske pogoje za delo. Varstvo kul turne dediščine prav gotovo predstavlja eno izmed prednostnih nalog v kulturni dejavnosti, zlasti, če gre za varovanje ogroženih kulturnih spomenikov. V prihodnjem srednjeročnem obdobju bomo zato pristopili k urejanju spominske zbirke na temo narodnoosvobodilne borbe ter spominske zbirke, ki naj bi širšemu krogu lju-'di predstavile bogato ustvarjalnost skladateljev Ipavcev. Glavna usmeritev razvoja kulture v prihodnjem obdobju bo izvajanje občinskega programa v širšem obsegu, zato bo v okviru realnih možnosti nujno zagotoviti zadostna materialna sredstva, predvsem pa urediti odnose in obveznosti do Kulturne skupnosti SR Slovenije, 4. TELESNA KULTURA Analiza vsebinskih usmeritev razvojnih možnosti telesnokul-turne dejavnosti za novo srednjeročno obdobje 1981-1985 izhaja iz dejanskih usmeritev iz obdobja 1976-1980 in iz smernic planskih dokumentov sprejetih na skupščini TKS SR Slovenije. Z ozirom na možnosti in kontinuiteto telasnokulturne dejavnosti v občini se opredeljujemo na tri temeljne vsebinske usmeritve, ki jih moramo vključiti v planske dokumente in jih tudi uresničiti. Te so: 1. Množičnost športne rekreacije Naša osnovna in najpomembnejša naloga je povečanje števila ljudi, ki naj se udejstvujejo v tej dejavnosti, to je množičnost. Istočasno z Vključevanjem novih ljudi moramo skrbeti za bistveno izboljšanje programov športne relkreacije po društvih in aktivih. Ljudem, ki se ukvarjajo s telesnokulturno aktivnostjo, moramo nuditi bolj sistematično, raznovrstnejšo in stalno dejavnost. Naš cilj je, da v organizirano dejavnost vključimo 30 % prebivalstva (v republiki Sloveniji 35 %), za kar so tudi možnosti. Še naprej moramo gojiti in širiti selekcijsko osnovo, športnikov v osnovnih šolah. V društvih in aktivih s težiščem neposredne aktivnosti v krajevni skupnosti, moramo razbijati predvsem športe, ki motivirajo ljudi h gibanju, to je igre z žogo (košarko, rokomet, mali nogomet) ter razširiti aktivnosti, kot os: strelstvo, planinstvo, v okviru društva Partizan Slivnica pa kajakaštvo. 2. Strokovni kadri in organizatorji Zelo pomembno vprašanje, kateremu moramo posvečati več pozornosti, je vpraašnje strokovnosti vaditeljev in organizatorjev športne rekreacije. Namensko je potrebno planirati sredstva za šolanje amaterskih kadrov ter koristiti sredstva, ki jih namenja TK SR Slovenije za nerazvita področja. Ker smo ena redkih občin, ki nimamo profesionalnega strokovnjaka in organizatorja športne aktivnosti, katerega naloga bi bila koordinacija dela med društvi in aktivi, predvidevamo nastavitev le-tega. 3. Investicijska in investicijska vzdrževalna dejavnost a) Investicijska dejavnost V skladu z materialnimi možnostmi moramo nadaljevati z dograditvijo že začetih objektov, š stadionov v Šentjurju, Ponikvi in Slivnici; v krajevnih skupnostih Prevorje, Kalobje in Jakob moramo zaradi potreb in interesa krajanov dograditi manjša igrišča. Na pobočjih Resevne moramo zgraditi progo za rekreativno smučanje z vlečnico, ker 'sicer ni nobene možnosti za razvoj tovrstne rekreacije. b) Investicijsko vzdrževanje Zelo pomembna dejavnost, ki se je vse premalo zavedamo, je skrb za investicijsko vzdrževanje objektov, zagotavljanje sredstev ter racionalno trošenje teh. Zato morajo društva v okviru krajevne skupnosti kot uporabniki objektov izdelati plane investicijskega vzdrževanja. 5. Zdravstvo Razvoj zdravstvenega varstva v občini Šentjur v obdobju i 981-1985 bo temeljil na doseženi stopnji zadovoljevanja potreb prebivalstva po zdravstvenem varstvu. V procesu samoupravnega sporazumevanja o temelj ihp lana zdravstvenega varstva pa bo potrebno upoštevati demografsko strukturo prebivalstva, zdravstveno stanje prebivalstva ter tudi potrebe in možnosti gospodarskega in socialnega razvoja v naslednjem srednjeročnem razdobju. Poleg tega bo potrebno upoštevati potrebe in zahteve delovnih ljudi za boljšo dostopnost in učinkovitost zdravstvene dejavnosti ter prehajati na racionalnejšo organiziranost neposrednega zdravstvenega varstva. Pravice delovnih ljudi in občanov iz neposrednega zdravstvenega varstva se v obdobju 1981-1985 ne bodo spremenile, Obstajajo pa potrebe po iskanju rešitev v zmanjšanju odsotnosti z dela, na drugi strani pa obstojajo družbeno ekonomski in zdravstveni razlogi po zmanjševanju razlik v pravicah delavcev in kmetov glede nadomestila osebnega dohodka v času začasne dela nezmožnosti zaradi bolezni ali poškodbe ter porodniškega dopusta. Glede na to, da se spreminjajo delavni in življenjski pogoji prebivalcev, naraščajo tudi ugotovljena kronična in degenerativna obolenja, kar narekuje potrebo, da se v planih razvoja zdravstvenega varstva posveti večja pozornost ukrepom za obvladovanje teh obolenj ter zmanjševanju njihovih posledic, kar se odraža v povečevanju zahtev in potreb prebivalcev po zdravstvenih storitvah, odsotnosti z dela in invalidiziranju. Poleg pozornosti kroničnim in degenerativnim obolenjem bo treba posvetiti posebno pozornost tudi preprečevanju in obvladovanju nalezljivih bolezni, preprečevanju zobnih obolenj, preuvsem pri mladini ter zgodnjemu odiai vanju in zdravljenju sladkorne bolezni. Vse te ugotovitve narekujejo tudi vsebinsko poglabljanje preventivnega zdravstvenega varstva, predvsem zdravstveno vzgojne in prosvetne dejavnosti. Zaradi obvladovanja najpogostej-ših in drugih obolenj bi morali postopoma preiti na dispanzersko metodo dela v zdravstvenih organizacijah in njihovih enotah. Vse te zastavljene, usmeritve v izvajanju neposrednega zdravstvenega varstva pa zahtevajo v naslednjem srednjeročnem razdobju zaposlovanje potrebnega števila zdravstvenega kadra, predvsem pa z dogovorjeno kadrovsko politiko povečati število negovateljiskega kadra v patronažni dejavnosti na domu. S predvideno kadrovsko politiko bi zagotovili znotraj osnovne zdravstvene dejavnosti izboljšanje kvalitete in širjenje obsega obsega dela v dejavnosti splošne medicine, medicine dela in zobozdravstva. Uresničevanje boljšega in u-činkovitejšega zdravstvenega varstva pa bo tudi v tem srednjeročnem obdobju odvisno od izboljšanja prostorskih kapacitet in njihove opremljenosti osnovne zdravstvene dejavnosti, kajti prostorska stiska, nefunkcionalnost ter delna zastarelost prostorov in opreme povzročata zaostajanje primarnega nivoja zdravstvenega varstva in v tej povezavi problem odsotnosti z dela. Med investicijam i skupnega pomena v SR Sloveniji bo potrebno Zagotoviti dokončanje izgradnje predkliničnih institutov medicinske fakultete (I. faza) TRT objekta Onkološkega inštituta, Zavoda SRS za rehabilitacijo invalidov, sofinansiranje iz-gradnj e zdravs tveno-rekreacijske-ga centra v Strunjanu in nekaterih investicij na manij razvitih območjih. Pri tem bo treba upoštevati tudi nepokrite obveznosti sedanjega srednjeročnega razdobja. Nadaljnji razvoj zdravstvenega varstva naj bi zagotavljali delavci v temeljnih organizacij tih združenega dela in drugi delovni ljudje ter občani z izpopolnjevanjem samoupravnih družbenih in dohodkovnih odnosov, predvsem z razvijanjem svobodne menjave neposredno med u-porabniki in izvajalci ter krepitvijo solidarnosti pri združevanju sredstev tako za dogovorjeni zagotovljeni, kot tudi dopolnilni program zdravstvenega varstva. Z medsebojno dogovorjenimi merili o solidarnostnem združevanju sredstev za vse programske naloge zdravstvenega varstva bo zagotovljeno nadaljnje odpravljanje razlik v možnostih za zadovoljevanje potreb po neposrednem zdravstvenem varstvu med razvitimi in manj razvitimi območji v SRS. Soudeležba uporabnikov ob koriščenju storitev zdravstvene dejavnosti bo tudi v naslednjem planskem obdobju ostala ne le usmerjevalec potreb uporabnikov zdravstvenih storitev, temveč tudi kot pomemben vir sredstev. Celotna sredstva za zdravstveno varstvo se bodo v obdobju 1981-1985 gibala v Okviru rasti dohodika celotnega združenega dela. To morajo omogočiti nespremenjene pravice na področju neposrednega zdravstvenega varstva, delna uskladitev pravic do nadomestil kmetijskih proizvajalcev, soudeležba uporabnikov pri kritju dela strošikov storitev ter druge razvojne usmeritve. Sredstva za zdravstveno varstvo naj bi delavci in drugi delavni ljudje zagotavljali z neposredno svobodno menjavo dela ter z združevanjem sredstev v zdravstvenih slkupnostih (tudi prenos združevanja sredstev iz skupnosti pokojninsko-invalidske-ga zavarovanja v zdravstveno varstvo, v zdravstvene skupnosti). Navedena izhodišča in usmeritve narekujejo v obdobju 1981-1985 na področju zdravstvenega varstva uresničitev naslednjih prednostnih nalog in ukrepov: — zagotoviti hitrejši razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti predvsem splošne medicine, medicine dela in zobozdravstva; — zagotoviti čimhitrejši rdzvoj patronažne ..službe z nego bolnikov na domu; — zagotoviti popolino zdravstveno varstvo predšolskih in šolskih otrok ter borcev NOV; — izbdljtšati zdravstveno varstvo delavcev, zlasti s krepitvijo preventivnega zdravstvenega varstva; — povečati neposredni interes ter odgovornost in skrb za zdravje talko pri občanih, temeljnih organizacijah združenega dela, kot tudi pri zdravstveni službi; — razvijati zdravstveno vzgojo in prosvetno dejavnost; — razvijati dispanzerske metode iri oblike dela, ki zagotavljajo ohranjanje in krepitev zdravja; — hitrejše uvajanje in krepitev higiensko-epidemiološke dejavnosti v občini; — izboljšati organizacijo in izpeljati delitev dela v zdravstvenih organizacijah združenega dela, ki bo zagotavljala učinkovito izkoriščanje delovnega časa, materialnih sredstev in znanja; — za krajša bolovanja naj bi v TOZD znižali 'odstotek nadomestil; — stroške zdravljenja in nadomestil osebnega dohodka za poškodbe v zasebnem prevozu, športu in drugih aktivnostih prostega časa naj bi nosili povzročitelji v kombinaciji z zavarovalnico; — stroške poškodb in nadomestil osebnega dohodika za nesreče pri delu in za poklicna obolenja ter stroške obveznih preventivnih pregledov za določene poklice naj bi v celoti prevzele samoupravne organizacije in skupnosti, ki so odgovorne za varnost pri delu in zdrave delovne razmere; — proučiti bi bilo treba realnost dosedanjega razmerja pokrivanja nadomestil za odsotnost iz dela med TOZD in zdravstveno skupnostjo; — proučiti in izvesti bi bilo potrebno destimulativne fSktor-je (posebne obveznosti) za tiste dejavnosti, ki bi preko- račevale družbeno dogovorjene okvire odsotnosti z dela; — glede na že sprejeta izhodišča družbeno-ekonomske preobrazbe položaja kmeta proizvajalca, pospeševanje hi-* trejšega razvoja kmetijske proizvodnje, proizvodnje hrane in zagotovitve postopne socialne varnosti na področju zdravstvenega varstva kmetov in njihovih družinskih članov je treba zagotoviti kmetu: • nadomestilo osebnega dohodka v primeru nesreče pri delu, • nadomestilo v primeru smrti (pogrebnina), • nadomestilo osebnega dohodka za čas porodniškega dopusta v dogovoru s skupnostjo otroškega varstva (do 105 dni zdravstvena, skupnost, nad 105 dni Skupnost otroškega varstva), • izboljšati opremljenost in razširiti prostorske kapacitete osnovne zdravstvene dejavnosti, • izpeljati že načrtovano modernizacijo bolnišnice Celje. 6. Zaposlovanje a) Razvojni cilji na področju zaposlovanja v obdobju 1981-1985 so usmerjeni na nadaljnje povečevanje števila zaposlenih s čimivečjim kritjem potreb po kadrih z lastnimi kadri. Podatki o visoko starostni strukturi prebivalstva za nad 12 % celotnega prebivalstva starega nad 65 let, podatki o dosedanji nižji neto nataliteti kažejo na hitro zmanjševanje delovnih rezerv. Za povečano možnost zaposlitve lastnih kadrov v občini je zato nujen prehod v kapitalno intenzivno naložbo, s čimer bi strokovni kadri omogočili uveljavitev pridobljenega znanja, kar v končni fazi tudi pomeni racionalno gospodarjenje s kadri. Z lastnimi kadri bi v primeru zaposlitve' ledeh v občini lahlko vršili po pokritju izpraznjenih mest letno dodatno zaposlovanje do 6,8 %. Skupne kadrovske potrebe bodo pri navedeni stopnji dodatnega zaposlovanja znašale okoli 1.500, priliv v aktivno prebivalstvo cca 1.700 _ in bi bile potrebe krite v celoti. Z - realizacijo cca 800 zaposlitev kadrov letno bi se znižalo število iskalcev zaposlitve in bi bila omogočena v tem obdobju polna zaposlenost prebivalstva. Strukturna neusklajenost med kadrovskimi potrebami združenega dela in ponudbo za zaposlitev bo pereča tudi v obdobju 1981-Ì985. Vedno večji vpis novih generacij na srednje šole ob enaki strukturi zaposlitev bi dejansko pomenil povečanje neskladij in s tem tudi povečane potrebe po delavcih iz drugih republik za klitje potreb po delavcih ozkega profila. Nadaljevanje naložb V delovno intenzivne naložbe pomeni povečanje neskladij in omogočanje nadaljnjega odliva strokovnih kadrov. Ob enaki strukturi zaposlovanja v novem planskem obdobju 1981-85 bi zmanješvanje stopnje zaposlovanja pomenilo dejansko zmanjševanje možnosti zaposlitve lastnih strokovnih kadrov. b) Delo skupnosti za zaposlovanje v obdobju 1981-1985. Delo skupnosti za zaposlovanje občine Šentjur bo usmerjeno zagotovitvi polne zaposlenosti prebivalstva v skladu s potrebami združenega dela ter počasnejšem zaposlovanju v negospodarstvu. Po pokritju potreb po kadrih si bo prizadevala za večjom obilnost kadrov pri pokrivanju kadrovskega primanjkljaja na celjiskem območju. Prehod gospodarstva na višjo stopnjo tehnologije bo povzročil tehnološke presežke, zato je pričakovati, da bo potom skupnosti za zaposlovanje iskalo op-sredovalno pomoč večje število iskalcev zaposlitve (cca 90 letno); ki se bodo zaposlovali prvič ali iskali ponovno zaposlitev. Poklicna neusklajenost v občini bo prisotna tudi v bodoče, zato bo ob povečanem povpraševanju za zaposlitev potom skupnosti potrebno v bodoče nameniti več sredstev za strokovno usposabljanje. Z usposabljanjem bo omogočano večjemu številu ustrezna zaposlitev, s tem pa tudi zmanjšanje števila iskalcev zaposlitve. Predvidevamo, da bo tako zajetih v razne oblike usposabljanja ali prekvalifikacije cca 40 delavcev; — Ugodnejši carinski predpisi, priznanje pridobljene šolske izobrazbe na dela v tujini in ostali ukrepi bodo vplivali na večje število vrnitev delavcev iz začasnega dela v tujini; — Na področju poklicnega usmerjanja se ne predvidevajo 'bistvene novosti. Težišče dela bo usmerjeno na čimbolj u-sklajene vpise na srednje šole s potrebami združenega dela in ustreznem izvajanju štipendijske politike. V rame oblike ugotavljanja učenčevih sposobnosti in njihovih poklicnih namer in predavanja o poklicih bo zajeto cca 550 učencev letno v osnovnih šolah, povečalo pa se bo tudi število individualnih svetovanj glede nadaljnjih odločitev za vpis na šolo ali v uik oziroma zaposlitev. Večja pozornost bo dana kandidatom za študij ob delu za izbiro pravilne smeri študija in sodelovanju s posebnimi šolami; — Delo na področju analitike in statistike bo v novem srednjeročnem planskem obdobju usmerjeno predvsem v pripravo samoupravnih'sporazumov o temeljih plana zaposlovanja in letnih dodatkov k navedènim samoupravnim sporazumom, sodelovanju z ostalimi planskimi službami pri pripravi letnih resolucij o d ružbeno-ekonomskem razvoju, sodelovanje pri usklajevanju zaposlovanja v občini in medobčinskem prostoru ter analizam izvajanja plana zaposlovanja. Ustrezno si bo analitska služba prizadevala poenotenje statističnih podatkov, kar bo omogočilo zanesljivejše podatke pri pripravi gradiv za samoupravne organe; — Delno prestrukturiranje gospodarstva bo povzročilo tudi povečanje števila upravičencev do denarnih nadomestil, enako denarne' pomoči. Povečalo se bo tudi število upravičencev do zdravstvenega varstva. Nekoliko podaljšana čakalna doba za zaposlitev bo povzročila povečanje izdatkov, predvsem iz naslova zdravstvenega zavarovanja (vključujoč študente, ki so zaključili študij in se prijavili pri skupnosti v roku 36 dni). Na povečanje teh izdatkov bo nadalje vplivalo tudi skrajšan čas pridobitve pravice do denarnega nadomestila od 9 mesecev na 6 mesecev. — V program usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb bo predvidoma Vključenih letno 6 oseb, zaposlitev pa bi lahko dobile vsaj 3 osebe. Prestrukturiranje bi imelo svoj vpliv tudi na invalidnine in težje zaposljive osebe. Smo pa mnenja, da bo s popolino uveljavitvijo navedenega zakona in ustrezno opredelitvijo delovnih mest za 'invalidne osebe in s sprejetjem ugodnejših pogojev pri zaposlovanju invalidnih oseb realizacija ostala na nivoju iz leta 1978. Z ostalimi činitelji si bo skupnost prizadevala doseči racionalno integracijo postopkov v zvezi s priznavanjem statusa invalidnosti ter zagotovitvi ustrezne mreže invalidskih delavnic, da bi se te predhodno usposobile za produktivno zaposlitev. Prestrukturiranje gospodarstva na višjo stopnjo tehnološke razvitosti je dolgoročen proces in odvisen od materialnih možnosti v občini in v primem občine Šentjur od širše družbene skupnosti, da bi omogočal z odpiranjem novih delovnih mest z različnimi poklici tudi zaposlitev večjemu številu strokovnih kadrov v občini. Z nadaljevanjem strukture zaposlovanja iz obdobja 1976-78 (izobrazbena struktura zaposlenih se je v primerjavi z letom 1972 poslabšala) je omogočeno zaposlovanje predvsem delavcem brez poklicev in z raznimi poklici, poklicna neusklajenost pa bo povzročala tudi v bodoče odliv strokovnih kadrov. Nujnost prestrukturiranja gospodarstva kaže primerjava, da združeno delo na novih delovnih mestih in izpraznjenih delovnih mestih zaposluje še vedno nad 50 ^ delavcev ozkega profila (s kritjem teh potreb z delavci iz drugih republik) na srednje šole pa se vključuje preko 90 % šolske generacije, ki zaključuje 8. razred osnovne šole. Za uskladitev neusklajenosti med potrebami združenega dela in ponudbo za zaposlitev (poklicna neusklajenost) si bo Skupnost prizadevala za izvajanje družbenega dogovora o kadrovski in štipendijski politiki ter skupaj z ostalimi subjekti za sestavo čimbolj realnih kadrovskih planov. Le redki kadrovski plani bodo olajšali delo na področju poklicnega u-smerjanja in plansko-analitičnem delu. Za izvajanje dejavnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti se delovni ljudje organizirajo v občinskih in medobčinskih skupnostih ter zvezi skupnosti za zaposlovanje SRS. V občini deluje temeljna občinska skupnost za zaposlovanje. 7. Raziskovalna dejavnost Čeprav beležimo v sedanjem srednjeročnem obdobju šele v zadnjem letu nekoliko večjo dejavnost, bo potrebno raziskovalni dejavnosti v občini v obdobju 1981-1985 dati poseben poudarek. Osnovo za to je treba iskati v novi zakonski ureditvi tega področja, ki daje posebno mesto občinski raziskovalni skupnosti, na drugi strani pa lahko samo z večjim deležem raziskovalnega dela v naših OZD in delovnih skupnosti načrtujemo 1 hitrejši gospodarski in družbeni razvoj. V občini pa bo potrebno opredeliti in sprejeti prednostne smeri razvoja in njihove nosilce (IS, družbeni svet za razvoj). Nosilci razvoja v občini so dolžni, da razširijo in okrepijo razvojno raziskovalno delo v smeri krepitve in organiziranja samostojnih razvojnih enot, in to predvsem v industriji in kmetijstvu, vlaganja v razvojno raziskovalno opremo ter pridobivanje raziskovalnih kadrov. Ta prizadevanja v nosilcih razvoja bodo morale podpreti banka, družbenopolitične organizacije, občine in drugi. . Poseben poudarek na področju raziskav v občini bo dan raziskovalnim domačim surovinam, na osnovi katerih bo možno organizirati novo in povečano proizvodnjo (kmetijstvo, rudnine) in pa geloškim raziskavam. Pomembno mesto v srednjeročnem programu ima tudi inovacijska dejavnost, ki lahko v veliki meri pripomore poceniti proizvodnjo in k večjim poslov- nim uspehom. Vsakemu zaposlenemu v občini, bomo omogočili, da bo predlagal in uveljavil inovacijske predloge. Inovacijsko dejavnost bomo širili tudi na področju, kjer še sedaj ni razvita: promet, zasebni sektor in podobno. V raziskovalni skupnosti bo potrebno doseči solidarnostno združevanje sredstev za financiranje raziskav, ki so pomembna za razvoj manj razvitih območij v SRS.