V Trstu, sni do 2<>. maja 1880.
Tečaj V.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnima društva za Primorsko.
.V *din«»ti j« mod-
..Edinost" iftinjn vsnkn «redn; cena zn Ti« leto je 4 gld. 50 kr., z a polu leta '2 gtd. 30 kr., /.a ćelrt Ioni I ({Id. |	Namrnina naj se pošilja tipravni.tvu (Vrdut* Knniana št H"',. V.,, družit iirHdtiiittii. Nefraukiraua pi»in»
10 kr, — / i oznanila, kakor (udi in poslani«- se plačuje ra navadno tristopno »r*tn: '.'5 kr. p« ti*ka 1 krat, '2'J, ie 8 *e ne apr(>jeni*j<i. — ltokupUi bri-/ pn.ebn* tri'dinioti ni- vrnrajo. — l'<»an><'rii>' it.-\ilk<t ae dobivajo po 10 kr. v okullrit M uaka 2 kriti, 20 če it tiska 3 krai. /a vočje črke po prostoru. Pri večkraten; liakanji j« rcna t primeri manjka.	I Na ('pčimtli, na 1'mat-kii. v ISark"li, v Raznviei, t Skednji in M. Mu ^dali-iii /i>.
Hrvatske šole v Istri.
V štev. 16. pod istim naslovom sem rekel: 1) da je teško govoriti ob onem, resa ni, to je o hrvatskih šolali v Istri; 2) da visoko iniuisterstvo podeljuje stipendije za to, da bi sc pomanjkanje učiteljev na Primorskem odstranilo; 3) da je uže italijanskih učiteljev preveč, slovenskih zadosti in hrvatskih komaj 10 po novih postavah izobraženih; 4) da je hrvatskih učiteljev največ potrebno, pa da je le jedna pripravnica v Vrbniku (in ta se pičlo obiskavana); f>) da sc hrvatski dijaki v razmeri /.obstoječo potrebo najmanje podpirajo in sem zaključil, da je tem žalostnim razmeram tudi v Kopru vzrokov iskati.
Dva odgovora sem na to dobil, enega od vodstva c. kr. moškega učiteljišča v Kopru, druzega od nekega privatnega dopisnika „pl."
l'rvo in drugi navajata natančne podpore dijakom, kar meni ni bilo mogoče in ako vse tc številke izračuniino tedaj se z mojimi ujemajo.
Komu sc iina zahvaliti, da jc učiteljišče dobilo ogromne podpore, tega ne vem. Da se pa tc podpore ni vporabilo največ (ampak najmanj) za odstranjenje pomanjkanja hrvat, učiteljev v Istri, to sem trdil in trdim, knr nam navedene številke v štev. 17. h pričujejo. Kuj koristi Hrvatom, če učiteljišče tudi sto tisuč for. dobi, če sc pa s temi odgajajo učitelji one narodnosti, koja ima užo sedaj odveč učiteljev?
Pomanjkanje hrvatskih učiteljev jc največje. Da se pa po svetil zve, kako Bc na učiteljišču skrbi, da bi Hrvatje čim prije v Istri zadosti učiteljev dobili, naj pričajo ta-le lakta:
Pri vpisovanji dijakov jc mnogo od ravnateljstva in pričujočih učiteljev odvisno, v kateri oddelek sc učcnec vpiše ali v hrvatski ali italijanski. Kako malo se pri vpisovanji za večjo število Hrvatov skrbi, to je razvidno iz tega, da dobiš Italijana na koprskem učiteljišču, ki se iz hrvatskih knjig uči. Ta dijak pri-poznava na čudni način svojo hrvatsko narodnost. Da sc jc v italijanski tečaj vpisal, mora biti krivo ravnateljstvo samo in enako misleči sodelovalen. Tuka pomota sc lahko zgodi, ker obadva pri vpisavanji pričujoča sta hrvatskega jezika nezmožna in nagovarjata dijake le v italijanskem in nemškem jeziku.
Kako jc bilo ravnateljstvu mogoče tako pomoto narediti ter enega dijaka iz Pazinskc gimnazije v italijanski oddelek vpisati, če prav mu jc biln materinščina takozvani „ilirski!• jezik v spričevalu vpisana, to je lahka ugaujka.
Še drugih slučajev bi lahko naveli, da sc učene hrvatsko narodnosti v italijanski oddelek jcmljo, a ta naj zadostuje. Z velikim trudom se reši časi kak Hrvat, pa ne brez zamere.
Da se pri sprejemanji dijakov ne ravna po jednakem merilu, nam dokazuje slučaj, da sc Hrvat osmošolec s zrelostnim
Podlistek.
Povodnja cleltlica,
Kcdo je mladcnec v sukcnci zali ? Kedo je pa gizdavu deva,
Ki ž njim po jezera hodi obali, Ko luna planote obseva?
Iz koša mu ona dajo maline,
Oli v venec pa cvete jej spleta,
Gotovo on ljubi tc jc dekline, A ona mu ljubav obeta.
I v slchcrnej noči v čednej opravi, Cla sreča pod senco modrcva,
Mludenec jc love« v drovnej dobravi No ve se, čegava jc deva.
Ne ve se, od kodi ona dohaja, Nc znade Be, kamo zbegava,
Ko bilka močvirna hipoma vstaja, Ko divji so ogenj zgubljava.
„Povedi mi krasna, draga sestrica, Kaj neki bos meni tajila?
Kod vodi te seino urna nožica? Kde tvoja družina je mila?
Minolo poletje, list se obleta, Z mrazovi pode se vetrovi,
izpitom ni hotel sprejeti v četrti tečaj, ampak le v tretji; dijak druge narodnosti brez mature se je pa vzel brez vsega izpita v četrti tečaj. To nc govori Hrvatom ugodno. Tako so godi tudi pri drugih slučajih Hrvatom nasproti, kar dnnes zamolčim.
Prav očitno proti slovanski narodnosti govori istinitost, da dijaka, bodečega v italijanski tečaj na dvakratno prošnjo slavno ravnateljstvo ni pustilo prestopiti k svojej se misleči narodnosti, marveč jc reklo: To bi bilo breznačajno.
Iz vsega do sedaj navedenega je razvidno, da postopanje slav. ravnateljstva nc govori za duševno podporo Hrvatov, marveč da proti deluje in Hrvate, kojih je največja potreba, v številu krči, mej tem ko Italijane, kojih ni potreba, na škodo Hrvatom množi. Ker Hrvatje pri žalostnih razmerah ljudskih in srednih šol niso naenkrat mogli imeti zadosti dijakov, hotelo se jc tej nezgodi nekoliko v okom priti in v ta namen se je dala Nehrvatom prililka učiti si; (a ne naučiti) hrvatskega jezika, in odprli so sc takozvani „hrvatski kurzi". Ti kurzi bi morali imeti nalogo za silo hrvatske učitelje vzgojiti ali pa jih vsaj hrvatskega jezika nekoliko priučiti. Mnogo Slovencev bi drugo leto lahko v hrvatski tečaj prestopilo ali obiskovaje štiri leta pridno prosto kurze popolnoma se v hrvat, jeziku izobrazilo. Taki bi bili v veliko korist pri Hrvatih in bi v prvem hipu posedli vsaj nekoliko praznih mest, katere do sedaj ni mogoče napolniti. Oglejmo si malo te kurze, kaka sitnost jo ž njimi.
Kadar sc šolsko leto počne, navada je povsod, da sc z vsemi predmeti h krati počne in se nc čaka s početkom do liožičn, kar je bilo pri hrvat, kurzili slučajno. Gas jc zlato.
Za vsuk predmet sc mora sposobna ura izbrati, da ju dijak za poduk duševno in iizično sposoben. Ako iina pa dijak dopo-ludne 4 ure šole in opoludne samo eno uro počitka, ni duševno ni telesno ni za učenje sposoben. Zakaj so se te ure izbrale, to mi je neznano.
Dijake za hrvatski kurz nabira noveji čas ravnateljstvo samo, kako jc to, tega nemuin časa popisovati, pa si pridržuje za drugikrat. Danes čem le nabiranje prostovoljcev za hrvatski kurz samo v prošlih letih malo narisati.
Prvo leto hrvat, kurzov jo naznanjal neki učitelj razrednik (Klassenvordtand) svojim učcnccui, da so brv. kurzi odprti, pa da nikomu ne svetuje jih obiskavati, ker se imajo drugih potrebnijih predmetov učiti. Prav isti učitelj je svojemu učencu rodom Hrvatu obiBkavanjc hrvat, prostovoljnih kurzov odsvetoval in sicer tako odsvetoval, da si učenec ui upal več v hrvat, kurz stopiti.
Naj karakteristečneje je pa pri vseh hrvat, kurzili odpretje tretjega tečaja. Tu ga čem samo površno opisati, komentara nc pridenem.
Prvi in drugi kurz hrvatski sta prvi dve leti prav dobro napredovala, in učitelj in učenci so spoznali, dn jc treba, če sc
hočo dobro naučiti, še tretjega knrza. Učenci ho bili vsi namenjeni tudi zrelostni izpit iz hrvat, jezika narediti; to misel je podpiral tudi naš deželni nadzornik. Človek obrača, ravnateljstvo obrne, in tako je, tretjega kurzu ni. Da sc pa nc more nič poti-kovati preustrojilo sc je vse tako, da ima prvi kurz, kder so Italijani, ime prvi kurz, prvi za Slovence se imenuje drugi kurz in drugi za Slovence tretji kurz. Izvrstno pa istinito. Tudi o tem, ako treba še več priobčim. Za sedaj omenjam le to, da jc pro tivnikov učenju hrvatskega jezika tudi takovih, o kojih bi se človek najmanj nadejal. Sedaj so hrvatski kurzi le še po imenu, ker jim je žila zavezana, hirajo in pod tem ravnateljstvom tudi umru
(Dulje jtrOioilnjiix).
Kaj ljubega čakal zmer bi dekleta Na divjem jezera bregovi?
Nc blodi ko srna plaha v goščavi, Ne skrivaj ko strah sc po noči,
Poveri se rajše mojoj ljubavi, I z mano napoti sc koči.
Ni daleč od todi slamnata koča, Tam sredi leščevja je v bosti,
V mene je mleka, sladkega voča, Divjačino imam zadosti."
„Stoj!" dekle mu reče, „dečko poredni, To rekel mi otec jc stari:
Mladeucev so glasi mikavni, medni, A sleherni samo slepslri.
Srce se mi plaši tvoje zablode, Saj ztnrvil bi up je podrti;
Uslišana morda prošnja ti bode, Ce zvest oBtnneš do smrti.u
Mladcnec poklekne, vije se v pesku, Peklenske zakliče pošasti;
Prisegal pri lune milem jc blesku, Pa bode prisega mu v časti?
„Po d. ži jo strelče! to si zapomni: Kdor sveto prisego poruši,
Gorje mu na svetu v bedi ogromni, Na veke gorje mu na duši!"
23. (lan mescca aprila 1880.
IV.
Za Schncidom je govoril štirski poslanec dr. Foregger zoper Vošnjakovo resolucijo. Njegov govor je bil sicer manj surov od Duchatschcvega, vendar ni kazal uglajenosti i miroljubnosti; navajal jc stare iz nemških časnikov nabrane Irazc, prizadeval se je zabadava podreti temeljite Schncidove razloge, napadal je le zunanjo obliko, jedra pa se ni upal dotaknuti. Smešno jc bilo njegovo moledovanje, da bi sc morali Nemci i Polnncinci na spodnjem Stirskcm i Kranjskem popolnem zatreti, pobiti, ali iz občin izgnati, ako se Slovencem spolne razodete želje ; s čudno logiko je hotel dokazati, da pravico Slovencev nasprotujejo pravicam Nemcev ; ta mož mora tedaj tega menjenja biti, da imajo Nemci pravico Slovence poneinčcvati, da ho Slovenci Nemcem sužnji. Cehom se je nekako laskal, a Slovencem je naravnost rekel, da nemajo pravice zahtevati, da veljajo za narod, ker se ne morejo ponašati z narodnim delom, narodnimi pridobitvami i narodno kulturo; ta gospod mora imeti čudne pravne i moralne pojme o narodih i zgodovinskem njihovem razvijanji, če tudi sc sam upira na zgodovino; prav po njegovem dokazu bi Nemci tako mulo pravico imeli do narodne samostalnosti, kakor Slovenci, ker se tudi Nemci niso samostojno razvili, ampak s pomočjo družili narodov. Ta mož trdi daljo, da so se Slovenci navzeli nemške omikanosti, da tedaj nemStvo mora Slovence — požreti. — Da, nemško omikanost nam so nekdaj nosili Germani z ognjem i mečem v deželo, pozneje so nam nemštvo vsilili v šole in vse javne zavode ; tisoč let je trpel naš narod germansko nasilje, a poginol ni, ampak probudit sc je v novo kropkejse živenjc. Oe jc to znamenje, če je to naravni zakon, d.i mora nemštvo požreti Slovence, kakor trdi Foregger, potem se mu udarno na milost i nemilost. Kar se imenuje pri družili narod'h napredek, to so pri nas po Foreggerjevej logiki imenuje rakova pot, ker s poslovenjenjem
Tr> rekši otide deklica zala,
0	veže si kito na glavo, Pozdravi mludcnca z daljnega žala,
1	znikne ko vselej v goščavo.
Zaman za mladenko strelcu posegne,
Doteči je ui mu mogoče, Ko peuavu slika deva izbeguo, Sam samcat on v tmini zastoče.
Prav samcat ostane v divjej puščavi,
Obdajajo blatne ga meje, Tišina zavlada v silnej mečavi, Skripljo mu pod uogo le veje.
Otide k jezeru, blodi po produ,
Itlodečiina očima migne, V tem veter zašiimi v črnem zavodu, A voda šumljaje se dvigne.
Similjaje se dvižc, pokajo vali,
Prikazen prikaže se zala: Na vodnem srebrišči, divnem kristali, Prczala ju deklica stala.
Olepšena bleda njena so lica,
Lepotami rosnega leska, Nje udje so lahki kakor meglica, Podoba je njena nebeska.
^Mladenče moj mladi, dečko moj zali!" Dekličice glas se začuje:
srednjih šol na Slovenskem In omika trpela; kakova onuka? t■ :*— rodna gotovo ni*; trpelo hi h- nesrečno ponemčevanje, če je pn ponemčevanje omika, potem naj li< tipi, ker t:ik:i omika ni dona-šnla Slovencem srne i blagosti, do gila imo je siti. (tovornik povdarja potem, d:» Slovenci nemaju potrebnih šolskih knjig. V p ras Ali hi rudi, ali so Nemci poprej imeli šolske knjig«-, nego sole? Ali se je uže kedaj oče pred sinom rodil? Spominjamo se. še dobro, ko smo hodili v nemški lii-ej, kako smo morali prepisovati nemška „seripta", če smo se hoteli kaj učiti, a takrat nobeden ni npil: „Strani z nemškim jezikom, ker nema urnik knjig!" (tovornik trdi tudi, da nemarno slovenskih učiteljev; naj hi ga to ne brigalo; vladi je treba le mignoti, pa bomo imeli po vseh slovenskih srednjih šolali dosti sposobnih učiteljev, katerim treba ne bo k Foreggerjo v šolo hoditi.
Po razumu gospoda govornika hi se moralo ustanoviti al ,. • vensko vseučilišče poprej, n< go se uvede slovenski nčni jezik v srednje šole. To je njemu „eonditio sine rpia nona ; po tej logil i bi se morale tudi srednje šole ustanoviti pred ljudskimi, filozofiji« bi se morala učiti pred abecedo, hiša začeti zidati pri strehi. To je nemška „Grfindlichkeit".
A zdaj pridejo še le „argumenta ad oculos". Govornik trdi namreč, da se otroci uže v ljudskej šoli slovenski zadosti nče, se preveč, da slovenski roditelji na glas tožijo, da 8« njihovi otroci ne nče tega, kar bi se imeli, to je — nem*kc<fa jezika, ker zato jih v šolo pošiljajo. Kesnično, to je modra beseda, pobila nam je orožje iz rok. Cc je slovenskim roditeljem toliko na tem, da se njihovi otroci nauče nemščine, krajša i ceneja jim je pot, naj jih pošiljajo za pastirje mej Nemce, tako si prihranijo velike troške i teške davke za šole,
Takih in enačili razlogov navaja Foregger še več; ni vredno, da hi se dalje ž njimi pečali, kako hi so tudi pravdali z možem, ki je v svojem govoru to-le rekel: „Ja/, si morem misliti le tako Avstrija, katero nemški duh oživlja, le če je nemški jezik državni jezik, podloga državnega duševnega razvoja, le potem se more Avstrija v resnici vspešno razvijati. Bojim se, prihodnji rodovi nas ne bodo umeli." — Zadnje besede so Foreggcrjevn oporoka.
Prihodnjič se obrnemo zopet na solnčno stran ter končamo veseli dan 23. aprila 1H80, ki uže domiša dober sad, h posnetkom temeljitega govora, s katerim je slovenski narod razveselil dr. Kljun.
Dva banketa.
Uže zadnjič smo omenili, da sto pred razhodom obe stranki poslanske zbornice napravile, vsaka posehe banket, da je bila levica besna v svojih govorih, da je vodja levice govoril tako, da se njegov govor ne sme javno priobčiti, mej tein ko je desnica navdušeno nazdravljala pomirjenjti narodov i živimi besedami poudarjala ljubezen do Avstrije.
Ta dva banketa sta velike politične pomembe, toliko po-memhe, da presegata celo sklepe poslanske zbornice dne 23. aprila t. I. — „In vino veritas", pravi latinski pregovor, in v resnici, na teh banketih je vino razodelo misli i čute obeh strank, rekli bi: poslanci so nosili srce na dlani i kedor jili doslej še ni dobro poznal, spoznati jih je moral i z govorov na banketih. Vsak rodoljub, komer je draga Avstrija, pa se je se zanašal na Icvico, moral je zdaj z ostudom obraz od nje obrnoti, ker je zasramo-vala lastno domovino ter očitno javila, da išče le lastnega gospostva i dobička, za pravico i državno blagost pa nema ni razuma ni srca. Izjave na banketih je čula vsa Avstrija ter jih bo znala ceniti, ko pride prava ura; nesramne llorbstove besede, da bodo njegovi prijatelji odslej le nase mislili, povrno vsi rodoljubi, vsi pošteni ljudje s tem, da hrbet obrno llcrbstu i njegovim prijateljem. Levica je z hanketnimi govori raztrgala zadnje cape raz svojega telesa ter svetu razkrila vso nagoto, vso svojo nesramnost; ljudstvo zdaj ve, kaka prijateljica mu je ta stranka, vlada vidi, da sf prizadeva državo pogubiti, prodati jo i raztrgati; najvišji krogi zdaj vidijo, kdn so podslombe državi i kroni.
„Kaj blodiš po onej divjej obali, Ko luna na nebo pripluje?
Kaj tarnaš po onej lokavej devi,
Ki v te je zavedla te meje, Ki zmctša ti glavo sladkimi spevi, Sednj se gotovo ti Binejc?
Ljubimce predragi! leti za mano,
Pozabi vse tuge, vse žiili, Le sem na jezero, k meni na piano Po vodnem zaplesat kristali.
Ilčeš neki tu kakor lastovka gibka,
Crcz vodo pošvignoti piano? Ilčes morda veselo, zdravo ko ribka,
V	globine popluskati z mano ?
Ilčeš morda po noči v melikej postelji,
Pod srebrnim šatrom zaspati? Ilčes v lilijah vodnih, v rajskem vesolji, O večnih svetovih senjati?"
Razpete roke nasproti mu dviže,
V	tla gleda mladenec strmavi, Približa se deva, k sebi mu miže:
„Le k meni, le k meni!" mu pravi.
'L njo mavrica divna sveti v krogove,
Ko zračna v plesove se vznese; Ko z nova zareže vodne valove, Kristali za devo iskre se.
( njte, avstrijski narodi, vzlasti Vi Nemci! Vi ste poslali možč v državni zbor zato, d \ bi delali za Vas, da bi lajšali Vaša bremena, branili Vase pravice; zdaj pa z srcem nrt ro<-i pred vsem svetom krii-i Ilerhst, da bodo njegovi prijatelji, to je: levičarji, odslej le naxr misliti! Ali morejo taki možje vživati še Vaše zaupanje ?!
Ustavermh veleizdajskib izjav ne moremo i ne smemo obja viti ; ali ohrnimo se od te mrkle podobe poslanske levice na solnčno desno stran, na katerej se razcveta veselo živenje, srečnejša bodočnost.
Vsi trije klubi desnice so imeli 13. t. m. posebe bankete. Češkega banketa se je vdeležil minister Pražak, onega pravne stranke pa minister grof Falkcnliayn. Pri tem banket« je napil najprej grof Ilohemvart zdravico cesarju, potem Lienbacher grofu Ilohenvvartu, katerega največja zasluga je, da je desnica iz manjšine prišla do večine. Grof Hrandi« je izpil čašo na zdravje ministru grofu Faikenhajnu i ta je nazdravil kltibu pravne stranke. Prvosednika namestnik baron Godel je nazdravil na vez edinosti i rekel mej drugim :
-Ako se danes okrog sebi ozrem, tedaj vidim, da smo prav za piav v malem zrcalo velike naše domovine, ljube naše Avstrije, v katerej skupnj žive razni narodi raznih ver, i razni stanovi, ki so bili vedno zadovoljni, ako niso časi raspora zmajevih zob sejali tisti, ki imajo spravo sicer na jeziku, a ne v srci. Ta setev pa bo imela tako osodo, kakoršno so imeli Kadmusovi zmajevi zobje, iz katerih so izrastli do brade oboroženi možje, ki so se nazadnje sami razmesarili in uničili, ko so jim nasprotniki zložno nasproti stali. Nam tu setev ne bo mogla škodovati, dokler bomo tako združeni i brezstrastni. In tako združeni stojimo tukaj! Ce pogledamo okrog sebe, opazimo, da vojvoda i knez sedi poleg kmeta, visoki cerkveni dostojanstvenik poleg preprostega zasebnika, vradnik, vojak, s kratka vsi: Neinci, Italijani, Kumuni i Slovani raznih plemen in verozakonov, vsi tukaj sede v bratov-8kej zlogi."
Potem je nazdravil Pfliigl češkemu klubu, grof Margheri katoliškemu duhovništvn, gorečemu horitelju v boji zri narodnost i vero, in knez Alojzij Liechtenstein poljskemu klubu. Potem je vstal grof Ilohen\vart ter mej drugim to-lc rekel zoper banketne govore ustavakov:
„Priskutno mi je natanjčniše omenjati govore. Le dve reči moram povdarjati. Prva je ta, da najsijajniši govornik onega zbora odhajajočim svojim klubnim tovarišem ni vedel nič drtizega povedati, razen dolge vrste obtožb zoper našo stranko. Druga spomina vredna reč je napoved druzega vzvišenega govornika, da bo ta banket začetek mnogo izjav zunaj parlamenta. Kar zadeva obtožbe, zavračam jih popolnoma hladnokrvno i z vso odločnostjo, i gotovo govorim po vašej inenitvi, ako pristavljam, da nas taki klici nc izvabijo iz mirnega i dostojnega vedenja i da nikoli ne zatajimo duha zmernosti, o katerem smo mej tein dolgim zasedanjem toliko sijajnih izgledov dali. Kar se pa tiče izjav zunaj parlamenta, tem« je le en odgovor; Mi smo bili in smo vedno pripravljeni, boriti se za svoja prepričanja na tistih tleli, ki so postavna i tista, na katera so nas poslali naši volilci. Ako bi se res našli taki državniki, ki bi hoteli premestiti boj na druga tla, potem ne pojdemo tija za njimi, ampak prepustimo odgovor na njihov poziv tistim, katerih naloga je, skrbeti za to, da v državi vsak na svojem mestu oBtanc i ne sega druzemu v njegovo področje. Gospoda moja! Jaz nazdravljam duhu zmernosti."
češki klnb je poBlal deputacijo, ki je pozdravila klub pravne stranke. Dr. Kieger se je zahvalil za podporo, katero je dajal klnb Cehom ter naglašal grofa Ilohenwarta zasluge in edinost obeli klubov. Potem se je klub pravne stranku pridružil Cehom i grof llohenwarth zahvalil Kiogerjevej čestitki.
Potem je šla češka deputacija pozdravljat poljski klub, Poljaki pa so poslali tudi poslance v prvo imenovana kluba. Grof Grot holsk) je v svojej zdravici [losebno IIohenwarta povzdigoval. On je uže pred desetemi leti Poljakom dovolil lastnega mi-
nistra i hotel taccga tudi Cehom dovoliti. Poslanec Dunajevski je rekel, grol Hohennart zastopa idejo, katera veže vse tri klube desne stranke. Grof liohcnwart je omenil, da ideje, katere njega vodijo, niso le njegove, temne da vse pričujoče emko navdušujejo, i zato upa, da dospe do popolne zmage.
Dopisi,
Podgrad, dne 12. maja.
Pred nekaterimi mesci smo v našo občino dobili novrga učitelja, gosp. II. Persoglia, gorečega rodoljuba in prijaznega človeka, našim okoliščinam prav ustvarjenega. Naša dola je bila popolnoma opešala, i naši otroci so bili liže taki, da človek ni bil več varen po cesti hoditi zaradi sem ter tja frflajočega kamenja. Pozdravil tudi ni nobeden otrok niti domačega, niti ptujca. Poglejmo pa zdaj, kako se je vse predrngačilo. Otroci kamenja vič po cesti ne mečejo, pozdravljajo domače in ptujce, ter se vedo tako, kakor pristuje spodobnim otrokom. Da je bilo težavno delo take otroke ukrotiti, to jo gotovo, ali posrečilo se je s trudom i ljubeznijo.
Ta učitelj pa ne gleda le na zunanje vedenje svojih učencev, temuč je tudi v šoli izvrsten. Ne toži se mu podučevati, tndi nc gleda na uro, kedaj odbije, ampak on neprenehoma uči in uči, Uže v prvem času, ko je sem prišel, spoznal je, da kmetištvo tukaj stoji na zelo nizkej stopinji, zatoraj je počel precej svoje učence v kmetištvu podučevati. Da ne bi pa drugi šolski predmeti kaj s tem podukom trpeli, sklenol je 3 ure na ttden iz števila predpisanih šolskih ur podučevati.
Lepi sad njegovega poduka smo precej prvo leto učakali. Letošno spomlad je ta ljubi gospod z svojimi učenci nad 1000 dreves pocepil, nad 3000 sadnih in nad 4000 gozdnih dreves posadil. Da tako delo ni Jeliko, to je gotovo, posebno ker naši ljudje niso bili v takem delu podučeni, saditi so znali malo, a sekati prav izvrstno. Naš dobrohotni učitelj s; ni le na sadjarstvo oziral, ampak tudi na vinarstvo. V ta namen je letos z svojimi učenci skoraj vse trte po vasi obležal in očistil ter tudi tukaj pokazal, kako napačno se je tukiij s trto delalo in kako mora hiti trta obrezana, ako hočemo od nje prav dobiček imeti.
Da se je ta ljubeznjivi gospod s takim ravnanjem vsem so-seščanotn zelo prikupil, da ga imajo vsi, stari in mladi, zelo radi, to se samo ob sebi utneje.	T.
Potrči, pobode lovec na begu, I htel bi, nehtel bi skočiti, Prijazen zažene valček se k bregu, Nogo mu polehko dohiti.
1 tako ga mami, vabi v vodice, Dokledar srca mu nc gane, Ko kedar na tajnem roka device, V inladenčevej roci zestaue.
Pozabil je strelec svoje dekline,
Pogrdil prisego še novo, Neznana ga želja tera v globine, Za pevko v pogubo gotovo.
1 bega i gleda, gleda i bega, Vodovja ga nese pretvora, Spusti se predaleč z golega brega, Na sredi jezera je skora.
Že bliža se njenim rokam sneženim,
Nje očece živo mu sije, Že ustnico bliža ustnom medenim, Ž njo v plesu veselo se vije.
I veter razpuhne lehke meglice,
Ki krile obličje so njeno, Pogleda od blizu deklici v lice: lz loga je dekle miljeno.
„A kde je prisega, tvoja beseda? Kdor sveto prisego poruši,
Kritični politični pregled.
Domač«' dežele.
Poslanci državnega zbora so po obilem i trndapolnem delu zapustili Dunaj ter se vrnoli na svoj dom. Večini tega zbora moramo dati spričalo, da se je vrlo i domoljubno vedla, nevstraj-no in vspešno delala ter led probila, izpod katerega priklije narodom z Božjo pomočjo boljša bodočnost.
Gosposka zbornica Še zboruje i pretresa sklepe poslanske zbornice, utegne pa še ta teden svoja dela izvršiti.
Kako nenaravne so pri nas še marsikatere reči, kaže tudi to, da bodo v delegacijah ustavaki v večini, če tudi jih je izvolil državni zbor, v katerem so v večini federalisti.
Državni proračun za to leto je zopet neugoden, dohodkov kaže 398 milijonov gold. troškov pa 423 milijonov, primanjkava 25 milijonov se pokrije z novimi dolgovi. Ta dolg je še zapuščina stare vlade i starega, vsekvarečega državnega zbora; upanje pa imamo, da se tudi tukaj na boljše obrne, ko duh večine sedanjega državnega zbora prešine državo.
Govori se, da pride ruski car v Galicijo pozdravljat našega esarja, ako pojde tija k vojaškim vajam.
časniki zagotavljajo, da se te dni pokličejo deželni poslanci v deželne zbore, ki se prične* prve dni meseca junija. Nas bo
Gorje mu na svetu, v smrti mu beda, Na veke gorje mu na duši.
Ni plesati dano tebi po plani, Ni v vale zaplusknoti jasne: Telo ti surova zemlja sohrani, 1 vid ti na veke ugasne.
A duša uboga v senci modreva,
Dočaka ti leto tisoče, Trpela peklenske muke bo reva, Ah muke strašansko pekoče."
To lovec začuvši k bregu zablodi,
Strme mu očesa blodeča, Viharji zašiiiue v črnem zavodi, Vzdiguje se voda hrumeča.
Smneva, hrumeva, bluje jo vrćlo,
Vrtiuec vrti iz globine, Odpre se krnice srpasto žrelo, Z dekletom mladenec izgine.
Še šumi, še hrumi, voda se peni;
Ko mesec planote obseva, Prikažete dve ee meglasti seni: Z mladencem pogozdna je deva.
Po srebrnem ona pleše valovi, On toži pod senco modreva, Mladenec bil strelec v tem je logovi, Ne ve se, od kodi je deva.
ky
posebno zanimiva] kranjski deželni zbor, to prečndno glasilo slovenskega naroda.
F je v i rar j i državnega zbora, ki so se pri banketu tako vrlo vedli, zdaj dražijo ljudstvo zoper vlado in veČino državnega zbora osobno i po judovskih časnikih; hujskanje je uže tako, da grse več ne more biti.
V	Bosni Turci vedno bolj glave po konci nosijo; neka turška deputacija je šla na Dunaj dokazovat, da ae Turkom krivica godi, v Travniku pa so Turci se uprli i niso hoteli mitninc plačevati. Vsled tega je prišlo celo do boja z vojaci in bilo na obeh straneh več ranjenih in mrtvih.
Tiije deželo.
Srbski knez pride sredi meseca junija na Dunaj.
V	nedeljo popoltidne je iz Trsta odplula angleška Indija „llelicon" v Carigrad i odnesla tja novega angleškega poslanca Goeichna. On nese turškej vlndi predlog, kako se ima Turčija urediti. Ta predlog, kateri jc izdelal angleški minister Gladstone, naslanja se na to, naj se uvede samouprava tudi v tistih deželah, ki so od turške vlade še popolnem odvisne. To bode skoraj gotovo početek zadnji ga dejanja razpada Turčije.
Bolgarsko narodno „sobranje" izdeluje občinski zakon in zakon o upravi, mej tem ko v vshodnjih krajih Turci ropajo, po-žigajo i more; nič boljše se nc godi v Rtimeliji; po vseh teh deželah delajo Turci kakor divja zver, da nazadnje drnzega nc ostane, nego da sc zapodć čez Bospor v Azijo.
Knez Gorčakov jc toliko okreval, da misli iti zdravlja krep-čat v Badcn na Nemško, a carica jc hudo bolna i ni upanja, da bi to jesen prebila.
Poljski časniki pripovedujejo za gotovo, da so v Peterburgu pečajo s tem, da se skliče nekoliko poljskih boljarjev. Ti boljarji imajo razodeti želje i težnje poljskega naroda i posvetovati se z ruskimi zaupnimi možmi, kako bi se najprej predrugačila uprava i popravki uveli v državnem živenji. Govori se, da ima Wielopolski razložiti državnopravne razmere Poljskega k Rusiji i kako bi se te uredile. Mnogo z doma prognanih Poljakov se ima pomiloatiti, da se brez poniževalnih znhtcvanj lahko zopet v domovino vrno.
Grško-turško mejno prašanjc so izročile vlade svojim poslancem v pretres. Zbor teh poslancev ima najprej pretresti dotični predlog, sme pa tudi ta predlog promeniti ter se ozirati na to, kar veČina želi, Potem tacem je zopet upanje, da sc grško-tnrški mejni vozel vendar le razreši ali pa prošeka.
Na Nemškem se vedno bolj vzdigujejo zoper Bismarka, raspor mej njim i državnim zborom raste; tudi na jude so se začeli Nemci hndovati, ker jud je povsod jnd, kamor on sede, tain se trava suši. Kolikor bolj pojemlje nihilizcin na Ruskem, toliko bolj se širi socijalizem na Nemškem.
V	mestu Khcimsu na Francoskem so se delalci uprli zahtevajoč večje plačilo, vendar so jih zopet pomirili.
Angleška vlada je uže turško prašanjc z vspehom v roko vzela; nje predlog, naj sc vse točke berlinskega dogovora točno izvršb, sprejele so vse vlade i pritrdile skupnemu postopanju zoper turške vlado.
I z Kitajskega se čnjejo zopet vojni glasi; pravijo da se ta država uže več let pripravlja na vojno zoper Iiusijo, da si pribori meje, katere je imela pred letom 1858. Rusi so nže poslali več vojnih ladij na ustje velike reke Ainur, da pazijo kitajskega gibanja i branijo državne meje.
Domače stvari.
Beseda .slovanskega podpornega društva" v gledišču „Feilice" seje izvršila prav Sijajno; posebno pa zarad tega, ker je sodeloval gospod Nolli. Pisec tega je gospoda Nolli-ja slišal peti nže večkrat v Ljubljani in drugod; a kak velikanski razloček je mej njegovim poprešnjim in sedanjem glasom; kakor pevca nij več poznati poprejsnega Nolli-ja, kajti ou je danes na po-
LIPICA.
(Halje).
Ker je Lipica bivala škofovo posestvo, zato bi se moralo iz starih listin v tržaškem škofijskem pismohramu (arhivu) tudi najstarejše ime tega kraja najti. Ali, kakor mnogo drugih za domačo zgodovino jako važnih listin nij več, tako so sc uže davno pozgubili stari škofovski zapisniki.
Tržaških škofov vrsta se začenja za kralja Tcodorika I. 524. S početka se ve, niso škofje imcvali zemljišča, sc Ic kralji Lotar l., Ludovik njegov sin, Berengar, Hugo, Lotar II., Oton UI., Henrik III. so mnogo posestev podarili tržaškemu škofijatvu.
Na Krasu so — mej drngim Lipico - Školjo dobili nc mara uže za Lotar-ja I. (820-855). Pravico so imeli škofje, kakor drugi baroni pobirati desetino od poljskih pridelkov in od blaga (jagnjet in kozličev).
Prvi škof, ki si je dal naslov groj tržaški, bil je neki Anton Negri, benecan (1350), in ta naslov so ohranili tržaški škofje do leta 1788.	J
Tržaški škofje so imeli v lastnino nekdajne gradove: Moko (v Robid.), v Dragi in druge gradove v Istri, vasi zgornjo in zdolnjo SkoJijo, Dolino in vse pod dolinsko župnijo spadajoče podružnice. Tržaški škofje so se zvali dolinski župniki vse do dobe Jožefa II.
Škof Anton Goppo, ki se jc bil spri se svojim kapitulom zaradi dohodkov nekih dubovnij, preselil se je celo zapustivši mesto v Dolino ter osem let tam prebival (1452-60).
Vsa južna stran goro Slavnik-a je bila Škofovo posestvo, kakor to svedoči še dandenes ime velike senožeti pri Videžu: ikofeljca, kjer Prcsničaui kose in vzivajo. Dolenji Kraševci še
vršji pevske umetnosti, zraven trga pa je njegov glas iuL> lep, metaličen, tako obširen in močan, dt sc nij čuditi, ako je žel celo v teatro Seala v Milanu mnogo pohvale i ploskanja; jaz sem sli« »I imenitnega baritoniata Kašman-a, ki je v Trstu delal fnrorc, a gotov sem, da ga gospod Nolli preseda v marsikakem obziru. Zato pa mora želeti vsak prijatelj umetnosti, da bi naš prvi slovenski operni pevec nnstopil v kaki operi tukaj v Trstu, gotovo hi ž njim opera pridobila vrlo moč. — I'riAli so ga poslušat tudi nekateri italijanski umetniki, in vsi so bili polni hvale, vsi so se čudili obšimosti in krepkoati Nollijevega glasa.
Zato pa mu jc navdušeno občinstvo napravilo prav lepe ovacije; za vsakim petjem je moral priti 10 do 15 krat na oder in pri zadnjem komadu mu je odbor delalskoga društva podaril krasen venec z bogatimi trakovi v narodnih barvah in tri lepe gospodičinc so mu izročile 3 krasne šopke najlepših cvetic.
Sploh sme gospod Nolli biti prepričan, da jc zapustil najlepši spomin pri tržaških Slovanih, kateri /ele, da bi ga še večkrat slišali, in ako gospod Nolli še kedaj pride mej nas, gotov sme biti, da sc bode v gledišču vse trlo. Znano jc nže iz programa, da je g. Nolli pel 3 točke, katere vse 3 so se enako dopadale, k večemu da je imel pevec več prilike pokazati svojo umetnost v romanci iz opore „Ballo in Maschera". — Zdaj pa preidemo k drugim točkam koncerta.
Eno izmej najlepših toček smemo zaznamovati Forster-jevo „Ave Marija" iz operete „Gorenjski Slavček"; v tem mešanem zboru jc pelo 24 gospodičin, pravih slavčkov i/, domačega gaja, in nad 40 pevcev se spremstvom vojaškega orkestra; mej petjem in godbo pa seje slišalo kakor od daleč zvonjenje večerne „Ave Marije". — Dobro pet je in efekt, kateri jc napravil zbor na občinstvo — to vso jc vzbudilo prav entuzija^ein mej občinstvom, gromoviti klici in močno ploskanje jc bilo temu dokaz. Zbor se jc moral ponavljati dvakrat. — Mi želimo, da bi ta zbor še kedaj slišali, še bolj pa bi nas veselilo, ako bi sc nain tržaškim Slovanom tudi za nadalje ohranil in če mogoče še pomnožil ta mešani zbor, ki dela vso čast nam Slovencom, posebno pa osno-vatcljn, gosp. Bartlju,
„Cigani"' so bo tudi prav dobro in natanjčno peli, posebno pa je gosp. Martin Vadnol iznenadil nas se svojim solom; tako občutljivo in čisto jc pel naš Martinček, da bi ga bil človek kar objel; s kratka: videlo sc je, da je bil ta večer dobre volje tenorist slavnega llajdrihovega kvarteta. — Manj efekta jc ta pot napravila „Hercegovska", akopram bo ne more reči, da bi bili vrli naši pevci kaj pokvarili. - Menimo, da jc manjkalo živahnosti, — O igri „Dobro jutro" moremo reči, da so igralke in igralci dobro izvršili svoje rolc in da so burke, katerih je polna ta igra, občinstvo še precej kratkočasile; a da bi bila ta igra občinstvu bolj primerna, nego „Visoki C", to močno dvomimo, temveč moramo kakor nepristranski opazovalci reči, da igra „Dobro jutro« jc ena najšibkejših našega malega repertoarja.
Posebno pohvalno moramo omeniti gospe Dolinarjevc in gospodičini Hakljevi, ki sti obe prav dobro in naravno delali; igralcev pa no bomo vsaccga posebe, ampak skupaj hvalili, ako rečemo: da so večinoma take igralne moči, s katerimi bi sc dale napraviti prav lepe in težavnejše igre.
Naj pri tej priliki izrazimo eno željo, namreč to, da bi se v Trstu napravilo malo dramatično društvo (šola), tako društvo bi pri tolikih in tako talentiranih igralkah in igralcih moralo imeti sijajen uspeh. — Odboroma Čitalnico in delalskega društva priporočamo ta naBvet v ozbiljen prevdarek.
Konečno pa moramo posebno pohvaliti neutrudljivcga pevo-vodjo, gosp. Bartlja, ki je resnično zaslužil prekrasna 2 venca, katera sta mu podelila odbor delalskega društva in pa gospodičinc pevkinje; prelepo jc polje, na katerem je začel delovati tu še mladi pevovodja, on more narodu in sebi nabrati še mnogo lavorik, ako bode vedno tako vstrajno in pridno sejal, kakor dozdaj. — In če sklenemo z najtoplejšo pohvalo tudi odbora delalskega društva, ki je priredil tak krasen koncert, naj bode to
dandenes pravijo: „Kadar je na Ško/eljci inegla, kmalu bo dež"; ker po Slavnikn leže inegla, kadar ima deževati.
Daljo so mejile škofovo posestvo gore, ki sc raztezajo nad Vrh poljem in Gročano : Vide:, Motarug, Poljaniiek, lirumance, Krielje, Ćuk (veliko gradišče), Dinji grič, Obravnik, Oieg, Dolgi zleb (kar je na e. kr. gencralstabnem zemljevidu popačeno: „Tor-gu Slep«) in nad Bazovico: Kokuž, ali kakor mi je pravila neka žena: hrib Maček. Ondi vpada hrib in Lipica ga veže z nižjim mejnim pogorjem nekdanjega škofovega in današnjega mestnega posestva: Goli vrh, Kičiret ali Čifert, Vlase, bankovec, Itatuže, Globodm'ee ([.obodnim) kjer je sloveča trebenjska jama, in nuj-zadnji v tej vrsti je Momni — (tudi Mumni) vrh pri Farnetičih. Dalje so openske griže, kjer jc znani „Prčji dol*, kamor so ceh) iz Lipice v prvih časih vstanovljenega kobiljaka gonili napajati konje in kobile. Naprej so meje škulovega posestva bile mnogo krajše nego so dandenes mejo tržaškega teritorija (okolice), kajti Prosck in Kontovelj nista bila v tej skupini.
Ono pogorje, ki se od Koutovelja (nekdanjega Mogilana — ital. Moecoliin) naprej ob robu proti Opčinam, Banom, Trebičem, Bazovici do nad Borštom razteza; in ga tržaški italijanski pisatelji „ Venau imenujejo, popačeno je od čisto slovanskega „Venec", kajti v latinskih listinah: „ad Vena* inontes" ni drugo, nego stara oblika: „ fonac" s končnico bolj hrvaško, torej gorovje, ki venča Trst in inorje. V tem okviru so bila škofova posestva, ki so sc pa uže davno pozgubila, razen nekilf senožet v Zavijali in v Škofijah.
Gosto šuuijc in gozdno drevje je v starih časih pokrivalo ta kraj, kakor kažejo imena: Bor d, Farnet, FarnetiH, Verdvec pri Opčinah, Zavodi, gropajski borit in gropajska gaja zraven Jipen-skegu zavoda" in druga imena, kakor u. pr. Kosmati hrib (uad Verdeljo) ali limevje pri Opčinah (bus — brv. grm). l'a nc sme-
dokaz, da stojimo nad domačim ntrankarstvom in da sodimo po zaslugah.
Kakor se sliši, bilo je v gledišči nad 1500 osob in je čisti dohodek zopet za nekoliko pomnožil premoženje delalskega društva, katero naj cvete in napreduje narodu na čast in korist! *)
•) Ta »estauek, potna pWilo o Lebanotej »mrli i »oko dniKn poro-
eilo, katero j« «1« tnpoando, bili »o namenjeni /» /«dnji li.t, ali po p.......ti ,n
prKli rnknplii * neko dni«« umirat™ t «« tam talni.!! Općili pomoto Še I-, ko j.- bil li»t u/e nn dveh ttraneh tivknn i pri v.ej dobrej volji „ismo Mogli napako v,v odpraviti. Zal., j,. „„,,, d» j« i«, pripetile, „„j ,,,„, „.daj feillll naroi'nikl prizanean.	{Vrat)
+ Josip Le ha ii trgovec tukaj, umrl je 13. t. m. Bil je mož sc le v 54. letu in vsi njegovi mnogi prijatelji so močno obžalovali njegovo prerano smrt, kajti rajnki je bil vrl rodoljub, pa tudi tiiko dobrotljiva in prijazna osoba, da ae sme o njem reči, da skoro nij imel neprijateljev. — Poznan je bil po vsem Primorskem in Notranjskem, in vžival je povsod ko prav poštenjak veliko zaupanja. On je bil mej onimi rodoljubi, ki so v Trstu uže pred mnogimi leti ustvarili živahnejše gibanje zanemarjenega našega naroda, -več h t jc bil denarničar rojansko čitalnico in sploh je pomagal, kder je le mogel kaj pomoči narodn v korist. — Da jc bil spoštovan, dokaz je bil sijajen njegov pogreb na binkoStno nedeljo: bliza 2000 ljndrj in 20 kočij je spremljavah njegovo rakev k večnemu miru; ko so rakev vzdignoli, zapeli so vrli pevci pred hišo, kder je rajnki stanoval „Nad zvezdami" kar je nastoče Relo ginolo; po tem se jo vzdignol sprovod in je šel skoz „Corsia Stadion« v cerkev sv. Antona, kder so pevci po dokončanih molitvah zopet zapeli „Tiho jamico", — Naj še omenimo, da so razni prijatelji in društva na rakev položili 'I vence, enega prekrasnega z napisom „Tržaški Slovenci — vrlemu rodoljubu in prijatelju", enega z napisom „Rojanaka čitalnica — svojemu večletnemu denarničarju*, enega z napisom „Podporno delniško društvo — svojemu udu" in 4 brez posebnih napisov. Trakovi so bili vsi v narodnih barvah, kar jc dalo pogrebu se posebno narodni značaj. — Vsak, kdor je videl ta resniCno veličansk pogreb, priznal jc, da Slovcnci znajo častiti svojo rodoljube in da navadno takih pogrebov nemajo niti prvi vsi milijonarji — in vse to je šlo brez posehne agitacije — vse le iz ljubezni in spoštovanja do rajnkega, kateri ostane vedno v spomin mnogim njegovim prijateljem. Bodi mu zemljica lelika!
Državni poslanec, dr. Vo&njnk je sklical svoje volilce v Šentjur, da jim je razjasnil delovanje v državnem zboru. Sešlo se jo jako obilo volilccv. Vošnjakov govor je bil navdušeno pozdravljen in sprejela seje ta-le resolucija: .Nastavljati se imajo Ic taki učitelji in uradniki, ki so slovenskega jezika popolnoma zmožni. V uradih se imajo vsa pisma slovenskim strankam slovenski reševati."
Volitev enega deželnega poslanca na (•oričkem bode 3. junija t. I. v Tolminu. „Soča" volilcem govi ri na srce, naj volijo neodvisnega, značajnoga, za blagor dežele vnetega moža, ki ni sluga vsakodobne vlade, ampak vedno na mestu, ko gre za brambo deželnih pravic; opominja, naj bodo zložni, ker volitve javnih zastopnikov dajo volilcein spričalo politično zrelosti, ali nezrelosti.
„Edinost" se popolnem strinja z „Sočo" ter kliče volileom: Volite moža, ki ima neomahljiv značaj, ki jc zvest sin Vaše dežele, kateremu bije srce za vse, kar je deželi drago i sveto; volite soglasno, to ho na čast Vam, na čast goriškej deželi in vaem Slovencem.
Strah IjultljanakeKa župana pred Hrvati. Karlovsko pevsko društvo „Zora" je napovedalo ljubljanskemu „Sokolu« in čitalničnim pevcem — boj ali kali? — ne, le svoj prihod na bin-koštiio nedeljo v Ljubljano na poti v postojnsko jamo. To je ljubljanskega župana tako prestrašilo, da je „Sokolu" zažugal, da hrvaško pevsko društvo ne sme z razvitim praporom v mesto i da zbranih društev z Rožnika v čitalnico no sine spremljati godba. „Sokol" se je pu zoper tn ukaz pritožil deželnemu prvosedstvu,
ino si misliti, da ju povsod obrusilo bilo, kajti n. pr. uže leta 1X94 je neki mestna gosposka odločila, da so ima jGolmh* gropajski razdeliti. Ako se je uže tada imenoval „golivrh", tedaj jo smešno, kar piše Tommasini: „la ripartizione dei far neti di Go-liverli presso Gropada" (z= lazdeljenje gozdov na golem vrhu pri Gropadi —). ')
Kdo je Kras ogolil ? Naši pisatelji pravijo: Benečani, ker so mnogo drv rabili za svoje ladije. Italijanski pisatelji pa pravijo: „Nc Benečani, nego „bosniiki pastirji" in hrvaški, ki so iz strahu pred Turkom bežali 1. 1400 (?), poplavili so Kras sir svojimi čredami, tod se vselili in gozdove kvarili iu zažigali." (Ca-valli, Storia di Trieste, p. 13).
Kdor količkaj kraške razmere bolj natanjko raimotruje, mora priznati, da niti samo ptujci, niti samo domaČi niso kraških tal ogolili, ampak oboji skupaj. Nekdaj so imeli veliko koz, ovac, celo prastta so po gozdih paševali. Tudi veliko apnenice so delali, ki so silo drv požirale. Cndo, da je še vendar nekaj ostalo. Kjer gospodarji niso paševali in brezmerno sečnjo opuščali, tam je še dandenes podoba prvotne rasti. Odlikuje se mej vsemi na Krasu Lipica, bodoč da ima najbogatejega lastnika — samega vladarja.
Sednjni „lijmiški zavod" obsega 210 oralov po Scliarrnaglu, a po Tommasini-ju 540 oralov ali po novi meri H08 hektarov. Obzidan jc krog in krog z suhim zidom, kakor na Krasu njive iu ograde obzidujejo. Zlasti proti vzhodnje scvrnej strani dela zid kakor obrobek na zelenej trati proti Lokavskej griži, ki strči kakor strgana košulja izpod zelene suknje. (Dalje prihodnjič).
') „Cemii storici e lisici sullu aelvicoltura delTn^ro triestinn" ncl tiollettino dellu soeietu di scienze nuturuli tli Trieste, 11, j». bb.
Li je to prepoved preklicalo, ljubljanskega župana pa tu li podučilo, da ni opravičen dajati taeih ukazov Potem so Hrvatje z ra/.vito zastavo v Ljubljano prišli, z Rožnika jih je v mesto eprunljala godba in čudo — Ljubljana se ni podrla!
Narodne zmage na Štir*kem. Kakor v Ptuji, tako so Slovenci zmagali tudi v Ormožu pri volitvah v okrajni za*top. Dve nemški trdnjavi ste tedaj pale Slovencem v roke. ('ast štirskim Slovencem!
Postojnsko jamo je binkošmi ponedeljek obiskalo okoli .r)000 ljudi; letos so bili v jami tudi napisi v slovenskem jeziku. Pevci hrvaškega društva „Zore" so v njej peli hrvaške pesmi, Tudi v Trstu smo imeli binkoštne praznike mnogo gostov.
Vreme je bilo zadnji teden jako neugodno; razsajala je huda burja, kije posebno v Ipavskej dolini napravila veliko škode, na ljubljanskem polji je pomorila slana fižol i krompir, v nekaterih krajih na Dolenjskem je pobila toča.
Kopitarjeva slovesnost. 2:t. avgusta tega leta bu 100 let, kar je bil Kopitar v Uepnjah pri Ljubljani rojen. Slovenci na Kranjskem napravijo ta dan v njegov spomin slovesnost. Kopitar je bil prvi velik slovanski jezikoslovec; on je vzbudil slavno na-stopuikc Miklošiča, Vuka i druge; njegove zasluge za slovanstvo se nesmrtne.
Tisoeletniea slave slovanskega jezika Prihodnji mesec bo 1000 let, kar je papež Janez VIII. pohvalil slovanski jezik i mu tako Čast dal, da tačas enake se ni imel noben zdaj živočdi jezikov ; pisal je namreč slovenskemu knezu Svttopolku mej drugim to-le: „Literas slaviniscas jure Ludamus' (Slovansko pismo pu pravici hvalimo). On je slovanski jezik pripoznal mdi za eer kveni jezik, če tndi »o gu Nemci nže takrat hoteli zalreti.
Razne stvari.
Ni take neumnosti, da ne bi se našel, ki jo veruje.
Bogat inenjež i posestnik velicili ribnikov je bral v nečem časniku, da je nekdo znašel tak prah, da ga treba le v vodo stresti, pa takoj zarodi postrvi; prah velja le dva cekina i tisti, ki ga je znašel, povrne novce, ako bi to ne bilo popolnem resnično. Men-jež, hrepeneč po tacem prahu, pošlje nanugloma ponj. Mine nekoliko dni i prideta mu cekina nazaj s tem le pismom: »Zelo mi je žal, blagorodni gospod, da ne morem zaželenega prahu poslati. Oznanilo, da imam tak prah, iz katerega se rodc postrvi, na-tisnolo se je vsled neke stave. Stavil sem namreč z nekaterimi prijatelji, da se more največja bedarija natisnoti, in vendar se dobi- bedaki, ki jo verujejo. Blagorodni gospod, vi ste nže sedemindvajseti! Z Bogom!
Cenik raznega blaga.
Kava:
Olje:
Sadje:
Hll ali Slauiua
PHrollj Domači
Žito <
Moka...........
Ovlfin biser........
. plani limi in nnjliiirju . . , „ ureduju ili '/, lina .
, „ lintive .....
1'nrtnrieo ..........
Malabar native .......
I.a (iuiivrn.........
St. Domingo........
................ •
ltin nnjtlrn'jn.........
, lina..........
, '/, lina in navadim ....
Santos navadna In lin«.....
Java M al nog.........
CoHtarieca.........
Manila..........
ftiiatcmalu.........
Sladka skorja........
Nageljnovi evežiČI (SILlce) ....
1'oper Singaporo.......
, llatuviu ........
1'iment Jiimujkn.......
Imber...........
Sladkor avstrijski v stokih ralinlran ,	„ v kosili . . .
Ital. jedilno navadno .....
„ lino in najfinejše iiouiizno . . Levnutinsko ili Albaiieiko jedilno . Curfu jedilno fino Iti najflni'jf . . Dalmac iju jedilno lino in najtim-jSe Istra	■ ■	•
l.aneno..........
Pavoljno ali Iminbuino.....
Kiliji! baiiiburško (3 krone) . . .
Olein...........
Pomeranfo Sicilije (I zaboj) . . . Limoni	„ (I «nboj) • • •
Kntieri	, fini .....
. V, flni.....
Rožiči puljeaki........
. K1"*1«' •.......
Mandlji pnljeaki.......
. romantiki......
„ «ici1jnki.......
, pnljenkl grenki ....
Lesniki novi ital........
, . istrski......
l'ešplje Silile iz Bosne in Srbije nove.
,	,	» itare
it kranjske in hrvatske
Pinjoli......... •
Fige Ciilamuta v vencih .... „	»V vreeali ....
. (niljeske v sodili.....
„ iz Smirile.......
Cvebe Kleme ........
„ Čistin''........
, Stninliii........
. tirnima črne ......
Kozine Snltan........
Groldiee (»pašu) grško	...
„ rudeee (korinle) .... aieiljsko Lipuri .... laska pšeno: Indijanski navadni do Italijanski lini in najfinejši . . •
Indijski..........
ili luast: Slanina amerikanska . ,
Mast Hankrolt........
„ Wilcox........
Loj dalmatinski.......
, tržaški.........
Stearina..........
Sveče iz stearino.......
. iz parntine.......
v sodih ..........
v zabojih.........
pridelki: Marto Štajersko I. vrste.
Maslo hrvatsko.......
Leča...........
Kiiul svitlo rudeči ......
» temno rndeel......
„ bohineu........
„ rumeni........
, zeleni.........
, kanarček........
, enkrenee (koks).....
. beli dolgi.......
, , okrogli.......
„ mešan nov.......
, , stari...... .
Konoplje drobne.......
, debele .......
1'rosii belo.........
Zelje kranjsko .......
Koran ..........
Pšenica ruska ........
, banaška in ogrska . . .
Koruza Golać, Ibroilu.....
, Odesa.......
„ ogrska in bnnaška . ■ •
. hrvatska...... ■
Rž. Galac, Odesa.......
Ječmen..........
Oves bunaški, ogrski......

za IIM) K,"
	do	f.
	120	_
—	14*1	—
—	144	—
—	125	—
—	94	—
—	110	I
r	02	—
—	84	—
—	se,	—
—	81	—
—	72	—
—	92	—
—	9U	_
—	110	—
—	84	—
_	(Ml	_
—	166	— ,
—	5:i	_ j
—	4!)	50
—	(10	—
f>0	:is	_
—	:i2	25
—	4(1	—
-	72	—
-	45 47	_
60	—	
-	:i8	—
-	114	-
	:i4	—
—	26	—
—	1» 72	—
_	15	—
-	112 26	-
—	115	—
—	31	50
r.o	20	
50	23	—
25	17	_
_	50	_
—	51	50
—	40	—
25	100	_
75	100	—
_	13	_
—	89	—
_	65	—
—	16	—
_	11	50
_	13	25
vr,	13	—
25	12	50
50	13	25
—	16	—
50	12	75
—	28	50
—	13 13	—
50	12	—
—	13	50
40	8	50
25	8	50
60	9	—
40	9	60
50	9	-
Moka ogrska
0 1 JL _iL 4 Jl_ H 7 8 1% 0
•JTŠII, , m, 'JI..M, 'jo ,, lii.fiii. ir,. i;.;ii, ivm II
otrobi debeli............
, drobni . ...........
ajdova ..............
koruzna ,..............
Vino il) Aplrit: Špirit rafinirani 36° hektol.....
Rum Jamajka (liter)..........
, Demerari „ . . ......
, St. Jago ...........
Vino clperskn (hektoliter)........
, Malaga (arobu) .........
, refošk iz Istre (botelja).......
„ islersko (hektol.).........
„ teran	, ........
„ vipavsko „ ........
, hrvatsko ,	........
. ogrsko „	........
„ dalmatinsko „	........
Predivo konopljeno Ferrara..........
, Bologna . .........
, Ceseim..........
dolgo rlšeeno............
.	, najlineju.........
za dreto..............
It a/11» lllaKO: Kaira............
Orehi leviintinski...........
Virh...............
Oreški (Muškat)...........
Vuniljn	(t kilo)...... , .
Zufruu španjski , ........
Galun...............
Potašelj..............
Soda...............
Kij domači in tirolski.........
, istrski . . . ' .........
Kolofonij amerikanski.........
Votlec (Bimstein) ...........
Mjilo kandijsk.............
, Corfii ............
Cunje...............
Gobe za konje............
. za toaleto...........
Jezice iz Azije ...........
, grško...........
, domače...........
Žveplo riuisko v kosih.........
„ sicilijansko zinljet.........
Itilie — polcnovkc novo...........
„ stare ...........
Antiki Varmouth (I sod)........
Sardelle istrske , ........
usnje za poplate...........
usnje teletina............
, kravina bela in črna.......
kože surove volovske domače......
dalmatinske in bosenske . .......
amerikanske............
kravje iz Indije...........
telečje..............
junčje dalmatinske..........
zajčji) (100 komadov) . ........
Volna boseliskil..............
ulbaneška.............
grška...............
il male Azije........... .
istrska .... -.........
Deske 1" debele in 7" široke za 100 komadov
Kože
IjCH :
8/9 10/U 8/12 10/14 8/12 10 14
850 colov 1200 , 1200 1200 1200 1200 „ 100 komadov 100 100
za 1 cola
Seno Slama
ISkurote '/i"
\ Uemeljni •/ i/ • .i /i
, - v,
f Dile 2"
»'/,.........
2" mere nove .	.......
.I'/. - » .......
Deske po 1" debele in 7" široke zn 100 kom.
, » 8/!» . . 100 . , . 10/14 , „ 1200 7« . » 8/14 , , 1200 '/, , , 10/14 . , 1200 Skurete V." luške mire debele 8/12 , 1200 .... 1014 . 1200 ■ lienieljiii ,	,100 kom.
. V. Vi »	• 100 -
,'/,.«» » 100 ,
iDiie 2" debelo cola.........
ii/ . .........
i /j	m	»	.........
jTrnnvi od 4/, do */, kubični čevelj.....
. . 7. do Tli ......
[Bordonali od 24'naprej „	.....
' Drva za kurjavo bukova seženj......
Oglje bukovo za 100 K.»........
po takih cenah prodaja se tukaj v magazinu.
dobro volovsko (dnu. cent).......
navadno konjsko . ..........
(skopa) rženn............
za steljo pšenično..........
za 100 K."
od	f.	do f,	
5	50	6	
4	10	4	40
1«	—	21	—
10	—	12	—
37	—	37	25
—	86	1	14
_	57	_	72
—	32	_	40
35	—	60	—
10	—	12	—
1	—	1	20
	—	35	—
35	—	48	—
16	—	26	—
10	—	14	—
11	—	16	—
10	—	15	_
46	—	48	—
62	—	56	—
44	—	46	—
72	—	83	—
71!	—	83	—
80	—	94	—
190	—	195	—
16	—	17	—
45	—	54	—
300	—	375	—
160	—	600	—
38	—	58	—
	—	75	—
8	75	9	—
21	—	22	—
(i	50	—	—
7	25	9	25
5	50	11	—
4	—	8	—
45	—	—	—
25	—	33	—
16	—	18	—
5	—	17	_
9	—	35	—
24	—	28	50
12	50	18	—
14	—	15	—
7	—	7	75
7	50	8	50
24	—	30	—
15	—	24	—
150	—	175	—
357	—	616	—
145	—	260	—
110	—	134	—
70	—	100	_
108	_	130	_
125	—	150	—
190	—	200	—
CO	—	75	—
25	_	28	—
86	—	100	—
110	—	115	_
140	—	—	—
120	—	—	—.
35	__	36	_
■19	_	51	_
89	_	91	_
64	_	66	—
70	_	72	_
55	_	57	—
59	_	61	_
56	—	58	
29	_	30	_
27	—	27	50
—	15J	—	I64
—	12	—	121
_	21	—	24
—	16	—	13
30	50	31	50
38	—	40	—
68	—	7U	—
50	—	52	—
53	—	54	—
42	—	43	—
44	—	45	—
46	—	47	—
24	_	25	—
23	—	24	—
—	13	—	14
__	U	—	HI
—	37	—	38
—	40	—	42
—	49	—	51
12	—	13	50
2	50	2	75
1	40	1	50
t	10	1	30
1	50	1	80
1	20	1	40
Tržno poročilo.
Cene raznega blaga so se zadnje dni, kakor kaže	spodaj stoječi cenik, jako malo promenile; trgovina je bila tudi še vedno mlačna, tako da o njej velja to, kar nrio zadnjič omenili, zato nemamo danes nič posebnega poročati.
Vrednostnim papirjem so cene ostale ves zadnji čas dobre i stanovitne, k:ir kaže, da zaupanje sploh raste.
I >unitjHlm liormi
ti tu	M/r/i,
Enotni dri. dolg v bankovcih.......... 7'2 jjhl.	50 kr.
1'lnotni državni tlolf; v srebrn ..........7.1 p	-O r
Zlata renta.................8S „	20 ,
18G0. državni zajem..............IJJ0 „	50 „
Delnice narodne banke.............„	— „
Kreditne delnice................27H „	HI) „
London 10 lir sterlin.............117 „	95 „
Srobro...................— K	— B
Napoleoni.................. 9 „	40 „
C. kr. cekini................. 5 „	59 B
100 državnih murk..............58 „	10 -
Najtoplejšo zahvalo
izrekujem s tem vsej gospodi, ki je v tolikem številu »pn mila rajnkega mojega soproga k večnemu počitku, posebno pa gosp. pevcem pod vodstvom g. Hartlja, tržaškim rodoljubom, lojanski čitalnici in delniškemu društvu. — Bog plati vsetn !
Emilija vdova Lelmitovn,
rojemt Casagrande.
Dediči Karnsinskili jantarskili iialinjalisč čestitajo si naznanjati svojim knpovnlcem, da s<> vsled bogatih najdeb v svojih jamah ceno jantarja za M0u/fl znižali.
S to čudovito nizko ceno upajo ohraniti dobro ime naravnemu jantarju, kateremu ^u »podkupujejo nič vredne i zdravju škodljive ponaredile, — Cene iz
gnrnntiranegn
naravnega jantarja
izdelanih
rigarnih - cevk, močnik, v krasnih okvirih.
Št.	Cmt.	gl.t.	Ki J.
1.	12 doljje	pnpre| 20, 7 d ii j le	r,_
II,	10	10 . -	4,—
III.	9	12 . „	3.—
IV.	8	10 .	2.50
v.	7 „	, 8 „ „	_
VI.	6 „ Cigarne	6 , -ccvke, tnjke	1. -
št.	Cmt.		Kld.
I.	10 dolge	poprej 15, zdaj le	3.—
II.	9	. 10 „ ,	2.50
III.	8	8 . .	2,_
IV.	7 ,	6 * ,	1.80
v.	6 ,	, 5 „ „	1.50
Za zgoraj omenjene cene smo odgovorni štiri tedne od dneva tegn oznanila, pridržujemo pu si, da utegnemo potem cene povišati.
Naroča naj se pri našem pooblaščencu gospodu
W. Henn na Dunaj i,
X. Bez.f Dampfgasse št. 11.
Nar»vna volikost 10 Enff" l'ohiljatve Se vrše proti poslani lia- Naravna velikost C.int. iIoIro cigarni'-	... ,.	... -	, lOfmt. dolgo ri-
riirk.-.	ročnim ah povzetji,	("j garne-cmio.
!!Skoraj v dar!!
mijpotrebnisc reči, kakor noži, vilice 11B Žlice.
Prejeli siuo naročilo od konkurzne uprave nedavno Iziti-raue velike angleške labrikc Hritania srebra, vso pri nas v zalogi hranjene reči iz Hritania srebra za malo povračilo vožnine in xfx del dnine podariti-
Po poslanem znesku uli povzetji U gld. !)5 ki', kakor povračilu vožnine z Angleškega do Dunaja in majhnemu delu dnine prejme vsakdo omiznino i/. Hritania srebra za (> osob, skupaj 24 kosov izvrstnega blaga
u^ V DAR:
G izvrstnih naillizilill 1IOŽCV t roccm iz Hritania srebra i pravimi angleškimi srebrno jeklenimi ostrinami.
G najboljših vilic iz Hritania srebra in enega kosu.
C teških navodnili žlic iz Hritunia srebra.
G malih žlic iz Hritunia srebru, najboljše vrste. 24 kosov. Skupaj 24 kosov, ki so poprej veljali 15 golil, zilnj
pa velja skupaj vseh 21 kosov le 3 gld. 95 kr.
24 kosov je iz nujboljšega Britaniu srebra, ki ostane vedno belo in se od pravega srebra »e po 30 letni rubi ne loči, za kili' dajcillO poroštvo. Napis in Iiaročevanje:
Blau & Kanil, DuiiiUi It Elisabcthstrassc St. 0.
CLjr" Komur blago ni po volji, povrne se mu denar, ako (9)	pošlje nazaj blago na svoje troske.
Najboljši isterski refošk
po 1 gold. botelja.
Kdor ga želi kaj kupiti, naj se obrne do
llpravniStva.
Lastnik, društvo „Edinost". - jjdalolj in odgovorni urednik: Ivan Tosti.
Tisk nvBtrijskegn Lloyds.