JOSIP DOLGAN: Učni nacrt kmetske delovne šole. II. razred. Seme: Kožica; škrob; kalica; koliko semen je skalilo od 100 zrn; katerio seme ima vcč ali manj škroba; od ka^terega semena do^ bi ikal več hrane; ikatera kal dlje časa jemlje hrano iz semena; kje postane list zelen; ko« liko kaličnih listov ima -vsako seme; odkod dobi rastlinica potcm hrano; čiistilnik za se* mc; od dobrega semena dobro seme. R a d o d a r n io s t: Revežu so dali seme za setev; pomagali so pri setvi in saditvi; zorali so raui; trdosrčnost. . Kunci: Po hlevu; po vrtu; v zabojih; v kunčjih hlevčkih; najboljši zrak; največ prostrora; vrste kuncev po velikosti, ušesih in barvi; hrana; goli mladiči; dobra mati; mdkira trava; napetost; trava iz mdkrih travs nikov; metljavost; psi :in mačke; teža; cena; korist. P t i c e: Lastavice; škorci; postovke; kosi; strnadi; slavci; sinice; škrjanci; ščina kovci; mali srakoper; veliki srakoper; kje gnezdijo; kako so narejena gnezda; iz česa; samec; samjica; znašanje; jajčoca; velikiost in barva; mladi ptički; goli in slepi; mišja dlaka; v palčkah; z čim krmi samica mla» diče; korist; mežnost; usntiljenje; iljubezen do ptic; ptiči po mestih; krutost in surovost. Apno: Apnenec; apnenica; apnemičairji; težko delo; kje delajo apnenico; drva; ko» liko časa gori; živo apno; pepel; kdo je go« spodar apna; cena krvintalu; kako gasijo apno; jame za apno; raba; lepljivost; žve* plena kislina na apno; žveplena ki&lina na apnenec; oglenčeva kislina; žveplena kislina na starem lometu ali beletžu; odkod je prišla ogljenčeva kislina v omet; apno kot gniO-jilo; po katerih travndkih so gnojili z apnom. Čebele: Matioa, delavke in troti; oblika; želio; glava; oči; tipalnide; usta; krila; oprsje; noge; zaddk; obrofiki; po katerih cveticah letajo; nektar pijejo; cvetni pirah na rnogah; vosok; prenašajo prah od cvetice do cvetice; rtoj; matica v roju; stara in mlada matrca; satje za deiavke, trote iin matico; roj iz novega panja; ali ^je več čebel v novem ali starem panju; orodje pri rojih; ameri« kanski panj; ali je v panjoi ostalo še kaj medu od lanskega leta. Pašnik: Ali so ga kaj izboljšali; gr* movje; s čim se gnoji; kakšna trava raste; ali so listi sočni aii trdi; ali je boljši skupni ali zasebni pašnifc; čigava živina se pase; ko« liko jo je; ali prižene vsak vso svojo živimo; skupni pastir; zaikaj nimajo skupnega pa* stirja; zakaj ne pasejo; 0'troci kot pastirji; ravnanje z živino; siroviosti; kako bi lahko delali tudi dobro; čitanje na paši; vesela žU vina; gibanje; zrak; svetloba. Sadno drevje: Cvetje; čaša; cvetni listi; prašniki; pestiči; cvetišče; iz česa se dela sad; ali je dosti cvetja; vreme; cveto» der; šfcropljenje z galico; letina; ikateri sad bo obnodil; kateri ne bo obrodil; kateri Je tudi lani obrodil, kateri ne; kateTO drevo je letos preveč olbrodilo; vse cvetje se ne raz» vije v sad; zelene mLadike; popek za listom; lepota; katerega drevesa cvetje je najlepše in najbolj dišeče. Delo: Delo povsod; kaj bi bilo brez dela; kmet dela tudi za dnuge; kdo zaničuje delo; kdo nič nie dela; kdo dela le malo; spo* šfcovanje do dela. Čais je zlato: Vreme spomladi; vse ob pravem času; kdor zamudi čas; v šoli treba uporabiti vsaflt čas. (Dalje prihiodnjič.)