Lelo XVI
V.b.b.
Klagenfurt (Celovec), dne 23. decembra 1956
Si. 52
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: »KOROŠKI SLOVENEC". I	I jet 73 nnlìtil/fl	i *z*ia*a vsa*<0 sretl0- Posamezna številka 15 grošev,
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.	I	LuKll ÙQ |JUIIlli\Uy	I Stane četrtletno: 1 S 50 g ; celoletno: 6 S —g
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: I finCnnHaPCtlfn lil firflClfOtn I Za Jugoslavij°
Politično in gospodarsko društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. I JJUd|JUUUl iJlVU all |JI UJvClU | četrtletno : Din. 25.— ; celoletno:	Din. 100.—
Veliki praznik ljubezni.
Bolj nego kedaj bodo hitele ob letošnjem božiču j misli mnogoterih tja v prvo božično noč pred dva-tisoč leti k Materi, izvršeni v najtežji uri iz družbe, in k Detetu, rojenem v mrazu in revščini in položenem v skromne jaslice v hlevčku. Onim blage volje bo zasijala letošnja božična noč v vsej svoji veličastnosti in lepoti, jim polnila duše z novim mirom in srca z novim navdušenjem za zmago pravice in ljubezni v njihovi življenski borbi. Božič le-teh bo najlepši in najbolj poln sreče. Mnogi pa se bodo kot doslej tudi letos spotikali ob revščini in zunanji neznatnosti prve božične noči in v njihovih srcih bo ostajala kvečjemu slutnja nečesa nedoumetega in nepojmovanega ali celo že temna praznina, ob lesku božičnih lučic in zvo-nenju božičnih zvonov še temnejša in še bolj prazna.
Dete, rojeno v prvi božični noči v skromnem betlehemskem hlevčku! Današnja doba s svojimi neprilikami ga približuje ljudem. Naš čas je glasna, zelo glasna priča, da se je moral v tisti prvi noči vendarle zgoditi velik, največji zgodovinski dogodek te naše zemlje. Ves svet se danes obrača za njim, ki je dejal o sebi: Jaz sem Pot, Resnica in Življenje, in ki je učil nauk dvojne ljubezni: ljubezni do Boga in do bližnjega in je ta svoj nauk potrdil s svojo neizmerno ljubeznijo do Očeta in do vsega človeštva.
Od prve božične noči pa skozi dvatisočletje do današnjega dne je tako, da odmeva bolj ali manj v vsakem človeškem srcu blagovest ljubezni. V slehernem tli neutešljiva želja po povezanosti lastne biti z Bogom in ljudmi. Kdor razume ta najsil-nejši klic svojega srca in mu sledi, že v prvi dan okusi sladkost božične sreče, ko se v njegovo dušo naseli mir, močan dovolj za vsako trpljenje in vsako stisko. Drugi spet noče ali ne zna razumeti notranje svoje težnje po božičnem miru in se ji morda celo odmika, v boli in nemiru se mu trga lastna bit in kot žejna žival hlasta za malenkostno zunanjo uteho, dokler se ne znajde ob skrivnostni božični noči ali — lastni propasti.
Družina je vsa, prav vsa zgrajena na božični bla-govesti ljubezni. Iz nje se polni in širi, iz nje cveti in zori, brez nje pa se trga v drobce, leze v temo, nesrečo in razdor. Iz božične ljubezni se poraja novo človeško življenje in bolj od udobja in razkošja hrani ona človeško detece, da raste v polnosti duha in srca. V družinah pa, ki ne poznajo božične skrivnosti, se novo življenje umika, srca se praznijo, družinski domovi so polni zapuščenosti, propast in družinsko prekletstvo se bližata. Tisočkrat blažene družinice, ki so po zunanji stiski, revščini in zapuščenosti bližje božični družinici. Le-te družine imajo namreč tudi danes še najbližje k božjim jaselcem. Le preveč pa je onih družin, ki ob zunanjem premoženju in razkošju oslepele pozabljajo, da jih zamore družiti in voditi samo nesebična ljubezen do božjega Deteta in do bližnjega. Sicer božična skrivnost ni skrivnost revščine in stiske, a je glasen klic, da je v bogastvu in razkošju velika, često edina ovira poedine in družinske rasti. Zavrgli so božje Dete, zavračajo človeškega otroka, da končno usahnejo liki rastline brez zemlje.
Tudi narodna družina mora biti zgrajena na božičnem evangeliju ljubezni, da zamore uspevati v polnosti, cveteti in zoreti. Izgleda, da sodobni narodi niso zgrajeni na temelju ljubezni. V razrede in tabore se trgajo, nasprotja v njih se večajo celo že do spopadov in vojn v vrstah narodov samih, ob tem razdvoju propada narodovo kulturno in gospodarsko življenje. Od narodne družine končno ostane samo še neko zunanje ime, ki naj bi značilo družinsko skupnost, narodna beseda in kar še pri-tiče narodu pa postaja sredstvo bratomorov v
meščanskih vojnah. Narod brez ljubezni svojih stanov in družin je podoben telesu, kateremu so odvzeli kri, da se razkraja v posamezne ude. Le redki so današnji narodi, ki poznajo ljubezen, najprej ljubezen do Boga in iz nje izvirajočo ljubezen
i do bližnjega. Zdi se posebej, da so moč, bogastvo j in število narodom le ovira njihove rasti, ker postajajo domala vsi veliki in bogati narodi vedno bolj nekake ruševine v svoji notranjosti in se torej približujejo strašni katastrofi.
! Vse človeštvo končno je po svojih številnih ljudstvih ali v napotje in razkroj ali pa v blagoslov. Dokler ne združi narodov na zemlji vez božične ' noči, bodo svet vedno spet pretresale katastrofe ! vojnih in velikih socialnih prevratov. Trenutni i mednarodni položaj sam je najveličastnejši dokaz,
! kam vodi nebožična misel, ki se danes v svetu izživlja v raznih nacionalizmih, imperializmih in bolj-I ševizmu in grozi s tsrašno svetovno katastrofo.
Božič, veliki praznik nesebične ljubezni! Naj bi ga praznovale naše družinice v naših malih domovih kot praznik prave družinske sreče, ki izhaja iz Boga v človeškem srcu in ki premaga tudi 1 najhujšo revščino in žalost! Naj bi ga praznovale , naše vasi in naše fare kot praznik vaškega in farnega blagostanja, duševnega in telesnega! Naj bi ; ga praznoval ves naš slovenski rod kot svoj veliki ! dan, ki mu jamči — bolj od mirovnih pogodb in ustave — njegov obstoj in razvoj preko vseh ne-| prilik in nevšečnosti dneva!
I V tej čisti ljubezni naš božični pozdrav!
Čujte utripe naše dobe!
Nič božičnega ni na času, v katerem živimo. O b vsem triumfu moderne tehnike in ob vsej slavi moderne znanosti ni bil svet še nikdar tako reven in žalosten. Vedno bolj lezeta stiska in obup med narode. Le-ti pa se igrajo samo še z orožjem. Še nikdar vojna industrija ni tako cvetela ko danes. Pravico je svet zavrgel med staro šaro, ljubezen je proglasil za slabost, skromnost ima samo še ceno bojazljivosti. Nasilje, samovoljnost in teror, to so danes vladarji sveta. Zaman prosijo milijoni bedni in revni kruha in strehe, zastonj vpijejo zaničevani in zatirani po pravici zase, hladno in brezbrižno gre svet preko njihovih trupel in preko njihovih solz, kot bi ne bilo njih in njihove bolesti.
Površen pogled po svetu vidi razviti fronti boljševizma in fašizma, pripravljeni na medsebojni spopad. A kdor pogleda globlje in išče prave utripe sodobnega javnega in zasebnega življenja, kdor posluša vmes med besedami boljševiških in fašističnih mogotcev, ta bo zaslutil boljšo resnico: s krčevitim odporom se brani svet poti, ki vodi v Betlehem. Neznatno, revno in malo Detece božične noči je prava spotika narodom, proti njemu so naperjene tožbe ljudstev, njemu velja veliko svetno sovraštvo. Boljševiški in fašistični svet se trudi, da zabriše za njim sleherno sled in zemljo oprosti njegovega, božičnega duha. Stara zgodovina Babilona in Betlehema se danes ponavlja v novi, moderni obliki.
Čim bližje prihajajo ljudstva svoji propasti, do katere jih je privedla nebožična, nekrščanska misel, s tem krčevitejšim odporom se branijo rešitve! Morda za to, ker čutijo, da je ni rešitve iz lastne moči. Zadovoljujejo se s tem, da obnavljajo in spreminjajo zunanje prilike, ustanavljajo vedno nove organizacije, iščejo rešitve v politiki, z mednarodnimi pogodbami, z vojaškimi armadami in sličnimi površnimi sredstvi. Izboljšanja in odrešenja pa ni in ni. Ni čuda, če pa ostajajo ljudje taisti, ko bi se vendar oni morali poboljšati.
Lahko se reče, da še nikdar ni vladalo toliko nasprotje med svetno in božično mislijo. V zadnjem trenutku že in svet še vedno noče najti pota v Betlehem in po njem k Očetu.
Oni, ki verujejo v odrešeniško silo betlehemskega programa, so osamljeni in nimajo pričakovati
nič dobrega. Naklonjena jim je usoda božičnega Deteta, občutiti morajo zlobo posvetnega vladarja.
A vendar nimajo in ne smejo imeti povoda za črnogledost ali obup. Božične ljubezni in pravice ni premagal svet do danes in jo bo še manj premagal v bodoče. A zato ne smejo mirno zreti, kako drvi svet v svojo propast. Še posebno danes ob razpadanju in umiranju starega je treba krščanske odločnosti, dejavne zavednosti! „V s e sile vsega sveta morajo danes pomagati, vsak na svoj način in v svojem krogu, da se človeška družba notranje obnovi. Nekapitalistična in ne socialistična, pravična in krščanska naj družba postan e,“ tako poživlja sv. oče svoje otroke.
Naj ne bo božični klic zaman! Tudi ne na naši zemlji, med našim narodom. Najboprinasše zanaprej Betlehem, naj bo med nami še več božične ljubezni in pravice! Potem ostane med nami tudi tiha sreča božične noči!
Razgled po svetu.
Le malo razveseljivega, pa mnogo bojazen ustvarjajočega se je minuli teden po svetu godilo. Cilavno besedo ima danes orožje in preznačilno je, da rastejo v zadnjem času cene svinca in bakra ter žita na svetovnem trgu. Azija stoji v znamenju razvijajoče se meščanske vojne v Kitaju, Japonska že utrjuje svoje vojaške postojanke ob sovjetski meji. V Ameriki hočejo države iti svojo pot in pripravljajo vseameriško meddržavno zvezo. Evropa pa je še naprej tleč vulkan, ki grozi z izbruhom.
Meščanska vojna v Španiji. Izgleda, da bo vladalo med prazniki na španskih frontah premirje. Nasprotna si tabora sta izmenjala medsebojno svoje talce. General Franco ponuja Kataloncem samostojnost, če se odcepijo od Madrida in socialistov. Baski v Pirenejih pa so prosili sv. očeta za posredovanje pri generalu Francu, da jim da avtonomijo, nakar bi se odpovedali madridski vladi. — Vatikan. Sv. oče je od svoje bolezni okreval, vrši spet dnevne posle in bo med prazniki sprejemal številne običajne obiske. — Jugosi a v ij a. Min. predsednik Stojadinovič je v ne-
davnem govoru nakazal, da se odnošaji med Jugoslavijo in Ogrsko boljšajo. To dokazuje tudi predstoječa udeležba ogrskega upravitelja Horthy-ja na lovu v Jugoslaviji. Notranji minister dr. Korošec je imel na glavni skupščini Zadružne zveze pomemben govor, v govoru je označil zadružništvo kot važnega zaščitnika miru. Beograjska j skupščina obravnava konkordat s sv. stolico. -Nemčija. Poročajo o zavarovanju državne meje napram Švici po vojaščini. V Berlinu je Hitler sprejel vojne atašeje nemških poslanikov v ino- | zemstvu. Nemčija vedno glasneje povdarja svojo zahtevo po kolonijah. Trenutno namerava baje odkupiti afriško Angolo od Portugalske. Nemška mladina je sedaj vsa zajeta v takozvano Hitler-jugend. — Holandska. Dne 17. jan. se vrši poroka holandske prestolonaslednice s princem | Lippe-Bielefeldskim. — Anglija. Po odhodu bivšega kralja Edvarda se pojavljajo glasovi, da je bil njegov odstop izsiljen, ker so se gotovi krogi bali njegovih socialnih reform. Javljajo tudi, da je nameraval kralj med krizo govoriti po radiu na ljudstvo, a mu je vlada govor prepovedala. Edvard, sedaj vojvoda Windsorski, se nahaja v vili barona Rotschilda v Enzelsfeldu pri Dunaju. Po praznikih baje poseti Dalmacijo.
Iz naše države. Na Dunaj je prispel novi apostolski nuncij nadškof Cicognano. — Kancler je minuli teden obiskal Predarlsko. Med drugim je napovedal preosnovo davčnega sistema. — Zvezni komisar za osebne zadeve dr. Fleisch je imel govor, v katerem je ostro nastopil proti javnim uradnikom, ki proti službeni zaprisegi nočejo do- Ì kazati zvestobo do države. „Naj so ti uradniki vsaj tako pošteni, da svojo nezvestobo priznajo ter se dosledno umaknejo drugim,“ je komisar pavdaril. — O priliki splošne debate o proračunu v nižje-avstrijskem dež. zboru je nek govornik opozoril na porazno dejstvo, da se v gotovih krajih ljudske šole praznijo in sta se morali vsled pomanjkanja otrok zapreti že dve šoli. — Med Nemčijo in našo državo so se pričela trgovinska pogajanja, od katerih si avstrijski gospodarski krogi mnogo obetajo. — V zadnjem času je opaziti, da postopajo varnostne oblasti strožje proti narodnim socialistom in komunistom.
Naši pevci v Sloveniji.
Sredi decembra so se odzvali pevci iz Sel in Radiš vabilu Glasbene Matice v Ljubljani ter nastopili v par koncertih s koroško narodno pesmijo. Poleg že znanih in splošno priljubljenih pesmi so vzeli seboj tudi nekatere še nikjer napisane in zato neznane.
Prvi nastop je bil v dvorani Glasbene Matice v Ljubljani. O njem je zapisal strokovni kritik ljublj. „S lo venca" sledečo oceno: „V koroških narodnih pesmih je skrite mnogo pristne lepote, ki je istočasno vezana na zelo iskrena nepokvarjena občutja, kot jih je sposoben občutljivi, a v izrazu preprosti značaj. Kar se tiče izvedbe, ji je treba priznati, da sloni na zelo občutljivem notranjem utripu. Sicer so vsi ti glasovi po obsegu skromni in v barvi neizglajeni. A v njih zvenenju ni odbijajočega nasilja, temveč neka skromna in topla lahkotnost, ki je zvezana z iskrenim preprostim doživetjem. V tej iskrenosti se je povzpel zlasti zbor iz Sel, a se je v njej gibal tudi zbor iz Radiš. Ker je vse to petje slonelo na čisti intonaciji, si mogel ob njem v skromnem obsegu doživeti marsikatere prave glasbene lepote."
V nedeljo 13. t. m. opoldne sta zbora nastopila v ljubljanskem radiu. Zanimivo je bilo pri tem dejstvo, da je njuno petje poslušala ob aparatih domala vsa naša Koroška. Prenos je bil v posameznih krajih jasen, v drugih spet je bilo čutiti mnoge motnje.
Pevski izlet je dosegel svoj višek v Št. Vidu pri Ljubljani. Tod se je pokazalo, kolika je narodna vez med sinovi enega ljudstva in iste materne govorice. Pred lepim prosvetnim domom je pričakovala koroške pevce tisočglava množica z g. dekanom in županom na čelu ter jim priredila prisrčen bratski sprejem. Navdušenje se je nadaljevalo v dvorani in stopnjevalo od pesmi do pesmi. Po koncertu so pevci ostali dalje časa med dobrim in gostoljubnim šentvidskim ljudstvom, nakar jih je Glasbena Matica povabila, naj posetijo večerno predstavo ljubljanske opere. Strme, tako pripove-duieio še danes, so zrli ta visoki kos slovenske umetnosti.
V deželi je izzvalo gostovanje koroških pevcev v Ljubljani pri mnogih tudi nenaklonjene komentarje. Med drugim nam poročajo iz rožanske Bistrice, da je o priliki neke nemške prireditve rabil neki dr. Rumpold iz Celovca sila ostre besede proti Slovencem in v posebnem proti pevcem. Med drugim je dejal, da so gostovanja slovenskih pevcev iz Koroške izdaja kot bi bila izdaja, če bi nemški pevci iz Koroške peli in agitirali v Berlinu.
Naša nedolžna pesem! Toliko ima tisti Rumpold že prav, da jo moramo peti predvsem doma v naših vaseh in na naših domačih prireditvah. Kdo pa zamore narodnim manjšinam šteti v zlo, če tudi potom pesmi in pevcev poživljajo kulturne stike s svojim materinskim narodom? Tudi nemške manjšine se te svobode izdatno poslužujejo. Sicer pa je spet resnica, da bi naši pevci kedaj lahko nastopili tudi v kaki celovški dvorani ali dunajskem radiu — a predpogoj je, da petje tod ni komu v spotiko in povod nove nacionalne nestrpnosti. Pesem hoče biti darilo in sprava. Smo na Koroškem že tako daleč?	r.
DOMAČE NOVICE
700 Set Grebinjski Kiošter
Marsikdo ga ne pozna, Grebinjskega Kloštra. Saj je tudi brez pomena za kulturo in politiko — dandanes vsaj. In drugače — neznatno selo, niti vas mu ne moremo reči. Tri ali štiri pritljične bajtice s pridnimi prebivalci in teman vlažen hlevček zraven, to je vse. In niti to ni več Kiošter, marveč Spodnja Kneža. Prostorno dvorišče in star vodnjak, sredi njega v senci košatih kostanjev mogočno dvonadstropno poslopje, nekoliko zanemar-jeno, spojeno v eno z veliko, krasno cerkvijo in tik zraven z drugo, manjšo z zvonikom sredi pri-prostega kmečkega pokopališča — to je Grebinjski ■ Kiošter.
Deloma je razvalina. Župnik hiti v vsakem dežju mašit preperelo streho. Zid okoli sadovnjaka se kruši in v drugem nadstropju gnezdijo vrabci ter vise netopirji. In kdor prisluhne pazno in zbrano, začuje sredi te romantike lahno očitajočo, plaho in otožno pesem davnih dni, lepših dni, ki o njih sreči in bogastvu pritajeno šušlja rumeno listje ednajsterih večnih jagnjedov ob hudourniku.
Tak je danes Kiošter, star 700 let. Vsaj temelji so tako stari. Cerkev z zvonikom pa je še starejša. Kajti le-ta je že stala, manjša seveda, ko je dne 5. aprila 1236 leta sklenil bamberški škof Ekbert postaviti na tem mestu samostan. „Za dušni blagor i mojega brata Henrika," je zapisal. Ustanovo pa je ! izročil očetom Premonstratom iz frankovskega samostana Vescera, ki so v 36 letih zgradili samo-1 stan in cerkev, posvečeno sv. Norbertu, ustanovi-j telju svojega reda.
Ljudje so bili veseli belih očetov, grajščaki so i jih prijazno sprejeli. Verovali so namreč v večnost. Da bi pa jim bilo tamkaj dobro, so se kar | izprva že priporočili svetim možem v pobožno 1 molitev. Ustanova je sledila ustanovi: posestva,
1 vinogradi, njive in travniki in še denar — za slo-I vesna opravila, obletnice, osmine in pogrebe. Grof Ulrik Vovbrski jim je podaril celo toliko, da je veljal za drugega ustanovitelja samostana.
Ti menihi res niso bili imoviti. A bili so dobri, pobožni in varčni. Zato jim je škof-ustanovitelj izročil leta 1280 še ubožnico sv. Katarine pri Beljaku.
Papež in cesar sta jim bila naklonjena. Bili so kmetom tlačanom mili gospodarji, ščitili so jih pred nasiljem grajskih terjalcev. Na njihovem delu je bil božji blagoslov.
| Žal zlati dnevi sloge in proevita niso bili večni. Reformacija, verski razkol, ki ga je povzročil Martin Luther, se je nujno pojavil tudi v tem najmir-1 nejšem kotičku avstrijskih dežela. Jasno, da si je osvojil tudi marsikaterega meniha, saj je bil menih tudi njegov oče. Tako je v tem času tudi v Gre-binjskem Kloštru trpel samostanski red, kajti pokorščino so obsodili na smrt, zavrgli nravnost in čednost. Kaj čuda, da je v takih razmerah propadlo tudi gospodarstvo.
V tem času je bil samostan zrel za razpust. In res je papež ugodil prošnji nadvojvode Ferdinanda ter leta 1601 razpustil samostan, da bi ga izročil očetom jezuitom, katere je nadvojvoda poklical v deželo. Le vsled ostrega ugovora bamberškega škofa je bil ta ukrep razveljavljen. — Vneti in odločni proštje so samostan nravno in gospodarsko spet dvignili ter mu pomogli do prvotnega ugleda.
Še dva dogodka sta Kiošter usodno zadela, da mu je bilo umreti. Leta 16-48 je ogenj uničil četrti del pohištva. Usodnejši pa je bil drugi. Sredi skrivnostnega božičnega miru, sredi čistega, svetega veselja odrešene fare se je zgodilo, da je požar upepelil cel samostan. To je bilo 27. decembra 1750. Postavili so novega. Komaj pa je bil dozidan,
1 se je njegov lastnik škof bamberški pogodil s cesarico Marijo Terezijo ter ga ji prodal (1759). Nihče tedaj ni slutil usodnosti tega koraka. Toda še isti rod je gledal drugi del žaloigre: cesar Jožef II. je 19. maja 1786 leta razpustil Kiošter. Razen njega pa očetje Premonstrati niso imeli več samostana v notranji Avstriji. Menihom so dali pokojnino, zadnjega prošta Bogomira III. Mayer-hoferja pa so poslali v Celovec za vodjo bogoslovnega semenišča.
Odtlej je Kiošter zapuščen. To mu je še ostalo: Veličastno Marijino svetišče s prelepim plastičnim pročeljem, napol razpadene celice po mračnih hodnikih in vsepovsod samostanska tišina, ki jo zdaj pa zdaj prijetno prekine nagel ženski korak.
Ob svetih časih pa, kakor da bi se zbirali rajni beli očetje, zaživi ves osamljeni Kiošter. Tedaj je silno lepo .okoli njega in v njem: kadar se snide vsa fara in kadar pridejo mnogi zapet Klošterski Mariji Pomočnici...
Tudi te dni se zbere župnija na križnem hodniku ter z župnikom vred zbrano in pobožno stopi 1 v krasno samostansko obednico ter se v prisrčni pesmi zahvali svojemu pastirju, ki ji je v tem pro-; štoru dal novo društveno dvorano.
Bodi v spomin na davne dni — za sedemstolet-nico!	Vaški.
Nova sv. maša. (Rosegg—Rožek.) Po božičnih praznikih v nedeljo 27. t. m. bomo imeli v fari lepo in redko slovesnost. Naš rojak frančiškan o. Bertrand Katnik bo daroval novo sv. mašo. Minulo | nedeljo ga je prevzv. knezoškof dr. Rožman posvetil v duhovnika. Primicijant je rodom iz Pro-senove družine v rožeški fari ter je nečak rajnega koteljskega župnika Janeza Katnika. Slovesnost se piične v farni cerkvi ob 10. uri dop. Domača fara pripravlja svojemu rojaku lepo, prisrčno slavje.
Zborovanje dom. fronte. (Petschnitzen—Pečni-ca.) V nedeljo 13. t. m. je sklicala po sv. maši naša dom. fronta, kateri načeljuje posestnik Miki, v veliki dvorani Čemernjakove gostilne zborovanje, ki je prav lepo uspelo. Glavni govornik fronte je bil prof. dr. Tischler iz Beljaka, ki je slovenski zastopnik v dež. vodstvu dom. fronte. Govoril je v obeh dež. jezikih. Slikal je nemirne stanje v evropskih državah, naštel različne dokaze gospodarskega dviga v naši Avstriji ter poživljal k bratski slogi in razumevanju med Nemci in Slovenci v de-I želi. Po njegovem govoru so se oglasili še drugi. J ako je. župnik Maierhofer razložil pomen novega mostu črez Dravo v Podravljah ter napeljavo nove ceste čez ta most iz Vrbe do Baškega jezera, j Posestnik in lesni trgovec Redman je stavil zahtevo, naj bi se pri dobavi lesa upoštevali tudi mali lesni trgovci. Posestnik Arnejc, pd. Vaznik v Spodnjih Brovljah, pa je opozarjal na razne kmečke težave. Tudi delavci so javili svoje pritožbe in skrbi. Referent dr. Tischler je obljubil, da se bo na pristojnem mestu zavzel za vse želje, nakar se je odpeljal še na drug shod, ki je bil popoldne ob 3. uri na Kosi v rožeški fari. Ta shod, katerega so se udeležili tudi Nemci in med njimi učiteljstvo, bo ostal vsem v lepem spominu.
Malo odgovora. (Suetschach Sveče.) V cel. nacionalnem glasilu poroča neki dopisnik o poteku in zaključku nemškega gospodinjskega tečaja in označuje naš tečaj z besedami „eine politische Aufzaumung und Hetzarbeit". Pravi še, da smo delili vozovnice za prosto vožnjo k zaključku te-
Kadar ie v duši
mraz in temno ...
Vital Vodušek.
Kadar je v duši mraz in temno,
Marija Jezuščka skrije — in naši angeli jokajo, pa si zastro očesca z dlanmi, ker ni Jezusa in Marije.
Jezušček, naj ne bo nikdar mraz in temno, temno v naših dušah!
Jezušček, nikdar ne zbeži od nas!
Božična legenda
Magajna Bogomir.
Lahko bi se zgodilo kjerkoli, toda tistikrat se je zgodilo na visokem Krasu v prav majhni, bedni vasi. Bil je tedaj advent, pust in dolgočasen, kot ie more biti poleg puščobe in dolgočasja praznih shramb; ljudje v zaporih — nič tistega veselega pričakovanja prekrasnih božičnih pesmi in nič u-panja v čarobno doživetje čudežnega Odrešeni-kovega rojstva. Kdo bi upal in pel, ko pa te zapró, že če le misliš na upanje in pesem!
Tak advent je bil, toda vaščani so vendarle hrepeneli po jaselcah. Morda je bilo iz vere, morda iz navade — morda iz sladkega spomina. Matija, ki je bil velik muzikant in nekdaj organist, star fant, je mislil in in mislil in hrepenel noč in dan. Imel je mater v grobu, očeta v zaporu, v zaporu zato, ker se je uprl, ko so pregnali pevce s kora, pa je še veroval — z nezmanjšano silo je veroval v Odrešenika. Sklenil je, da mu napravi najlepše jaselce za božično noč.
Šel je od hiše do hiše in nabiral denar. Dali so mu vse, kar so imeli. Nabral je liro in pol. Vsak je pripomnil to ali ono, kak naj bo Odrešenik. Matija se je napotil v Trst in je iskal tam po ulicah, da bi kupil Odrešenika — prekrasno novorojeno dete. Strašno ošabno, tuje in visoko so se mu smejali po trgovinah: „Ta človek bi hotel za liro in pol prekrasnega novorojenca. Ali hočeš tega iz porcelana? Ali morda tega iz marmorja? Ali iz slonove kosti — ha, ha! Za liro in pol! Tega iz papirja, če hočeš!"
Zvečer se je Matija napotil mračen in potrt domov in ni nič videl prekrasne mesečne noči, po kateri so visele zvezde nad kamnito pokrajino, in ki se je naredila, kakor da bi prišla od sam Bog ve kje. ..Kako naj bi prišel Odrešenik v to ukleto, pusto, kamnito, zapuščeno gmajno? Tukaj je človeku usojeno samo, da pade in čimprej pogine." Do neskončnosti revna in zapuščena in pomilovanja vredna se mu je zazdela vas, ki je ležala pred njim, in solze sramu in obupa so se mu prikazale v oči. Nič ni vedel, da se same zvezde svetlikajo v teh solzah. Ljudem, ki so ga pričakovali pred njegovo kočo, je vrnil denar. In glej — nihče mu ni nič očital. Le vsak je sklonil glavo in odšel molče v svojo hišo. Vsi so zaspali, le Matija ni mogel in ni mogel. Vedno bolj živo, vsa polna koprnenja je mislila duša na nekdanje dni.
♦♦-H-+++ + + +♦♦ + ♦♦♦♦ + ♦♦♦♦♦ ♦♦♦+♦♦♦♦•♦•♦+♦♦
X 'Uredvštuo in uprava (Koroškega	t
X Slovenca želita osem rojakom	£
t	blagoslovljen božič 11
Silne godbe orgel so donele v njej, truma deklet in fantov je prepevala v njej — kakor nekočč „Ro-jen nam je Rešenik...“ Strmel je v kot, kjer je ležala mesečina, in od ure do ure je bila bolečina silnejša v njem.
In zgodilo se je krog polnoči. V kotu, v mese-
čini se je porodila senca — in senca je bila od drobca do drobca trenotka vse bolj živa, bolj jasna, bolj lepa — in je bila senca naenkrat novorojenec in je bil novorojenec sam Jezus. Tako živo in modro je gledal, da bi ne mogel gledati tako j največji modrijan sveta.
I Matija se je dvignil na ležišču in pokleknil, da bi | molil. Nasmehnil se je in iztegnil roke proti njemu.
' Pa mu je rekel, čudovito razločno in razumljivo,
1 tako da je Matija razumel vsako besedo: „Mir j tebi in tvojim, Matija!"
Fanta je objela velika radost. Stopil je z ležišča in se približal Detetu, da bi ga vzel v naročje. Toda tedaj je Otrok izginil. Matija si je pomel oči. Ali je sanjal? Ni sanjal. Razločno je bilo povedano v njegovem jeziku: „Mir tebi in tvojim, Matija!"
Zjutraj, ko so se zarje doteknile hiš, je vstal in hodil iz doma v dom in povedal vsem. Ljudje niso vedeli, ali bi verjeli ali ne. „Široko dušo imaš in se ti marsikaj, kar je drugim sanja, zazdi zares." — „Ne, saj sem videl prav s temi očmi in slišal i prav s temi ušesi." — „Pa ti je res po naše povedal?" —
Polastilo se ga je silno koprnenje, da bi še en-| krat videl tisto podobo, polno lepote in modrosti. Klečal je vso drugo noč, strmel v kot in pričakoval — čudvita podoba se ni prikazala več. Toda v duši je rasla, rasla — vedno bolj živa, vedno bolj polna veličastva. Zgrabila ga je želja, da bi jo | upodobil. Kako? Ne sme več na kor, da bi jo pri-■ kazal ljudem z godbo. — „Jezus za liro in pol? i Ali je mogoče kupiti Jezusa z denarjem? Ali je Odrešenik pri tistih, ki so ustvarili nasilje?"
Vzel je sekiro in se napotil v borovje. Burja je pela med črnimi vejami, ki so se sklanjale prav dotai, počasi, kakor da bi nekdo počasi dvigal roke od zemlje v nebo in nazaj k zemlji. Matiji se je budila v duši sladka grenkost: „Morda so peli bori prav tako takrat, ko ni Marija našla preno-j čišča v mestu, morda so peli prav tako, ko je be-! žala po pustih, kamnitih pokrajinah iz svoje de-| žele, da reši življenje novorojencu." — Iz te l pesmi, iz tega občutja je zasekal v živo vejo —
Podlistek	..
Ksaver Meško:
Sonce zahaja
Slika iz Slovenskih goric.
Nizka, tesna, zakajena sobica. Okna majhna. A dasi stanujeta v hiši samo dva stara človeka, o-življajo dve okni, proti dvorišču obrnjeni, lončki s cvetlicami.
Zrak v sobi je težak in prenasičen. Kakor pač zrak v tesnih, zatohlih bolniških izbicah na kmetih.
Na siromašni postelji, na slami, pregrnjeni s staro hodno rjuho leži bolnica, osemdesetletna starka.
Iz rdeče, belopikaste naglavne rute se ostro odraža izsušeni obraz; izpod roba visi na čelo šop tenkih sivih las, ki se zdi na rjavi koži kakor belkasta brazgotina davne zaceljene rane. Drobne sive oči begajo vročično in hrepeneče, kakor bi plašno lovile poslavljajoče se življenje, proti oknu in ven v sončni dan, ki se pa že nagiba k večeru in tudi zanjo že za vedno ugaša. Zdaj se zazre tudi na staro zaprašeno uro na steni, kakor bi jo nameravala vprašati, ji li res že doteka, se bo li v resnici ustavila, kadar bo ona zadnjič zadihala m ji mirno zastane srce. Nekako motno se ji v spominu oživlja, kako je zadnje noči, ko je že nič več ni maral objeti spanec in jo zazibati v po-zabnost in nečutnost, mož je pa, utrujen po starosti, nočnem bedenju in dnevnih skrbeh, na klopi ob peči polglasno zasmrčal in v spanju nemirno vzdihoval — kako je napeto poslušala to enakomerno, skoro utrudljivo tiktakanje in drugo, nekoli tišje, neutrudljivo, neustavljivo tiktakanje „smrtne ure" v preperelem tramovju stare stene. In ji je , ob tem bolestneje in bolestneje rezala v glavo in I
srce misel: „Meni tiktakata, moje življenje merita ..
Časih se ozre tudi na moža, starca, štiri leta starejšega od nje, vsega sključenega. Pa se ji zazdi, kadar ga pogleda, da je bolj ko pod številom in bremenom let sključen pod težo žalosti in skrbi, kaj bo ž njim, kadar ostane sam. Zaboli jo to vprašanje, da pogled naglo odvrne.
Kadar jo Doroteja, stara gostinja v sosedovi bajti, ki pride vsak dan, da ji malo postreže, ogovori in jo kaj vpraša, se zazre tudi v njo. A z nekakim začudenjem, kakor bi šele v spominu iskala, kaj soseda dela tu, kakor bi šele skušala doumeti, kaj ji govori glas, od daleč nekod prihajajoč.
Mož nestrpno stopica po sobi. Sede na klop ob peči, se zagleda v bolnico, a ne strpi. Vstane, se zažene proti durim, kakor bi bil namenjen iz izbe, kakor bi hotel pobegniti iz hiše, da ubeži tistemu groznemu, ki se lahko vsak trenutek dogodi. A kakor bi mu branila nevidna sila, ne more. Obstoji nenadoma sredi sobe, zastrmi v bolnico, pokima, zazdihne, se obrne v stran, vdano in kakor premagan sklone glavo. Gloje mu ob srcu kakor ostrozoba miška vedno in vedno ista bolečina, ista skoro nedojetljiva misel in skrb: „Pa me bo res zapustila? A kako bi bilo to mogoče? Po šestdesetih letih...“
Doroteja brska med žlicami v lesenem žličnjaku na steni nad staro mizo. Išče najprimernejšo žlico, da bi dala bolnici mleko, ki ga je pravkar zvarila. Ropot žlice se meša z glasnim, naglim dihanjem bolnice. Mož zakašlja, se obrne k oknu, se nekako začudi, da Minine rože — „še v starosti, do zadnjega je tako lepo skrbela zanje", ga prijetno zaboli v srcu — tako lepo cveto, a Mina usiha.
Doroteja nese mleko k postelji. Rumena mezdra je razpeta čez vso skledico, belkasto puhti iznad posode, prijeten vonj-se širi na krog.
„Boš malo zvare, Mina? Sem ravno prej kozico podojila," poltiho, a z zaskrbljenostjo v glasu vpraša bolnico.
Mina se zdrzne.
„Da bi jela?" se začudi, ko jo pokliče glas z daljnih poti, ki je pravkar hodila po njih. Na jed zdaj pač ni bila mislila, ne čuti nič poželjenja po njej. Zato tako začudeno pogleda zeleno pološčeno skledico. Od skledice ji pogled blodno zdrsi za možem proti oknu, kakor bi se bila nenadoma domislila: „Saj sva z Jožom vendar zmerom skupaj jela!" Ob možu ji splava pogled skozi okno, obvisi na še mladi, precej visoki hruški pred hišo. Drobne oči se ji zazro, kar vidno se razveselijo.
„Joj, kako rumene so že Ovsenke! Te bi — zvare nič ne morem," zahrepeni s slabotnim glasom.
S starostno naglico se obrne mož k njej.
„Ovsenke bi, Mina? Ja, so res že čisto zrele."
Naglo pristopica k postelji.
„Bi jih, Ovsenke, bi. Vsako leto sva jih jela."
„Doroteja, pojdi, natresi jih," prosi starček. „Ob svinjakih je poslonjena rahla."
„Pa natresem," je takoj voljna soseda in postavi skledico z mlekom nazaj na mizo.
Starček in starka zreta napeto za njo, da zapre dveri za seboj.
„Takoj ti jih bo prinesla, Mina. Samo malo potrpi."
In jo z drhtečo roko in počasi, kakor bi ga bilo sram, poboža po čelu in izsušenem, že nekoliko hladnem licu.
Bolnica se trudno, a hkrati srečno in hvaležno nasmehlja. Ne reče nič. Samo nekako iztežka misli, kako je Joža dober. In se ji misli zgubljajo nekam v davno prošlost, ko jo je tako nežno in ljubeče božal mlado dekle. Pred dobrimi šestdesetimi leti...
Že se Doroteja vrača. Tri debele rumene Ovsenke drži v rokah.
in ko je padla na tla, jo je dvignil spoštljivo in si jo naložil na ramo. Začudeno so ga gledali, ko jo je nosil skozi vas. „Kaj hoče zelenju, ko pa nimamo Jezusa !“ Radovedni so šli za njim v kočo. On pa je molče sedel na ležišče in rezljal. Nobene besede niso mogli spraviti iz njegovih ust. V noči je ostal sam, rezljal je in rezljal. Skozi okno mu je svetila mesečina. Zdaj pa zdaj so mu oči obvisele v kotu in se zameknile. Polagoma se je porajalo pod njegovimi rokami dete — novorojenec, smehljajoče se in polno modrosti, podoba tistega, ki ga je videl z dušo. In ko je ugasnila mesečina in se je žar zarje doteknil okna, je Matija zaslišal: „Mir tebi in tvojim, Matija!"
Prišli so zopet v kočo vaščani — možje, žene, otroci in ostrmeli so. „Kje si se učil? Saj si ga naredil živega. Tak je, kot da bi bil zares!"
„Nisem se učil. Videl sem ga."
Potem so dekleta stkale obleko za novorojenca: srajčko, ki je bila bela kot nebesa, plašček, ki je bil moder kot modrost, in rdeč pas, ki je bil kot ljubezen, in so oblekle novorojenca.
Matija je še izrezljal jaselce in jih okrasil s samimi srci. Potem je šla vsa vas v gmajno. Smreke ni bilo v celi pokrajini niti ene, a nabrali so mahu in črnih borovih vej in so uredili jaselce. Prednje so prižgali svečo.
V božični noči so se zbrali vsi v tisti majhni kuhinji. V kotu, kjer se je Matiji prikazal Jezus, so stale jaselce. Krog njih so stali ljudje, gledali so, tiho so molili in niso govorili glasno, boječ se, da bi ne prišli in jim ne ugrabili novorojenca. Šele ko je prišla pozna noč, so se pričeli pogovarjati. Besede pa niso bile vesele — vsaka je bila kot tožba in zdaj pa zdaj je odšel kdo pred kočo, da bi pogledal, ali ne stojé zunaj in prisluškujejo tožbam. Potožili so mu vse, prav vse, in strmeli v njegov obraz, ali bo odgovoril. Toda novorojenec jih je gledal in se samo smehljal — tiho, tiho. Bližala se je polnoč. Radi bi zapeli, toda vselej je strah premagal duše.
*
Skoraj prav o polnoči se je povrnil Matijev oče iz zapora. Vztrepetali so vsi, ko je potrkal na vrata -— vendar so šli in odprli. Matija je vzkliknil vzradoščen. Stisnil je staremu roko in ga vodil v kuhinjo. Stiskali so mu roko vsi. Niso ga vpraševali, kako je bilo. Vedeli so vsi, kako je bilo. Okrvavljene oči in sključena postava je pričala dovolj. Saj je postal v šestih mesecih dvajset let starejši. Zagledali so se v njegove zenice. V zenicah starega je gorel ogenj silneje kot kdajkoli poprej. Stopil je k jaselcam in se zameknil v otroka. V trpke poteze se mu je zarisala radost.
„Kako dišijo!" se veseli in jih nudi bolnici. „Le ugrizni, Mina!"
Starka s slabotno roko vzame eno, jo drži nad očmi, se ji nasmehlja kakor davno zaželjeni dobroti in sreči. Počasi jo nese k ustom, ugrizne, žveče z brezzobimi usti.
Nenadoma zakašlja, se prične daviti. Hoče izpljuniti. A se še huje davi, hrope. Lica ji postajajo siva, oči se ji boleče napno, izstopajo iz jamic.
„Joj, saj bo umrla!" se prestraši Doroteja. „Svečo!“
Pohiti po svečo, že pripravljeno za najhujše na polici ob oknu med skladom časnikov, ker sta Joža in Mina še na stare dni zmerom rada brala. Sveča je s Sv. Višarij, rdeča, nalašč za smrtno uro blagoslovljena.
„Prižgi, Joža, prižgi!" sili Doroteja.
Starček vzame iz zapečka škatlico šibic, odpira škatlo z okorno roko, nerodno drsa z žveplenko ob raskavi rob škatljice, tri-, štirikrat, preden užge.
„Pomoliva — saj že umira!" zdihne Doroteja in tišči svečo v hladno, že brezmočno roko umirajoče. — „Oče naš, ki si v nebesih ...“
Dobre četrt ure pozneje stopi starček sključen iz koče. Po velih licih, s sivimi kocinami obraslih, mu polzejo solze. Postoji pred pragom, globoko zajame zraka, kakor bi ga dušilo. Blodno se zagleda v daljavo, kjer med tenkimi, belkastimi oblaki, s sončnimi žarki rdeče ožarjenimi, zahaja sonce. Nemirno mežika s solznimi očmi proti večernim daljavam. Skozi starikave, slabotne misli pa mu reže boleče vprašanje: ,,Torej je šla? Kako vendar to? Po šestdesetih letih ...“
Opoteče se po ilovnatem podstenju proti hrastovemu štoru, na katerem je tolikrat sekal drva, da jima je Mina kuhala. Sede, se sključi v dve gube, zagrebe glavo vroke, obsedi kakor okamenel. Vse življenje, se zdi, je z življenjem notri v hiši splahnelo tudi iz tega trhlega, starega telesa.
Sonce je zašlo ...
„Kro je ustvaril tega našega Jezusa?"
„Mi vsi smo ga ustvarili," je odgovoril Matija. „Ali ne vidite, da je dete živo? Zapojmo mu pesem!"
Silno navdušenje je objelo vso trumo. In zapeli so glasno, polni radosti in vere: „Rojen nam je
Otroški kotiček
Kai se vam zdi?
Kaj se vam zdi, pastirčki vi, al’ ste kaj slišali?
Oj srečni čas: veselja glas z nebes doni na nas!
„Bogu naj čast v višavah bo," tako, čuj, angelci pojo,
„in mir naj dobrim bo ljudem po širnem svetu vsem!"
Jezušcek v iaselcah
Marija je imela pobožnega moža, svetega Jožefa. Ko je bila huda zima, sta šla Marija in Jožef v mesto Betlehem. Tema je bila in zeblo je. Iskala sta, da hi kje spala, pa v hišah ni bilo prostora. Zato sta morala iti ven iz mesta. Na pašniku, kjer so pasli pastirji, sta našla hlevček. Šla sta noter in zaspala. Po noči pa je Marija dobila Jezuščka. Zavila ga je v plenice in položila v jaselce. Ta mali Jezušček je bil najlepši otrok na vsem svetu. On je bil tudi Bog, njegova je bila zemlja, solnce in vse, kar je na svetu.
Nedaleč proč pa so bili pobožni pastirci, ki so varovali živino. Kar se posveti ko čez dan in angel se jim prikaže. Pastirji so se zelo prestrašili. Angel jim reče: „Ne bojte se: Jezušček se je rodil! Pojdite hitro v hlevček in tam boste našli Jezuščka v jaselcah!" Pastirji so hitro vstali, vzeli s sabo ovčke in jančke ter hiteli k hlevčku. Ko so prišli v hlevček, so našli Jezuščka v jaselcah. Dali so mu ovčke in jančke, pokleknili na tla in molili Jezuščka.
Meh za smeh
„Moraš in njegov gospod. Žena: „Ali moraš vedno piti?" — Mož: „Kdo pravi, da moram? Jaz pijem prostovoljno!"
Strašna prisega. „Ali se je res tvoja žena zaklela, da ne gre nikdar več v gore?" — „Res! Radi odmeva... ker v gorah ne more imeti zadnje besede."
Ruski pregovori. Kadar se zajec ženi, pozabi na lovca. — Iz trave postane seno, iz lepega dekleta stara baba. — Nevesta še prezgodaj izve, zakaj se je pri poroki jokala.
Pred odhodom vlaka. Žena (možu, ki odhaja): „... pa veš, kadar se boš vračal, sedi v prvi vagon, da boš prej doma!"
Zakaj so ribe neme. Tomaž: „Ali veš, zakaj so ribe neme?" — France: „?“ — Tomaž: „Kar potisni glavo pod vodo in poskusi govoriti, pa boš vedel, zakaj!"
Zakaj — tiho? Dva cigana spita v eni postelji. Kar pridejo tatovi v kočo in prvi cigan zbudi narahlo drugega: „Za božjo voljo — tiho, tatovi so priSli!" — ..Zakaj — tiho?" zakriči drugi. „Kriči, morda se ustrašijo in še kaj pustijo!"
Rešenik ...“ In ko so odpeli, se je zgodilo čudo prav za prav ne čudo, ampak nekaj pravičnega, nekaj, kar se je moralo zgoditi: Novorojenec se je dvignil iz jaselc, razširil je roke v blagoslov in zaklical tako, da so razumeli vsi: „Mir vam — bratje in sestre!"
Otroci, posluhnite!
Ste videli že kapljico vode? Ob sončnem vzhodu se jih svetlika na milijone na travah in listju dreves. Ena sama lepa mavrica je v vsaki izmed njih.
Pa kaj je kapljica vode? Malo ali nič, boste dejali. Pa so učeni možje dejali, da je ena sama kapljica vode velika, velika skrivnost. V eni sami kapljici vode je nešteto malih telesc, katerih število bi s številkami zapisal takole:
140,„000.000„000.000,000.000. Ta telesca imenujemo atome. Kako neznatni so, si lahko predstavljate, če veste, kako majhna je ena kapljica. Učenjaki povedo še naprej, da je v eni sami kapljici vode mnogo raznih rastlinic in živalic, ki so našim očem nevidne. Vse to mnogobrojno življenje v kapljici vode pa je čudovito lepo urejeno in se zdi kakor nekaka država v malem z najrazličnejšimi prebivalci in narodi. In to je samo ena kapljica vode.
Otroci, kaj je človeško telo? Meso, kri in kosti, mi boste morda odgovorili. A ta odgovor je površen, zelo površen. En sam neznaten košček našega telesa je čudovit, nadvse čudovit umotvor. Sestoji iz milijonov živih telesc, ki se neprestano gibljejo, samo da gibanja z našim očesom ne opazimo. Ena sama kapljica krvi je še stokrat večja skrivnost, kakor je kapljica vode. Potem, dragi otroci, si lahko mislite, kako velik umotvor je naše telo. Ni ga tako umetno sestavljenega stroja na svetu, ni je na svetu nikake tako učene knjige, ki bi nam zamogla razložiti, kako velik čudež je naše telo.
A telo brez duše je mrtvo, ste se učili v šoli. Duša, dragi otroci, to pa je največji čudež na svetu. Bog sam, ki je ustvaril kapljico vode, naše telo in vse, kar vidimo in slišimo in čutimo, nam jo je vdihnil. Nevidna je, vendar govori iz naših oči, iz vsakega našega giba, iz vsake naše besede, iz vsakega našega dejanja. Tako velika je njena skrivnost, da jo bomo doumeli šele tedaj docela, ko bo počivala po naši smrti pri Bogu, ki jo je ustvaril.
Vidite, dragi otroci, kolike skrivnosti in čudesa nas obdajajo vsenaokoli! Mi pa smo tolikrat slepi in gluhi za vse in živimo tjavendan brez vsake misli. Velik, neznansko velik in veličasten, čudovito veličasten je svet, v katerem živimo. Vsemogočni Oče ga je ustvaril in uredil v svoji neskončni ljubezni do nas.
Kako velika je morala biti Njegova ljubezen do nas, da je v božični noči poslal na svet celo svojega Sina, da bi nas vodil k Njemu! Tod, otroci, zastane vsaka modrost in učenost, preostane samo še naša otroška ljubezen in vera v Očeta, ki tako skrbi za svoje otroke na zemlji. Bodimo mu za njegovo veliko skrb hvaležni tako, da mu bomo dobri, ubogljivi otroci! Potem nas ne bo zapusti! nikdar in nikoli in naš pogled naprej sme biti veder čist.
Iz šole. Veroučitelj: „Torej, Janezek, čitaj povest o Davidu in Golijatu!" — Janez čita. Veroučitelj: „Čitaj razločno in počasi, saj si Goljata skoro popolnoma požrl."
Uganke
1.	Kaj se ne da kupiti z vsem bogastvom sveta?
(•se:? luofiqnszj)
2.	Slepec je videl zajca, hromeč ga je ujel in nagec ga je vtaknil za srajco. Kaj je to?
C?BT)
3.	Zakaj je smrt najcenejši zdravnik?
(•JJSiqO U3 OU1ES lAEJdEU .13)1)
4.	Koliko jajc je mogel snesti velikan Goljat na teščč?
C3§3) 33A qq IU UJ3}Od J3>| 'ES3U3 OUIEg)
5.	Kdo si prej zlomi nogo: ta, ki pade s stolpa,
ali oni, ki pade s stola?
(•qsi; EU t3Jd 3t jajj ‘hupsisoj)
6.	Kdo se poti v mrazu?
(•ouMO)
7.	Mojih staršev sin je, pa vendar ni moj brat. Kdo je to?
(•ZEf)
čaja, da tako privabimo čim največ udeležencev. I Očividno je dopisniku uspeli in zaključek našega j tečaja trn v peti, da se poslužuje takih zlobnih laži. Prvič mi sploh nismo imeli nikake zaključne pojedine, marveč prav okusno razstavo in pestro prireditev ob koncu tečaja. Drugič je zlobnost trditev, da je imel kateri udeležencev prosto vozovnico. Nam takih sredstev ni treba! Končno naj še omenimo, da se je nemški tečaj pričel teden dni za našim kot izrazit konkurenčni tečaj, zaklju- 1 čil pa iz otipljivih razlogov na isti dan, kakor naš. Ce dodamo še ostudni način odvajanja tečajnic od našega tečaja, smemo izreči sodbo: Kdor hoče drugega blatiti, je sam najprej umazan!
Kako je to? (Vellach—Bela.) Dne 21. novembra sta dva carinika iz Bele zasačila pet tihotapcev, ki so nosili nedovoljenim potom vsak po 50 kg pšenične moke iz Jugoslavije. Prijela sta jih na stezi od meje pri Skalarjevi planini. Tihotapce sta gnala obložene z moko do pd. Štajnarja, kjer so naložili moko na ročni voziček. Došle na carinski urad v Beli so tihotapce, ki so sami domačini, zaprli posamič v stranišča in jih pustili tam 36 ur brez jedi in postelje, da so morali ležati na betonskih tleh. Tudi z udarci in psovkami niso štedili. Ljudstvo se sedaj vprašuje, če je tako postopanje četudi proti tihotapcem postavno in umestno. Za nepostavno dejanje tihotapci vsekakor zaslužijo kazen, vendar naj bi se z njimi ravnalo po zakonu.
Kar vemo, to povemo. (Augsdorf—Loga ves.) Še danes nam je hudo po odišlem g. župniku Štefanu Bayerju. Iz srca jim želimo, da bi vživali v šentjakobskem župnišču pri č. dekanu Šenku zasluženi pokoj v zdravju in veselju. Pred odhodom so poklonili našemu društvu bogato svojo knjižnico in med drugim še lep doprsni kip očeta koroških Slovencev Andreja Einspielerja. Kip bo odslej krasil društveno sobo. Za lepi dar jim izreka društvo še tem potom svojo zahvalo. — Po odhodu preč. g. župnika je neki sem priseljeni, civilno poročeni železničar v p. Lorene Waffen začel pobirati v fari podpise za nemške pridige oz. za nemškega duhovnika. Podpisujejo se tudi otroci. Imenovani Waffen je vrhu vsega funkcionar dom. fronte v občini. — Dne 11. t. m. je ob pol 4. uri zjutraj začelo goreti v gospodarskem poslopju Rudolfa Knessa, lastniku hotela Auenhof. Ogenj je nastal baje pri dimniku.
Smrtna nezgoda. (Malnitz—Malniče pri Ledenicah.) Hanjžekovo družino v Malnicah je zadela težka nesreča. Pridna in pobožna mati je v jutro predadventnega petka v temi zdrknila v domači hiši po stopnicah ter si pri padcu pretresla možgane. Nastopila je smrt in na adventno nedeljo smo dobro mamo pokopali. Hanjžekovi družini bo hudo po njej, saj se ima samo mamini marljivosti zahvaliti za lepi dom. Ko je leta 1904 prišla kot mlada žena k Hanjžeku, je bil dom zanemarjen.
A mati je znala delati čudeže. Vsak dan je vstajala zjutraj ob štirih ter vodila vse delo. V nedeljah je s svojim možem redno obiskovala božjo službo, čeravno je iz Malnič uro hoda do farne cerkve. Pred smrtjo je zamogla še sprejeti zakramente za umirajoče. Sedaj pa bo svojo družinico varovala iz nebeških višav.
Danes meni, jutri tebi... (Altfinkenstein—Stari grad.) Ni minulo mesec dni, ko smo poročali, kako na našem pokopališču rastejo grobovi. (Največ
žrtev išče smrtna kosa med gospodarji in gospodinjami. Koncem novembra smo spremljali na zadnji poti mater sedmih otrok Antonijo Janša, pd. Mešnico. Lep je bil njen pogreb, ganljivo slovo otrok in pogrebcev od dobre mame. N. p. v m.
Ne vemo ne ure ne dneva. (Radsberg—Radiše.) Zadnji čas pobira smrt pri nas samo moške. Prvi je odšel v večnost Andrej Kleewalder, pd. Brezaj. Dolga leta je bil rajni kovač pri Mlinarču v Za-kamnu. Za njim se je poslovil Franc Natek, pd. Krištan. Trdo je bilo njegovo življenje, s pridnostjo ga je zmagoval do visoke svoje starosti. — V avgustu t. 1. je šel že priletni Miha Sibic nabirat krme za koze in se ni več vrnil domov, čez tri mesece so našli njegovo truplo. Na mesto smrti so mu postavili svojci lep križ, ki naj opominja mimoidoče, da pred belo ženo nismo varni nikjer. — Anton Kordaš, pd. Zabernikov, se je pred 20 leti pri vlačenju ponesrečil, ko se mu je splašil konj. Izgubil je nogo. Šele sedaj ga je dolgoletnega trpljenja rešila bela žena. Njegov oče je bil dolga leta slovenski župan v Medgorjah. — Kruta smrt ni prizanesla niti enoletnemu edincu mlade družine Florijana Pvažunder. Težke, dolge bolezni pa je rešila Lorenca Miiller, pd. Vratnika. — Dne 14. nov. 1935 je odšel od doma SOletni tesarski mojster Florijan Maček. Ni so ga več našli kljub vnetemu iskanju. Začetkom decembra pa so otroci pod vogljanskimi skalami odkrili lobanjo, nakar so iskali naprej in našli nad skalovjem okostje. Dognali so nato, da je bil pogrešeni Florijan bržkone je v noči zašel, padel čez precej visoko skalo ter obvisel nad visokim skalovjem. Po letu dni so torej šele mogli izročiti njegove kosti blagoslovljeni materi zemlji. — V Podgradu pa so pokopali Radeckijevega veterana Valentina Wo-schitz, pd. Hrebelnika. Rojen 1840 je vstopil leta 1860 v vojaško službo in se leta 1866 udeležil Radeckijevega pohoda na Laško. Kljub visoki starosti je bil še čil in je do zadnjega čital brez očal. Našim rajnim večni mir!
Bodi jim večni mir! (Greuth bei Obertrixen— Rute pri Zg. Trušnjah.) Tudi pri nas se rada oglaša smrt. Dne 10. t. m. je ugrabila pd. Klobasovega očeta Petra v starosti 72 let. V nedeljo 13. t. m. pa staro Kovačevo mater. Rajnica je bila dobra žena, pridna gospodinja in zavedna Slovenka. Z možem sta pred 56Ieti vzela v najem Kovačevo kmetijo, s pridnostjo sta jo nato prigospodarila in kupila še Sevnikovo posestvo. Na grobu so 821etni materi govorili preč. župnik Zebedin tolažilne besede, domači pevci pa so na domu in grobu zapeli ganljive žalostinke. Spoštovani Kovačevi družini naše sožalje, našim rajnim pa večni mir!
V par besedah. Znižanje cen za mleko, kavo in sladkor bo odrejeno še pred prazniki. — Znani prof. dr. Martin Wutte je praznoval svojo 601etni-co. — Dež. konzervator dr. Demus je prestavljen na Dunaj. — V Neunerjevi tovarni v Celovcu so prijeli vrsto delavcev, ki so nabirali darove za španske socialiste. — V Moskvi so po poročilih listov zaprli Franca Haderlapa, bivšega župana v Žel. Kapli. — Od 20. dec. do 3. jan. so prepovedana vsa politična zborovanja. — C. provizor Komar Jože je prestavljen v Št. Jurij na Vinogradih.
V mestu Pochlarn na Nižj. Avstrijskem so prijeli tamošniega župana, ker je osumljen umora mestnega župnika.
1 NAŠA PROSVETA f
Po tečaju.
V nedeljo 6. decembra smo se zbrali v prijaznih prostorih prosv. zveze v Celovcu, fantje in dekleta iz Podjune, Roža in Žile k tridevnemu tečaju voditeljev zasebnih šol.
Z lepo slovensko pesmijo smo otvorili ta večdnevni sestanek in se priporočili za dober in uspešen potek tečaja našemu duhovnemu pokrovitelju prevzv. škofu M. Slomšku.
Zunaj so padale snežinke, a k nam je prisijalo toplo solnce, ko so nam v globokih, duhovitih in do srca segajočih besedah govorili naši g. predavatelji o veri, narodu in materni besedi. Čutili smo, da smo si eno v mislih in dejanju, in mi poslušalci smo odprli naša srca, da bi si čimveč pridobili ter odnesli seboj v kulturno in vsakdanje življenje. Poleg praktičnih navodil so nam poskrbeli naši duhovni voditelji tudi za bogato duševno hrano, tako da je zavladalo med nami pravo adventno razpoloženje.
Ob zanimivih predavanjih, pogovorih in pesmih so nam le prehitro minule urice in dnevi in ko smo tretji dan zaključili tečaj s prelepo našo „Nmav čez jizaro“, smo bili vsi polni navdušenja, da hočemo in moramo še bolj ljubiti, gojiti in spoštovati naš materni jezik.
Vrnili smo se v svoje domače kraje z bogastvom, ki ga bomo delili s svojimi sodruštveniki, še posebno pa z našim mladim naraščajem.
Našim g. voditeljem in predavateljem pa še posebno zahvalo za ves njih trud! Menda ni bil zastonj! Bog jih živi!	Fna izmed tečajnic.
Rojaki, ne prezrite prosvetnih prireditev v božičnih dneh! Na Štefanovo se vrši ob 3. uri pop. pri Rutarju v Žitari vesi velik in pester pevski koncert, na katerem sodeluje sedem moških zborov, svirajo tamburaši iz Galicije in govori govornik Prosvetne zveze. — V nedeljo 2 7. dec.
I pa bo v kinodvorani v Železni Kapli ob 1 uri pop. prireditev „Naša slovenska pese m“. Peli bojo našo pesem pevci iz Tinj in Mohlič, iz Ško-cijana in Št. Vida, iz Pilberka, Št. Lipša in Železne Kaple. Vmes svirajo domači in gališki tamburaši, na filmskem platnu bodo vidne slike iz na-{ šega narodnega življenja ter bo govoril zastopnik J Prosvetne zveze. Vi iz belanskih hribov, iz Rem-šenika, Lepene in Obirskega, iz Lobnika, Kort in Bele in še Reberce, pridite v velikem številu na lepo prireditev! — Na Štefanovo igrajo v Sve-i č a h ob 3. uri pop. pri Adamu veseloigro „Utop-J ljenca“, vmes pojejo domači pevci in igrajo sveški tamburaši. — V Š t. 11 j u pri Lederhasu igrajo i v nedeljo dne 27. dec. ob pol. 3. uri igralci loga-veškega društva igro „Z a m e t e n i via k“. Poleg tega nastopi združeni logaveške-šentiliski zbor in škofiški tamburaški orkester. — Na Štefanovo ob 7. uri zvečer in v nedeljo 27. dec. ob 3. uri igra izobr. društvo vŠt. Janžu vRožupri Tišlarju krasno božično „Henrik, gobavi vitez“. Sodelujejo domači fantje-tamburaši. — Isto igro „H enrik, gobavi vitez" bodo na Štefanovo igrali tudi člani ..Planine" v Selah. Poje domači i radio-zbor. Pridite! — Na Štefanovo priredi „Zila"
v Z a h o m c u ob 7. uri zvečer v Hrepčevi dvorani božičnico z bogatim in zelo pestrim sporedom. — Na Silvestrovo bo ob pol 8. uri zvečer pri Knaberlnu v Velinji vesi igrana veseloigra „Dve nevest i“. Vmes petje in nastop domačih tamburašev.
GOSPODARSKI VESTNIK
„Deiavec po božji vo)ji.“
Predzadnjo nedeljo je praznovala kmetijska šola na Grmu na Dolenjskem svojo petdesetletnico. Proslava se je pričela s svečano božjo službo, katero je daroval prevzv. knezoškof dr. Rožman. Med sv. mašo je imel nagovor, poln globokih misli. Zdi se nam primerno, da prinesemo nekatere misli bogatega govora še v našem listu in na ta način sopraznujemo jubilej slovenske kmetijske šole.
Tri pomembnosti je visoki govornik povdaril:
„Kmečko delo vzbuja v srcih mladine ljubezen in spoštovanje do dela, predvsem do kmečkega dela. Kajti kmečko delo je ono, ki je najbolj po božji volji. Ravno kmečko delo je Bog v prvi vrsti ukazal.
Tudi vsak napredek v kmečkem delu je po božji volji. Vsemogočni Stvarnik je položil v zemljo neznanske bogate sile. Te sile je skril v zemljo, ki naj jo kmet obdeluje za to, da mu zemlja rodi. Te sile naj bi človeku lajšale delo. Ko je Bog prvemu človeku ukazal, naj obdeluje zemljo, mu ni začel razlagati, kako naj jo obdeluje, ni mu razlagal zakonov kemije, ni mu razlagal električne sile. Toda Bog je dal človeku um, prižgal mu je luč, njegov razum, ter je dejal: Podvrzi si zemljo, da ti bo rodila! Preiskuj jo in našel boš sledove moje vsemogočnosti, odkrij sile, ki si jih podvrži, da ti bodo služite! Zato nam je Bog dal razum, kakor da bi nam bil prižgal svetilko v temi. Išči s to svetilko in našel boš pot iz teme!
Tako je človeštvo napravilo v svojem razvoju velikansko število iznajdb in te naravne sile neprestano izrablja v to, da mu služijo, da mu lajšajo
I delo. In danes, ko živimo sredi stoletja, v katerem prihajajo na dan vedno nova odkritja, vidimo, kako so nekateri na ta odkritja ponosni. Toda za ta ponos nimajo nobenega vzroka, kajti v naravi je ; gotovo še toliko sil, toliko sledov božje vsemo-; gočnosti, da bodo še sto- in tisočletja člveški rodovi črpali iz njih neizčrpne sledove božje vsemogočnosti in božje modrosti. Žalostno pri tem je samo to, da marsikateri izmed teh iznajditeljev ne najde Tistega, ki je vse sile položil v zemljo.
Noben stan ne deluje tako tesno z Bogom, kakor ravno kmečki stan. Suša, dež, povodnji ali druge vremenske neprilike na nobeno strokovno delo ne vplivajo tako, kakor ravno na kmečko. Kmet čuti vsak dan, kako resnične so besede sv. Pavla, ki jih je sicer v duhovnem smislu zapisal, a veljajo tudi za gospodarski svet: Nič ni tisti, ki seje, nič ni tisti, ki zaliva, ampak tisti je, ki rast daje, to je Bog. Kmet čuti, da je setev prazna, da je žetev prazna, če Bog ne da.
Zato je treba kmečkemu stanu zavednosti, da je j vse kmečko delo zastonj, če Bog ne sodeluje. Za- I vednosti, naj kmečki stan še naprej tako z Bogom dela in vrši svoje delo pod njegovim vodstvom, da obdeluje z božjo pomočjo zemljo, ne samo za to, da ga bo redila, marveč tudi za to, da mu bo to delo v zasluženje, brez katerega naj nihče ne stopi pred večnega Sodnika!
Gospodar, to bodi tvoja največja skrb! Skozi leto dni si prebiral gospodarske nasvete našega lista, ki naj bi ti omogočil uspešnejše in donosnejše gospodarstvo. Naj te ob zaključku tokratnega letnika opozorimo na najvažnejše: če imaš še tako dobro urejeno gospodarstvo in še tako skrbno razdeljene postavke svojih izdatkov in dohodkov, a si prezrl, da ne gospodariš zaradi gospodarstva, marveč da hočeš z gospodarjenjem nuditi : svoji družini in sebi gmotni predpogoj za notranje bogato osebno in družinsko življenje, potem je vsa tvoja skrb zaman. Potem si zaman garal in se tru-! dii in je škoda za žulje in gube! Tvoja kmetija ti ^ ne sme biti samo za to, da so v jeseni kašče sked-
nji in hlevi bolj ali manj polni, marveč da imaš s svojim pridelkom ti in tvoja družina streho, jed, obleko in pijačo in da tako lahko bogatite svoje duševno, srčno in razumsko, in svoje duhovno življenje. Poštenost in značajnost v osebi, družinska ljubezen in prisrčnost, zvestoba narodni družini in neomajeno zaupanje v Stvarnika — to so največji zakladi življenja na tem svetu in za njimi stremimo v vsem svojem žitju in bitju, v svoji skrbi in trudu, v svojem veselju in svoji boli. Kdor ne veruje več v te resnične življenske vzore, mu preostane na veliko vprašanje: čemu moj trud in moja briga, edini, strašni in pogubni odgovor: za nič in samo nič! Te misli, gospodarji, vam hodijo v gospodarskem kotičku našega lista naš božični pozdrav!
Zadružna pisarna javlja.
Na prodaj so:
Molzne krave,
plemni voli, kg 80 g,
zamenja se 121etna kobila za vola,
zamenja se 6 mesecev staro žrebe za kravo,
drva (kratka in dolga, mehka in trda),
več tisoč škodeljnov (šintlov).
Kupuje se:
1 plemni bik, 8 do 12 mesecev star.
Naslovi prodajalcev in kupcev v zadružni pisarni v Celovcu.
Velikovški trg. Na živinski trg minulega tedna so prignali: 1 bika, 8 mladih volov, 80 krav, 5 telic, 4 svinje, 46 prašičev, 24 plem. prašičev, 5 ovac in 1 kozo. Cene so ostale neizpremenjene. Ostale cene: jajca 17, kokoši 2.50, mlade 2.50 do 3.00, zeljnate glave 10, sirovo maslo 3.20, pšenica 37, rž 30. oves 24, proso 22, koruza 26, ajda 22, krompir 7—8 S za 100 kg.
PIANO, malo rabljen in dobro ohranjen. KRO-MATIČNA HARMONIKA, nova in dobro ohranjena se po ugodni ceni proda. Pojasnila: Gemeinde-amt in Zeli, p. Ferlach.	70
Vesele in blagoslouliene božične praznike in srečno nouo leto uoščimo osem našim cenj. somišljenikom, prijateljem, znancem, odjemalcem, gostom, članom in olagateljem:
Dr. Franc Petek, zdravnik in predsednik Političnega in gospodarskega društva Velikovec.	Ivan Starc, župnik Hodiše.	Štefan Bayer, župnik v pok. Loga vas.
Valentin Zwitter,	Hani Maierhofer,	Zveza koroških zadrug,
gostilničar	župnik	registrovana zadruga z omejeno zavezo
Št. Jakob v Rožu.	Pečnica.	Celovec.
Vinko Poljanec, župnik,	Anton Gril,	Hranilnica in posojilnica.
predsednik S. P. Z.	posestnik in načelnik „Kmečke zveze“	r. z. z n. z.
Škocijan v Podjuni.	Plaznica.	Šteben pri Beljaku.
J. B. Hafner,	Matevž Seher,	Hranilno in posojilno društvo.
trgovina z železnino pri „zlati kosi“	trgovec	r. z. z n. z.
Celovec.	Celovec.	Celovec.
L. Gelautz-a naslednik	Uršula in Josip Rutar,	Hranilnica in posojilnica,
Cvetko Millonig,	trgovina in gostilna	r. z. z n. z.
trgovec Št. Rupert pri Celovcu.	Žitara vas.	Št. Vid v Podjuni.	Velikovec.
Franc Schnabl,	Alojz Kometter,	Hranilnica in posojilnica,
trgovec	trgovec	r. z. z n. z.
Št. Rupert pri Celovcu.	Borovlje.	Dobrla vas.
Janko Ogris,	Franc Kovačič,	Hranilnica in posojilnica.
trgovina in gostilna	strojno mizarstvo	r. z. z n. z.
Bilčovs.	Podjerberg.	Št. Janž v Rožu.
Franc Plantev,	Janez Lomžek,	Marijan Silovič,
trgovec	trg. zastopstvo	dalmatinski vinotoč
Sinča ves.	Velikovec.	Zagorje.	Celovec.
Katarina Gabriel,	Štefan Andrecs,	Marko Plešlvčnik,
gostilna, trgovina in mizarstvo	trgovina z železnino	gostilna in mesarija
Št. Janž v Rožu.	Celovec.	Šmihel pri Pliberku.
l etnik- Pol in boso društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni n-ednik: Dkfm Vinko Zwitter, Klagenfurt, Achatzelgasse 5. Las •	•	»	•	Tiska Lidova tiskarna Ant. Machàt m družba, Dunaj, V., Margaretenplatz 7.
=