OSREDNJA 1 knjižnica! CELJE J SHHMMaMBitiiK WKBmSm'WS 'HSte»K r f «1W~JUŠmi Po nekajletnem zatišju je bila pustna povorka v Braslovčah, od koder je tudi posnetek T. Tavčarja. I Pustni čas, norčavi čas, včasih tako pisan in vesel. Le kako ne bi bil, saj je pomenil konec zime, snaga in mraza. No, in sedaj, ko ni mogel vzeti tistega, česar ni, so ga bili še najbolj veseli organizatorji karnevalov in vse bolj redkih pustnih prireditev. Večino pa je nanj še najbolj spominjala pestra ponudba pustnih kostimov v trgovinah in vonj po slastnih krofih. Vendar pa se zvonec na hišnih vratih ni oglašal, kajti maškar ni bilo in tudi radovedni pogled skozi okno je na pustno nedeljo zaman iskal pisanih šem. Se je morda tudi pust zresnil in se začel zavedati problemov, s katerimi se otepamo in nam ob njih ne gre na smeh. Kaže, da pustu res ni več do smeha. Preveč resni časi so! In tako postaja pust vse bolj kislih ust ob spominu na čase, ko je bil njegov smeh povsem drugačen. V. Cerovšek Qaut Celje - skladišče D-Per III 5/1993 5000001020,2 COBISS ® Leto XV - številka 2 - februar 1993 Znanje in informacije Pogoj za uspešen razvoj »Znanje in informacije so pogoj za razvoj podjetništva in malega gospodarstva. Na to smo mislili, ko smo sklenili pogodbo z ministrstvom za gospodarstvo in Gospodarsko zbornico Slovenije o sodelovanju in izmenjavi podatkov. Pomagati podjetnikom in drugim zasebnikom pri pridobivanju prepotrebnih znanj in informacij pa je naloga, ki jo med prvimi v regiji že uresničujemo. V računalniško opremo in programe smo vložili več kot dva milijona SIT. S programom izobraževanja, ki ga kot mednarodno pomoč brezplačno nudita Phar in Unido, smo že seznanili po- Danilo Basle djetnike in druge zasebnike v občini. Nudimo pa tudi informacije centra informativnega sistema Gospodarske Sejem Moda 93/ .,nr Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so v soboto zaprli 39. mednarodni sejem Moda jesen-zima 93/94. Leto se ga je udeležilo 193 raz-stavljalcev, kar 142 je bilo domačih. Domači modni oblikovalci si počasi, a zan-sljivo utirajo pot v svet, kar je še posebej pomembno po HMEZAD, KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČE in KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽDA ORGANIZIRATA 19. MARCA 1993 JOŽEFOV SEJEM Informacije: tel.: 063 776-618, 776-859 fax: 063 776-839 VABIMO K SODELOVANJU IN OBISKU! zbornice Slovenije, ki so namenjeni borzi ponudb in povpraševanja na evropskem tržišču. S pomočjo teh informacij se zasebniki in podjetniki lahko seznanijo s potrebami trga, sami pa lahko svoje proizvode ponudijo partnerjem na tujih tržiščih. Prve informacije smo v teh dneh že izmenjali, zanimanje zanje pa je vedno večje. Pričakujemo, da bodo podjetniki in drugi zasebniki izkoristili izredno koristne informacije, brez katerih si uveljavljanja na tržišču ni mogoče več zamišljati,« pravi sekretar zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Danilo Basle. jk izgubi večine jugoslovanskega trga. Zanimanje za slovensko modo in okus je čedalje večje, tujih razstavljal-cev pa je tudi čedalje več. Letošnji sejem je bil zasnovan po evropskem modernem konceptu. Tudi iz naše pbčine so kar štiri delovne organizacije ripa ne izbira \spirin in andol nista za otroke na letošnjem so Polzela, tovarna nogavic, Tekstilna tovarna Prebold, Zarja Scala Petrovče in MIK Prebold. Vsi so se predstavili z novimi modeli, materiali in kreacijami za modo jesen-zima 93/94. Na sliki: del razstavnega prostora Polzele, tovarne nogavic, ki je na sejmu vzbujal posebno pozornost. Tekst in foto: TONE TAVČAR Koneres MLD v Žalcu V Žalcu v Domu n. slovenskega tabora bo v soboto, 27. februarja, IH. kongres podmladka LIBERALNODEMOKRATSKE STRANKE. Gre za prvi večji kongres neke politične stranke v Žalcu in vsekakor je potrebno povedati, da Žalec, če hoče postati pomembnejši na karti turistične in politične Slovenije, potrebuje takšne prireditve. V Žalcu se bo zbralo okrog 100 mladih poli tikov iz vse Slovenije, nekaj uglednih politikov LDS in gostje iz tujine (Nemčije, Nizozemske in Belgije). Pričakujemo tudi dr. Janeza Drnovška. Udeleženci kongresa bodo bivali v hotelu v Žalcu, v soboto zvečer pa se bodo udeležili koncerta v Hmezadovi dvorani, kajti pokrovitelj konc«G. V. je IO MLD Ljubljana. V otroškem dispanzerju zdravstvenega doma v Žalcu se vsak dan srečujejo z velikim številom malih bolnikov, zbolelih za gripo. Spremlja jo povišana temperatura, ki lahko traja celo sedem dni. Otroci so precej izčrpani, če pa zelo visoka temperatura v treh do štirih dneh le ne pojenja, mora otroka pregledati zdravnik zaradi morebitnih komplikacij, ki bi jih lahko pustila gripa. Vendar pediatrinjo dr. Evo Dolničar ne skrbijo mali bolniki, ki jih starši pripeljejo v ambulanto, temveč je v skrbeh za tiste otroke, ki jih starši zdravijo sami do- Zeleni telefon: 711-351, vsako sredo od 7. do 14. ure za opažanja, pripombe in vprašanja s področja ekoloških problemov v naših krajih. ZELENI Sp. Savinjske doline ma, saj priporočila ob zdravljenju gripe za odrasle ne veljajo tudi za majhne bolnike. Medtem ko sta ASPIRIN in ANDOL priporočljiva za zdravljenje odraslih, to ne velja za otroke, zato jim teh zdravil nikar ne dajajte, ker so lahko posledice, če do njih slučajno pride, katastrofalne, lahko tudi smrtne. Dr. Eva Dolničar je o tem v Savinjčanu že pisala, vendar ne bo odveč, če ponovno opozorimo na neprimernost teh zdravil za otroke. Zanje sta priporočjiva samo PA-NADON in NAPROZIN. Če otrok poleg tega še kašlja, mu dajte sirup za izkašljeva-nje ali mu suho pregrevajte prsi. Otrok naj pije veliko toplega čaja s C-vitaminom in čim več počiva. Za zbijanje temperature pomagajo tudi mlačne kopeli, kisovi obkladki na nogah in pesin sok (zadnje čase ga lahko kupite tudi v trgovinah) in podobna babičina zdravila. Kot že rečeno, je treba obvezno k zdravniku le v primeru, če visoka temperatura v štirih dneh ne pade. V. Cerovšek »Uredu« v Žalcu V soboto, 27. februarja, prireja DRUŠTVO PRIJATELJEV GLASBE ob 20.00 uri v Hmezadovi dvorani v Žalcu koncert popularne slovenske skupine UREDU. Kot predskupina bo nastopila znana savinjska rock skupina NERON. Pokrovitelj koncerta so MLADI LIBERALNI DEMOKRATI, zato bodo karte za koncert po simbolični vrednosti 50.00 tolarjev. Vsi, ki ne veste, kje bi preživeli ta večer, ste vabljeni, kajti obljubljamo, da bo dober žur. g y. Žene in dekleta 8. marec za mnoge postaja navaden dan. In vendar so se na ta dan pred leti zgodile stvari, ki se danes zde tako samoumevne. Pa ste do konca izbojevale to, kar so začele vaše predhodnice? Zato naj 8. marec ostane vaš praznik, v spomin in opomin, da se pravice ne podarjajo in tudi ne izprosijo. Naj bo torej 8. marec lep in svetal praznik v vas in za druge, ki smo vam za vaše delo in poslanstvo hvaležni! Socialno demokratska prenova, Občinska organizacija Žalec Prepoved kurjenja v naravi Dolgotrajno suho in vetrovno vreme je povečalo nevarnost požarov v naravi, zato republiški sekretariat za požarno varnost pri ministrstvu za obrambo poziva na sodelovanje pri preprečevanju požarov. Prepovedano je namreč kuriti v naravnem okolju, še posebno v vetrovnem vremenu, izredna pazljivost pa je potrebna tudi pri more-litnem sežiganju od- iinšpekcijske službe opo- in obiskovalce narave na prepoved kurjenja oziroma sežiganja odpadkov v sušnem in vetrovnem tam, kjer obstaja možnost, da se požar nenadzorovano razširi na kme- vrsme. Proti kršiteljem in povzročiteljem požarov bodo ukrepali skladno z določili zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 18/ 85) in zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, Št. 2/76 in 15/ 84). tto p/ caff e ŽALEC Šlandrov trg 34/a Telefon: 063/714-285 Še dober mesec za napoved dohodnine oddati davčne napovedi za preteklo leto Do 31. marca je treba Kljub temu da nekateri še niso plačali dohodnine za leto 1991, saj imajo dva meseca časa, da plačajo razliko, ki so jo prejeli skupaj z odločbo o dohodnini, pa se večina že pripravlja na napoved prejetih dohodkov za preteklo leto. V teh dneh namreč že prihajajo izpiski o lani zasluženih dohodkih in že obračunanih akontacijah dohodnine ter izplačanih honorarnih prejemkih. Po zakonu so davčno napoved dolžni napisati vsi redno zaposleni, pa tudi tisti, ki se občasno ali redno preživljajo s honorarnim delom. Pozabi-ljivost ali izmikanje pisanju davčne napovedi se lahko krepko maščuje, saj bo treba zato seči v žep po 25 tisoč tolarjev. Enako vsoto bodo dolžni plačati tisti, ki bodo spregledali datum 3i. marec, ki je zadnji rok za oddajo napovedi. Obrazce za davčno napoved že lahko kupite v vseh knjigarnah. Česa je še dovolj, da si uredite račune oziroma potrdila za uveljavitev desetodstotne davčne olajša-, ve, in sicer za nakup knjig, zdravil, ortopedskih pripomočkov, očal ipd., plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja, vrednostnih papirjev, stanovanja, športne opreme, šolskih potrebščin, računalnika ipd. Osnovo za dohodnino je mogoče zmanjšati tudi za nakup obveznic, delnic in vlog pri ustanavljanju podjetij in zadrug. Ker se pri vrednostnih papirjih lahko uveljavlja le enkratno zmanjšanje osnove za dohodnino, mora zavezanec-davkariji v odmemem postopku predložiti tudi vrednostni papir, za katerega uveljavlja olajšavo. Lastniki stanovanj ali hiš in najemniki lahko uveljavljajo zmanjšanje osnove tudi za zneske, porabljene za vzdrževanje stanovanj in sredstev za nakup materiala, za vzdrževalna dela in druge stroške. Najemniki stanovanj lahko uveljavljajo olajšavo, in sicer se jim prizna 80 odstotkov plačane najemnine, poleg tega pa še dejanska vlaganja za vzdrževanje najetih objektov. S tem si lahko zmanjšajo osnovo za deset odstotkov, pri čemer velja poudariti, da morajo imeti za to shranjene račune oziroma potrdila. Seveda si lahko zmanjšate osnovo za dohodnino, tudi z dokazili, če ste namenili denar v dobrodelne ah humanitarne namene, če ste denarno podprli katero od političnih strank, verskih skupnosti ali vzdrževanje kultumo-zgodovinskih spomenikov. Enako velja za izdatke, povezane z naložbami za varovanje okolja, naj si bo to za gradnjo malih hidroelektrarn, preurejanje kanalizacije in čistilnih naprav, za nakup peči za ogrevanje s kurilnim oljem ah plinom in opreme za ogrevanje s toplotnimi črpalkami ah sončno energijo, za gradbeni izolacijski material ah za gospodinjske aparate, ki prihranijo električno energijo. Naj vas opozorimo, da ni potrebno plačati davka od obresti na hranilne vloge, od dobitkov pri igrah na srečo, od štipendij in socialno-var-stvenih pomoči, od nadomestil za invalidnost, od dodatkov za pomoč in postrežbo, rejnin, prejemkov invalidov med rehabilitacijo, prejemkov za vojne zasluge, od raznih nagrad in vseh zaslužkov dijakov in študentov za delo prek pooblaščenih študentskih servisov. V. Cerovšek Žalski Mali Vrhki V žalski občini je po očem občinskega sekretarja za urejanje prostora Vinka Debelaka okoh 600 črnih gradenj, 50 je takšnih, ki jih ne bo mogoče legalizirati, sedem primerov pa je že predvidenih za rušenje. Velika večina torej še ima možnost pridobiti potrebna dovoljenja, drugače, jih bo doletela usoda rušenja. Občinski izvršni svet je že zagotovil sredstva za rušenje, zato so sedaj na potezi inšpekcijske službe ah pa lastniki objektov, ki morajo v roku, določenem z odločbo, objekte sami odstraniti. Vroča tema, ki povzroča številne komentarje, ima sicer več plati medalje, spoštovanje pravnega reda pa je tista, po kateri bi se morali zgledovati vsi. Če pa bi pristojni organi hitreje pripravljali potrebne prostorske dokumente, če ne bi bili postopki proti kršiteljem tako dolgotrajnem zapleteni, in če bi bile kazni bolj učinkovite, potem pojava čmogradenj gotovo ne bi bilo toliko ah pa nič, kot je to v tujini. jk Še o: Visok odstotek nezaposlenih Ker nam je v prejšnji številki Savinjčana neljubo zagodel tiskarski škrat, se opravičujemo in dopolnjujemo članek. Na žalskem Zavodu za zaposlovanje je bilo 31. decembra lani prijavljenih 2234 nezaposlenih, kar je manj kot mesec prej, je pa številka kljub temu dokaj visoka. 283 jih išče zaposlitev prvič. Od vseh prijavljenih iskalcev zaposlitve jih je 708 mlajših od 26 let. Denarno nadomestilo Uvajanje tržnega gospodarstva v Sloveniji je sprožilo tudi val nezaposlenosti in čedalje več ljudi je prisiljenih iskati pomoč na zavodu za zaposlovanje. Iskalec zaposlitve lahko pridobi denarno nadomestilo, pravico iz dela, če izpolnjuje naslednje pogoje: ima nepretrgano delovno dobo devet mesecev ah dvanajst mesecev s presledki v zadnjem letu in pol, če se najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja prijavi na zavodu ter če delovno razmerje ni bilo prekinjeno po njegovi krivdi ali volji. Osnova denarnega nadomestila je povprečni mesečni osebni dohodek zavarovanca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja, če pa ga upravičenec takrat ni prejel, je osnova OD zandjih treh mesecev, ko je bil izplačan. Če je za zavarovanca ugodneje, lahko zavod vzame za osnovo tudi OD predzadnjih treh mesecev pred prenehanjem delovnega razmerja. Višina denarnega nadomestila znaša prve tri mesece 70 odstotkov osnove, nato pa 60 odstotkov osnove. Višina nadomestila se usklajuje z gibanjem povprečnih OD. Čas prejemanja denarnega nadomestila je odvisen od časa, za katerega je bil upravičenec zavarovan za primer brezposelnosti. Izplačuje se tri mesece, če je bil nezaposleni zavarovan nepretrgoma vsaj de- vet mesecev ali dvanajst mesecev s presledki v zadnjem letu in pol; šest mesecev, če je bil zavarovan nepretrgoma vsaj trideset mesecev ah petdeset mesecev s presledki v zadnjih petih letih; devet mesecev, če je bil zavarovan pet do sedem let; dvanajst mesecev, če je bil zavarovan deset do petnajst let; osemnajst mesecev, če je bil zavarovan petnajst do dvajset let in štiriindvajset mesecev, če je bil zavarovan dvajset ah več let. Če upravičencu ob izteku denarnega nadomstila manjkajo do upokojitve le še tri leta in ga ni mogoče zaposliti, se denarno nadomestilo izplačuje še naprej do upokojitve ali pa mu zavod dokupi manjkajočo pokojninsko dobo. Prejemniki denarnega nadomestila pa so ves čas prejemanja tudi pokojninsko in zdravstveno zavarovani. Zavarovancu, ki si želi sam urediti zaposlitev, lahko zavod izplača denarno nadomestilo v enkratnem znesku, če sredstva denarnega nadomestila vloži v materialno osnovo dela in sklene na podlagi tega delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom; če ustanovi podjetje oziroma postane njegov solastnik in se v njem zaposli; če začne izvajati obrtno oziroma osebno dejavnost in če je zadnje delovno razmerje trajalo neprekinjeno najmanj tri mesece pri istem delodajalcu. Denarna pomoč Zavod izplačuje tudi denarno pomoč, ki izhaja iz socialne ogroženosti družine in za pridobitev katere mora zavarovanec izpolnjevati naslednje pogoje: da ob koncu prejemanja denarnega nadomestila še ni zaposlen; da vloži zahtevo za pridobitev denarne pomoči v tridesetih dneh po prenehanju pravice do denarnega nadomestila; da mu je kot pripravniku prenehalo delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, krajši od devetih mesecev, in da je uspešno končal pripravništvo. Poleg tega skupni dohodki zavarovanca in družinskih članov na osebo v zadnjih treh mesecih pred uveljavljanjem denarne pomoči v povprečju ne smejo presegati 80 odstotkov zajamčenega osebnega dohodka, čemur je enaka tudi višina denarne pomoči. Denarna pomoč se izplačuje največ tri leta, v ta čas pa je vštet tudi čas prejemanja denarnega nadomestila. Zavarovancem, ki imajo opravljeno pripravništvo, krajše od devet mesecev, se denarna pomoč izplačuje največ eno leto. Pripravniki Pripravniki so na sploh specifična kategorija; pri oprav- Še zadnji podatki: Konec januarja letos je bilo na Zavodu za zaposlovanje Žalec prijavljenih 2245 iskalcev zaposlitve, prvo zaposlitev je iskalo 280 oseb, 696 pa je starih do 26 let. ljanju pripravniške dobe je njihov osebni dohodek včasih manjši, kot naj bi ga dobili, to je 70 odstotkov rednega dohodka. Zavod je pripravljen pripravništvo sofinancirati s tem, da pripravnikovemu delodajalcu povrne del stroškov za usposabljanje. Seveda pa mora kandidat za vključitev v program izpolnjevati tudi nekatere pogoje, in sicer: na zavodu mora biti prijavljen tri mesece; da tudi s pomočjo zavoda ne najde delodajalca, kjer bi lahko opravljal pripravništvo brez sofinanciranja, in da ima pozitivno mnenje svetovalca zaposlitve o izpolnjevanju pogojev za pripravništvo. Problemi nezaposlenih torej niso več tuji tudi tistim, ki so šele na pragu dolgoletnega delovnega procesa. Lahko le upamo, da se bodo problemi gospodarske krize uredili v čim krajšem času, saj to pomeni več sreče pri zaposlovanju vsaj za prihodnje genera-clJe- Dominika Sambolič KOMUNALNO PODJETJE p o 63310 ŽALEC, Nade Cilenšek 5 Telefon: 063/712-131. 712-141, 712-149 Dežurstvo na vodovodu Za odpravo okvar na javnem vodovodnem omrežju v občini Žalec so dežurni vzdrževalci: od 1. 3. do 7. 3. 1993 FRANC KOS, Jezerce 8 od 8. 3. do 14. 3. 1993 BOGDAN PANTNER, Polzela 209 od 15. 3. do 21. 3. 1993 RADOVAN ČREMOŽNIK, Gotovlje 105 Od 22. 3. do 28. 3. 1993 ANTON JAGER, Prebold 62/a od 29. 3. do 4. 4. 1993 MARKO DOLINAR, Griže 35 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Sporočilo o nastali okvari lahko sporočite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 0609/612-731. Uradne ure za stranke v DE Vodovod so v torek" in četrtek od 7. do 11. ure. Izvršni svet je sklenil: Komunalno odlagališče bo v Blatah Da bi bila odločitev tudi strokovno nesporna, so za mnenje o izbiri lokacije za novo odlagališče zaprosili številne inštitucije. Njihovo mnenje je, da je projekt izdelan korektno in da je skladen z evropskimi standardi. Zato se izvršni svet ni odločil za revizijo projekta, sekretariatu za urejanje prostora pa je naročil, naj nadaljuje delo. Končno besedo o izbiri možne lokacije bodo rekli poslanci občinske skupščine. Kdaj naj bi pričeli urejati komunalno deponijo, še ni znano, če pa bo zgrajena regijska, kar bi bilo seveda najbolj smotrno in skladno z republiškim programom, potem deponije v Blatah sploh ne bo. Avtocesta po prvotni trasi Da v republiki ne razmišljajo več o prvotni trasi avtoceste, je opaziti tudi na terenu, saj so se pred kratkim na terenu pojavili količki, ki potrjujejo namero o izgradnji južne variante. Novembra lani je bil v Žalcu sestanek, na katerem so kmetijci in občani postavili veto na to varianto, vendar v republiki očitno ne upoštevajo njihovega mnenja. Zato je odbor za kmetijstvo opozoril občinski izvršni svet in republiško kmetijsko ministrstvo na svojo zahtevo, to pa so dopolnili s predlogom manjšega zamika v Ločici, po katerem bi se izognili spornemu rimskemu taboru. Izvršni svet je podprl predlog odbora za kmetijstvo in urejanje prostora, na februarski seji pa bodo poslanci občinske skupščine sprejemali osnutek programskih zasnov za avtocesto Arja vas-Ločica. Občinski praznik na Ponikvi Predsedstvo občinske skupščine je sprejelo sklep, da naj bi bilo letošnje praznovanje občinskega praznika na Ponikvi. Če bo pobudo sprejela tudi občinska skupščina, potem krajane Ponikve letos čaka obilo dela. Ker pa je občinska malha precej skromna, bodo krajani morali za uresničitev zelo zahtevnega programa veliko postoriti sami. Zgraditi nameravajo gasilski dom in obnoviti več cestnih odsekov, vodovod in kanalizacijo. jfe Novi zakoni tudi v lekarniškem poslovanju Zadnje čase se v lekarniškem poslovanju pojavljata dva problema, in sier količina zdravil in veljavnost receptov, ki tako pacientom kot lekarnarjem povzročata dosti preglavic. Magistra Stmadova, žalska lekarna: »Zadnje čase se tudi pri nas pojavlja mnogo novosti, s katerimi pa ljudje še niso dovolj seznanjeni. V ospredju sta dve stvari, ki bi jih bilo potrebno vedeti. Za akutne bolezni lahko zdravnik napiše recept za zdravila, katerih kura lahko traja največ deset dni. Za kronične primere pa lahko zdravnik predpiše zdravila, katerih kura lahko traja največ dva meseca. Torej, če so na receptu predpisana zdravila, ki količinsko presegajo navedeni kuri, jih lekarna ne sme izdati, saj mora vse viške, ki jih izstavi, plačati pristojni zavarovalnici. Kontrolorji, ki prihajajo k nam, s pomočjo receptov, ki jih moramo hraniti eno leto, preverjajo pravilnost poslovanja lekarne. Problemi se začnejo že v zdravstvenem domu, saj zdravniki, ki so že tako preobremenjeni z administrativnimi deli, dostikrat ne vedo, koliko tablet je v škatli, saj se tudi embaliranje zdravil neprestano spreminja. Tako mnogokrat predpišejo preveliko količino zdravil. Ljudje tega ne vedo, zato se dostikrat pritožujejo, zakaj so dobili manj zdravil, kot jih je ^¥■ na receptu predpisal zdravnik.« Kaj pa veljava receptov? »Po zakonu veljajo recepti za antibiotike tri dni, za narkotike pet dni, za vsa ostala zdravila pa 30 dni. Pri tem bi rada dodala še nekaj: po zakonu lekarna pacientom ne vrača receptov za antibiotike in narkotike,« je povedala magistra Stmadova. Ne pozabimo, da računi, ki jih dobimo v lekarni, pomenijo olajšavo pri napovedi davka za dohodnino na koncu leta. Božena Balaš iNDROV TRG 3 3310 ŽALEC n: (063) 711-150 x: (063) 711-262 Časopis »Savinjčan« izdaja ČZP »Savinjski občan«, p. o., Žalec, Heroja Staneta 1 Telefon: 711-433, 711-451, Fax: 711-433 Ustanovitelj in izdajatelj: Skupščina občine Žalec Predsednik izdajateljskega sveta: Milan Dobnik Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), Janez Cukjati, Nataša Jan, Brane Lobnikar, Darko Na-raglav, Andreja Žolnir, Henrik Krajnc, Adi Vidmajer Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek Lektorica: Mojca Nahtigal Naklada: 13.000 izvodov Tisk: D. P. Delo, Tisk časopisov in revij, p. o., Ljubljana, Titova 35. Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. Sindikat kmetijstva in živilstva Problemov ne manjka Ogled tovarne krmil Že prejšnji mesec so se na svoji redni seji območnega odbora sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije zbrali predsedniki sindikatov podjetij in zadrug. Prisotni pa so bili, poleg sekretarja odbora Forta Turka, še predsednik ROS-a Srečko Čater in sekretar Območne organizacije sindikatov Celje Ladislav Kaluža. Sejo so pripravili zaradi nekaterih problemov in nerešenih vprašanj v zvezi s položajem zadrug, tam zaposlenih delavcev, kolektivno pogodbo in kadrovskimi vprašanji oz. zamenjavami. Pred začetkom sestanka so se udeleženci zbrali v prostorih tovarne krmil, kjer jih je pozdravila direktorica Alenka Novak, jim predstavila podjetje in jih nato povabila na ogled tovarne in v restavracijo ŽANE, kjer so nadaljevali delovni sestanek. Povedali so, da so v kolektivnih pogodbah že uskladili normativni del in bi ga separatno že lahko podpisali pred novim letom. Predsednik ROS-a Srečko Čater pa je tudi dejal, da bi ne glede na izid pogajanj podpisali kolektivno pogodbo oz. njeno veljavnost še za dve leti in tako zagotovili delavcem vsaj tiste osnovne pravice, ki jim po zakonu pripadajo. Pomembno pri tem pa je tudi to, da je bil na pravni službi Po ocenah je z območja Slovenije okupator med drugo svetovno vojno izgnal okoli 65 tisoč ljudi, od katerih jih je bilo po evidencah 368 iz žalske občine. Lani se je sicer na poziv upravnega odbora prijavilo 130 izgnancev z našega območja, vendar upajo, da se bo oglasil še kdo, saj gre za ureditev statusa izgnanca in pridobitev določenih pravic, tudi odškodninskih. Da je bila pobuda Zveze borcev in iniciativnega odbora upravičena, je pokazala tudi številna udeležba na ustanovnem zboru v skupščinski dvorani na občini. Predsednik iniciativnega odbora Franc Vidmar je pojasnil, zakaj ustanovitev društva izgnancev, predsednik Občinskega odbora ZB NOV Janko Cvikl pa je udeležencem prikazal potrebo po trajnem ohranjanju in razvi- Zadružne zveze Slovenije sprejet poseben akt, ki bo vsem tistim zadrugam, kjer delavci niso člani s članskim deležem v kolektivni pogodbi, zagotovljen minimum pravic pri soupravljanju, ki pripadajo delavcem tudi na zahodu. Forto Turk, sekretar območnega odbora, je dejal, da se zadruge različno preoblikujejo, vendar pa posebnih problemov ni bilo, čeprav še ni vse tako, kot bi moralo biti glede na zakon in zahteve sindikata. V žalski občini je sedaj devet zadrug in stvari so večinoma že urejene, res pa je, da je zakonodaja zelo kruta do delavcev, ki so tako rekoč ustvarili zadružno premoženje, danes pa imajo zelo malo pravic. Srečko Čater je dejal, da janju resnice o narodnoosvobodilnem boju slovenskega naroda, o trpljenju naših ljudi, o krivicah in o grozodejstvih okupatorja. Navedel je vrsto podatkov o žrtvah tega boja, na kar ne smemo in ne moremo pozabiti. Iz naše občine je okupator zaprl v razne zapore 954 ljudi, 604 jih je interniral v taborišča, od koder se jih 213 ni vrnilo. Ustreljenih je bilo 244 talcev, v partizanskih enotah pa je padlo 534 borcev. Vse to so številke, ki dokazujejo veličino NOV, hkrati pa nas opominjajo in zavezujejo. Novoustanovljeno društvo bo članom pomagalo pri urejanju socialnih, zdravstvenih, odškodninskih in drugih zadev, vodil pa ga bo Ivan Uranjek. Sprejeli so pravila društva in obsežen program delovanja. J. Meglič pomeni prenos vse lastnine in vseh upravljalskih pravic na novo ustanovljene zadružnike, po 12. poglavju zakona o zadrugah, tako rekoč krajo, ki ima prav gotovo negativne posledice za celotno gospodarstvo. Po dokaj poglobljeni razpravi o zadrugah, kolektivni pogodbi in o drugih problemih, ki nastajajo v podjetjih in zadrugah, so prisotni razrešili dosedanjega predsednika območnega odbora kmetijstva in živilske industrije Rajka Čižeka in izvolili novega predsednika Mira Firma iz Pivovarne Laško. Evidentirali in podprli pa so tudi izvolitev sekretarja republiškega odbora sindikata za kmetijstvo in živilsko industrijo Jova Labanca, ki to dolžnost opravlja že nekaj časa. Ob koncu sestanka je zbranim spregovoril še Ladislav Kaluža in naštel vrsto obveznosti in nalog, ki čakajo SSS in njegove člane v prihodnje. D. N. Rekli so: FRANC PESJAK, podpredsednik kul-turno-športnega društva v Salzburgu, ob zadnji pomoči beguncem v žalski in celjski občini: »To je že trinajsta pomoč našega društva, ki smo jo pripeljali v Žalec in tokrat tudi v Celje. V dveh kamionih smo pripeljali hrano, prašek in še drugo kozmetično blago. Vrednost zadnje pomoči daleč presega predhodne. Po naših ocenah je vredna 550 tisoč šilingov. Z zbiranjem pomoči bomo nadaljevali in upam, da se v začetku prihodnjega meseca ah konec tega zopet vidimo. Kaj bomo pripeljali, zaenkrat še ne vemo. Vemo pa, da potrebujejo hrano in sedaj, pozimi, toplih oblačil.« T.T. SIPRO STANOVANJSKO PODJETJE — ŽALEC Najemnine za stanovanja se v februarju 1993 ne bodo povečale. Povprečna najemnina za stanovanje v februarju znaša 2.409,30 tolarjev in je 41,80 tolarjev za m2. Najemnine za poslovne prostore se bodo v februarju povečale za 6,5 odstotkov. Povprečna najemnina za m2 poslovnega prostora znaša za mesec februar 542,00 tolarjev. V marcu zbori lastnikov Lastnike stanovanj obveščamo, da bomo v marcu sklicevali zbore lastnikov, na katerih bomo poročali o poslovanju v letu 1992 in predlagali plan vzdrževanja za leto 1993. O datumih sestankov vas bomo pravočasno obvestili, prosimo pa vas, da se sestankov zagotovo udeležite. Društvo izgnancev tudi v Žalcu Občni zbori, nova vodstva Po gasilskih društvih v naši občini se v teh dneh vrstijo občni zbori oz. letne konference. Te bodo opravili v vseh 42 društvih do konca meseca februarja, nato pa bo v marcu letna konferenca Občinske gasilske zveze. Do sedaj so letne konference opravili že v številnih društvih, kjer so med drugim pregledali, kako so bili uspešni lani, sestavili nove programe in izbrali nova vodstva. Na občnem zboru Gasilskega društva Šempeter so za novega predsednika izbrali Petra Žnideršiča, poveljnik bo Zvone Kotnik, novi tajnik pa Tone Randl. To društvo bo letos praznovalo 115-letnico uspešnega delovanja. Prireditev bodo pripravili sredi poletja. Tudi žalski gasilci so imeli letno konferenco. Za novega predsednika so izvolili Draga Božiča, podpredsednik je Franci Naraks, za poveljnika pa je bil imenovan Alojz Cilenšek. Skrbeli bodo za usposabljanje gasilskega članstva, pridobivanje novih članov in pomagali prebivalstvu ob raznih nesrečah. Pol-zelski gasilci so prav tako zamenjali vodstvo. Za novega predsednika je bil izbran Ivi Kotnik, za poveljnika so imenovali Edija Žalnika. Poleg usposabljanja in pridobivanja novih članov in članic v gasilske vrste bi radi letos uredili zunanjost na novem gasilskem domu. To je na kratko o treh društvih, več o drugih letnih konferencah v naslednji številki Savinjčana. TONE TAVČAR Komunala grozi z odklopi Večina dolžnikov toplotnega ogrevanja v Žalcu še ni poravnala računov za preteklo sezono. Stanovalci so se za poračun sicer pritožili na republiko, od koder pa pravega odgovora ni. Na osnovi sklepa občinske skupščine in izvršnega sveta, da morajo porabljeno energijo plačati porabniki, Komunala vztraja pri plačilu, saj dobaviteljem kurilnega olja dolguje že 4,6 milijona tolarjev, do konca kurilne sezone pa bodo potrebovali še devet milijonov sit. Izterjavo nameravajo pospešiti z grožnjo, da bodo prisilno odklopili posamezne objekte. jk Lani 37 požarov Na območju žalske občine je bilo lani skupaj 37 požarov. Osemkrat je gorelo v družbenem sektorju in devetindvajsetkrat v zasebnem. Kot je povedal medobčinski inšpektor Franc Verdel, je skupna škoda znašala nekaj več kot 16 milijonov tolarjev, od tega je bilo škode v zasebnem sektorju 12 milijonov in v družbenem nekaj več kot 4 milijone tolarjev. V osemdesetih odstotkih so požar povzročili ljudje, dotrajana električna napeljava, nezavarovana kurišča v objektih in v naravi. T. T. Jubilej gasilskih društev Letos bo praznovalo več gasilskih društev v žalski občini. 120 let delovanja bo proslavilo Industrijsko gasilsko društvo Tekstilne tovarne Prebold, 115-letnico gasilsko društvo Šempeter, 90-letnico bodo proslavili gasilci Arje vasi, Gotovelj in Ojstriške vasi-Tabor, 60-letnico pa gasilska društva Ločice pri Polzeli, Matke in Ločica pri Vranskem. T. T. Zamenjava osebnih dokumentov Uradne ure vsak dan Po 25. juniju ne bo več možno potovati s starim potnim listom Miran Krajšek, vodja odseka za notranje zadeve na občini Žalec, je povedal, da so doslej izdali že 13.490 slovenskih potnih listov, do poteka roka zamenjave pa predvidevajo, da jih bodo izdali še okoli deset tisoč. Glede na to, da rok veljavnosti starim jugoslovanskim potnim listom poteče 25. junija letos in da po tem datumu ne bo več možno potovati z njim v tujino, priporočajo, da z zamenjavo oziroma zahtevo za slovenski potni list pohitite in ne odlašate do zadnjega roka. Čakalna doba za izdajo potnega lista je namreč deset dni, v izrednih ali nujnih primerih pa ga je možno dobiti takoj ali v krajšem času. Da ne boste po nepotrebnem čakali v vrstah, svetujejo, da se na občino po opravkih odpravite med tednom in ne v ponedeljek ali sredo, ko je strank največ, saj uradujejo za stranke prav vsak dan. V spomladanskem času pričakujejo povečan obseg dela zaradi številnih hrvaških državljanov, ki bodo prišli k nam opravljat kmetijska dela, za katera namreč kljub veliki nezaposlenosti ni zanimanja med našimi ljudmi. Vsi ti sezonski delavci morajo biti prijavljeni tudi na občini in morajo imeti delovna dovoljenja in delovne vize. Pričakujejo okoli tisoč takšnih delavcev. Kar se tiče osebnih izkaznic, je Miran Krajšek poudaril, da so stare osebne izkaznice veljavne do tistega datuma, ki je označen na oseb- ni izkaznici. Ni namreč treba na vrat na nos zamenjati stare izkaznice, ki ji še ni potekel rok veljavnosti, zgolj zato, da bi bil na njej znak Republike Slovenije. V pripravi je že obrazec osebne izkaznice, ki bo usklajen z evropskimi normativi in z njo bo možno potovati kot z edinim potnim dokumentom. Zato zamenjajte osebno izkaznico le v primeru, če ji je potekel rok veljavnosti. Doslej so zamenjali že dobro tretjino vozniških dovoljenj - torej ima 6.145 voznikov že nov obrazec tega dokumenta. Do junija naslednje leto pa ga bomo morali zamenjati vsi vozniki, ki jih je v občini okoli 18 tisoč. Lani januarja so začeli izdajati nove registrske tablice, ki so po obliki usklajene z vsemi določili Evropske skupnosti, niso pa odsevne. To je tehnološka izboljšava, ki pripomore k večji vidljivosti in varnosti. Vendar to ne pomeni, da bo potrebno nove tablice obvezno tudi zamenjati za odsevne. Tisti vozniki, ki bodo želeli zamenjati tablice za odsevne in bi radi imeli na njej sedanjo oznako, bodo s posebno vlogo to dosegh, vendar bo to povezano z dodatnimi stroški, saj bodo takšne tablice izdelali po naročilu. Stare, jugoslovanske ta-bUce, so veljavne še do 25. junija 1994 in ker bodo odsevne tablice začeli izdajati šele naslednji mesec, priporočajo, da z zamenjavo počakate. V. Cerovšek VSE VRSTE ZAVAROVANJ Adriatic* SPREJMITE NASVET zavarovalna družba d.d. NAŠIH ZASTOPNIKOV Agencija AZUR ŽALEC in zastopniki: ŽALEC, Šlandrov trg 24 (nad pošto), telefon: 063/712-181 delovni čas: od 7.30 do 15., sreda do 17. ure VRANSKO: Romuald PAVLIČ, Brode 24, Vransko TABOR, GOMILSKO, TRNAVA: Viktor DROLC, Črni Vrh 45, tel.: 726-004, in Roman RANČIGAJ, Kapla 62 BRASLOVČE: Renata ROTER-KRAU, Rakovlje 49 POLZELA, ANDRAŽ: Andrej POTOČNIK, Polzela 86, tel.: 721-128, KZ Polzela (vsak četrtek od 8. do 11. ure) GALICIJA: Marija STUDNIČKA, Podvin 216, Žalec, tel.: 712-734 ŠEMPETER, PONIKVA: Bojan PUSTINEK, Podvin 1, Polzela, tel.: 721-086 PREBOLD: Dragica ŠON, Migojnice 122, tel.: 714-418 GRIŽE, ŠEŠČE: Alida VODEB, Pongrac 100/a, Griže, tel.: 713-887 UBOJE, PETROVČE: Marjana TOPOLOVEC, Podvin 232, Žalec, tel.: 714-479 ŽALEC: Ivan CENTRIH, Kvedrova 2, Žalec, tel.: 713-027 ŽALEC, VRBJE: Jernej KOšTOMAJ, Fl. Pohlina 4, Žalec, tel.: 712-447 VINSKA GORA: Gina POTOČNIK, Vinska Gora 47, tel.: 853-032 LETUŠ: Marjana Korez, Letuš 104, tel.: 885-270 ' I+++—»—s— Mil Mlekarna da, program dopolniti Na okrogli mizi s temo: mlekarna da ali ne oziroma kakšna naj bo, so se zbrali: • direktor mlekarne Celeia Ervin Janežič, vodja kmetijske pospeševalne službe Božka Žolnir, predsednik Živinorejskega društva Ivko Krašovec, vodja mlekarske zadruge Marjan Bibič, direktor zadruge Petrovče Budi Trobiš in predstavnik Savinjskega magazina Jože Dela-korda. Vsi zbrani so se strinjali, da je mlekarna potrebna, da je treba njene proizvode obogatiti, poudarjali pa so tudi kakovost izdelkov. Večinski delež upravljanja mlekarne bo možno dobiti ž odkupom delnic, katerih lastnik je trenutno državni sklad. Le-ta je postal lastnik petinpetdesetodstotnega deleža, ko je odkupil stare, neporavnane kredite. Prav tako se vsi strinjajo, da lastništvo mlekarne pomeni lastništvo v dobrem in slabem. Z dosedanjim marketingom in propagiranjem proizvodov udeleženci okrogle mize niso zadovoljni. Mlekarno je možno rešiti To zatrjuje direktor mlekarne Celeia Ervin Janežič, ki med drugim tudi pravi: »Govoriti je treba o dejanski, dokončni rešitvi mlekarne. Vse skupaj pa je seveda povezano z dograditvijo. Mlekarna je bila zgrajena neracionalno in pomanjkljivo in se ni izgrajevala v tisti smeri, kot bi bilo treba. Na žalost je ostala od izgradnje do danes predvsem konzumna mlekarna. V načrtih so bili tudi drugi izdelki, ki jih danes ni, zato je potrebno mlekarno dograditi. Konzumno mleko mlekarni ne prinaša nikakršnega dobička. Zato mlekarna nima perspektive, če je v dveh letih ne bomo dogradili, dobili novejše tehno- loške opreme in novih programov. Poleg tega naj še omenim, da imamo pri pridelavi mleka mesečno kar šest milijonov tolarjev izgube.« Kakovost mleka »V zadnjih dveh letih se je kakovost mleka zelo izbolj- šala. Kakovost mleka se razlikuje od zbiralnice do zbiralnice in od rejca do rejca. Mislimo, da higiena in čiščenje molznih strojev še nista na ravni, kot bi morala biti in kot ju poznajo v Evropi. Mlekarna sedaj sprejema mleko, ki vsebuje največ tri milijone mikroorganizmov,« je povedala Božka Žolnir, vodja kmetijske pospeševalne službe. Marjan Ribič, vodja mlekarske zadruge, pa je dodal: »Mleko je s ceno, ki jo ima, eno najcenejših življenjskih artiklov v prodaji. Kaj je z znamko Zelena dolina? Danes proizvodnje ni težko doseči, problem je mleko oz. proizvod prodati. To je vseslovenski problem, ki bi se ga morali vsi slovenski mlekarji lotiti skupaj. Proizvajalci mleka so do mlekarne zelo tolerantni. Trenutno prejemamo samo šestdeset odstotkov lastne proizvodne cene in še vedno vztrajamo. Vendar pa je problem v kupni moči, zaradi česar se prodaja mleka zmanjšuje. Rad bi povedal, da smo ogromno naredili za izboljšanje kakovosti mleka, predvsem na področju mikroorganizmov, vendar pa nas najtežje še čaka pri vsebnosti beljakovin v mleku. Genetski potencial imamo zelo slab (kar se tiče vsebnosti beljakovin). Do sedaj smo skrbeli bolj za količino, zato za kakovost nismo naredili dovolj. Precej pa je potrebno narediti na področju marketinga in propagande.« Problem marketinga in ažurnih plačil Ervin Janežič: »Problemov uveljavljanja je več. V lanskem letu je pet pospeševalcev, to je tržnih komercialistov, ki sodelujejo s prevoznikom, spremljalo trgovino ipd. Glavni problem pa je seveda finančnega izvora. Ob odpisu določenih kreditov je mlekarna trenutno sanirana. Tako za leto 1993 kaže pozitiven način poslovanja. Vse prodati in vse v rednem roku dobiti plačano, tu je glavni problem. - Danes skrbimo predvsem za to. Če se bomo posvečali samo lovljenju denarja s trga, kdo bo potem vodil podjetje. S kompenzacijami si v tako velikem odstotku ne moremo pomagati. Le-te so tudi dvorezen meč. Pri nas predstavljajo kompenzacije sedemdeset odstotkov poslovanja, tako da je priliva samo trideset odstotkov. Pri drugih mlekarnah je to razmerje ravno obratno. Zavedamo se, da bi na področju marketinga in reklame morali veliko narediti, vendar to zahteva ogromno denarja. Del problema izhaja iz tega, ker imamo preozko ponudbo in zmanjšano kupno moč. Država bi morala vplivati na večjo porabo mleka ali pa pomagati reševati te viške tudi na področju novih trgov.« Kaj o tem meni predstavnik Savinjskega magazina Jože Delakorda: »Pomembna je sprememba strukture asortimana. Več kot sedemdeset odstotkov proizvodov, ki jih prodamo, kupimo iz mlekarne Celeia. Pri nas najdete na prodajnih policah izdelke treh slovenskih mlekarn od dvanajstih. Biti moramo dobro založeni, saj to od nas zahteva kupec. Pomembno za nas je ti^idi, da imamo čim manj dobaviteljev. Seveda pa je tudi pri nas prisoten problem kompenzacijskih poslov.« Mnogo idej, premalo denarja »Izgubo, ki nam jo prinaša konzumno mleko, komaj pokrijemo s pozitivnimi dobički drugih proizvodov. V tem letu imamo v načrtu štiri nove proizvode jogurtov in mlečnih napitkov. Nekaj novosti pa pripravljamo tudi v proizvodnji sirov. Na področju fermentiranih programov so močno zastopani drugi proizvajalci. Trenutno mlekarna tega asortimana nima, zato sta in bosta pri tem pomembni naša aktivna politika in trgovina. Imamo štiri razvojne tehnologe s fakultetno izobrazbo, ki jih materialno ne moremo dovolj motivirati. Nadaljnji razvoj smo razdelili po specializaciji: fermentirani proizvodi, siri, namazi itd. Lani decembra smo dali na tržišče jogurt Sadni užitek, ki ga je napravil inženir Podkrajšek. Po oceni naših in tujih strokovnjakov je to najboljši slovenski jogurt. Vendar pa nas na področju reklamiranja čaka še veliko dela,« je povedal direktor mlekarne Celeia Ervin Janežič. Republiški pravilnik bo zahteval kakovost mleka Prosim kmete, naj higieni mleka posvetijo več pozor- Krščanski na zboru Minuli petek so se na letnem občnem zboru v Žalcu sestali krščanski demokrati občine Žalec. Pregledali so dosedanje delo in sprejeli program za prihodnje obdobje. Častni gost tega zbora je bil Ivan Oman, republiški poslanec in predsednik kmečkega gibanja pri slovenskih krščanskih demokratih. Navzoče je najprej pozdravil Franc Žolnir, predsednik krščanskih demokratov občinskega odbora Žalec, potem pa je Matjaž Lesjak kot delovni predsednik nadaljeval zborovanje. Po številnih poročilih o delu v preteklem obdobju, v katerih so med drugim povedali, da se je število članov zelo povečalo in da imajo v tej občini 13 krajevnih odborov, kar gotovo dokazuje uspešno dejavnost stranke, je dr. Janez Cukjati predlagal načrt dela za letošnje leto. V programu dela je predvidena ustanovitev več sekcij, kar bi omogočalo, da bi socialne, delavske in druge probleme nosti in časa. Pravilnik bo poostril higienske pogoje pridelave mleka. Mleko, ki ne bo ustrezalo pogojem pravilnika, ne bo odkupljeno,« je pojasnil Ervin Janežič. Firma Mleko konkurent ali nagajivec? Direktor zadruge Petrovče Rudi Trobiš: »Firma Mleko je na trgu prisotna, ima svoj marketing in svojo politiko. Mislim, da bi bila rešitev mlekarne možna tudi s skupnim pristopom obeh firm. Bivši direktor bi lahko s svojo firmo Mleko pomagal pri sanaciji mlekarne Celeia. Že, prej bi se moral skupaj pogovarjati o problemih viška mleka, saj bi ta višek verjetno prevzeli oni, kar bi bilo za nas seveda mnogo lažje. Tako pa so dobavitelji izgubljeni, firma Mleko bo nagajala in škodila, namesto da bi bila soudeležena pri sanaciji mlekarne.« demokrati obravnavali v sekcijah, predvidene možnosti reševanja problemov pa predlagali občinski skupščini stranke. Ivan Oman je pozdravil vse navzoče in med drugim dejal, da optimistično gleda na razvoj političnih dogodkov v Sloveniji. O vladni koaliciji in delu v parlamentu pa meni, da bo uspešna, če bodo upoštevali dogovore in izhodišča. Med gosti je bil tudi Franci Tratar, predsednik SDP, ki je izrazil pripravljenost svoje stranke za sodelovanje. T. TAVČAR $4DN\ ^ J vf> Sr ' _Vb". ¿S rl * v M* vv >s>- Hmezad živinorejcu EXPORT-IMPORT *■> * II IUI CJUI . TRfiDEaaa HMEZAD »TRADE«, ŽALEC, žaleč Vrečarjeva 14 vam nudi po ugodnih cenah IZJEMNO KAKOVOSTEN KRMNI OVES: MADŽARSKEGA POREKLA, UPORABEN TUDI KOT NADOMESTEK ZA SENO. CENA ZA RAZSUTO SENO 14,00 SIT/kg OVES V VREČAH 45 kg 17,00 SIT/kg V ceno ni vključen prometni davek. Vplačila in prevzem blaga pri firmi Hmezad »Trade« v Žalcu, Vrečarjeva 14 (g. PušniK, tel.: 711-363). TRGOVINA Dolenja vas, Prebold tel.-fax: 063 723-047 Te dni praznujemo 2. obletnico. Vsem cenjenim strankam in poslovnim sodelavcem se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje. Ženam in materam pa iskreno čestitamo za dan žena! V času od 1. do 8. marca vsak nakup nad 1000 sit - NAGRADA Priporoča se kolektiv trgovine Miklavc Božena Balaš foto: Janez Kroflič Občni zbor združenja razlaščenih lastnikov Združenje lastnikov razlaščenega premoženja v Žalcu pripravlja 6. marca ob 10. url v gasilskem domu v Žalcu (nasproti avtobusne postaje) občni 2bor, na katerega vabijo vse člane združenja in tudi druge razlaščence in občane. Na njem bodo namreč poleg zadev v zvezi z delom podružnice obravnavali tudi problematiko vračanja premoženje. Hkrati obveščajo vse razlaščence, da morajo po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55, z dne 20. H. 1992) vložiti predlog za izdajo začasne odredbe o zavarovanju v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij, in to na pristojni ; občinski upravni organ. Rok za oddajo predloga je 5. marec 1993. Predlog morajo vložiti tudi tisti razlaščenci, ki doslej iz različnih vzrokov niso vložili zahtevka za denacionalizacijo, ker bodo sicer izgubili pravico do vrnitve tistega dela premoženja, za katerega so zavezanci za vračanje podjetja. To določilo se torej nanaša le na zahtevke, ki jih imajo razlaščenci do podjetij oziroma do delov podjetij ali njihovih sredstev. Rok za oddajo popolnih zahtevkov za denacionalizacijo pa je še vedno 1. junij 1993. Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin Inštitut za hmeljarstvo in s katerimi si izmenjujejo se-pivovarstvo je feta 1976 «ena in seveda informacije vključil v svoj program tudi o rastlinah, raziskave na nodročiu pride* Povezan so se tudi sloven- vrt, kjer je danes na 25 arih brana zelišča in so zato cene posajenih več kot 250 razHČ- pridelanih rastlin prenizke, nih rastlinskih vrst, ki so Vsakemu, ki se začne ukvar-skoraj vse poznane po zdra- jati z gojenjem, na institutu viinih učinkovinah in po kB- svetujejo, naj si najprej pois-nično preizkušenih učinkih, če kupca. Pridelane rastline ; se odlikujejo po standardni Ideje o povezanosti hmelja kakovosti in visokih vredno-in zdravilnih zelišč so sc po- stih zdravilnih učinkovin, javile že veliko prej. Tudi težave pa se pojavljajo na hmelj je namreč zdravilna velikih površinah, saj se bo-i rastlina, povezuje jih speci- leZni in škodljivce na rastli-fična tehnologija sušenja, nah ne sme uničevati s čimer bi lahko izkoristili s škropljenjem, številne sušilnice v Savinjski Vsako leto vrt botaničnih dolini. in aromatičnih rastlin v Žal- i na domačih vrtovih, so možni vsak delav- taničnimi vrtovi po svetu, Kmetijska svetovalna služba Obilica dela upravičuje njihov obstoj Kmetijska svetovalna služba v Žalcu deluje že dobri dve leti. V tem času so jo kmetovalci že dodobra spoznali in v precejšnji meri koristijo usluge, ki jih nudijo pod vodstvom Božke Žolnir štirje splošni svetovalci in svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti. S preoblikovanjem zadruge v preteklem letu in z ukinitvijo skupnih služb KZ je velik del nalog prejšnjih služb, čeravno ne sodijo v pristojnost svetovalne službe, avtomatsko prešel na njihova ramena. Opravljali so jih zgolj zato, da so svetovali manjšim zasebnim kmetovalcem, medtem ko so usmerjenim kmetijam pomagali predvsem pri pridobivanju sredstev za investicije. Svetovalna služba v občini pokriva več kot 3600 kmečkih gospodinjstev. Lani so opravili tisoč petsto obiskov, več kot sedemsto zasebnih kmetovalcev pa je po nasvet prišlo v njihovo pisarno. Zavedajo se, da takšnega obsega dela v prihodnje ne bodo več zmogli, ne da bi pri tem trpela stroka, saj so poleg že omenjenega izdajali tudi razne informacije in navodila s področja zelenjadarstva, poljedelstva in sadjarstva ter vzorčili zemljo v hmeljiščih. Trgovina Tamara na Gomilskem____________________________ Vse za potrošnika Na Gomilskem imajo od minulega meseca dalje novo trgovino. Za tak korak sta se odločila mlada zakonca Piki oz. žena Andreja, ki je pred tem delala v žalskem Ferralitu. Kot pravi, je na to odločitev v veliki meri vplivala tudi želja, da bi lahko bila doma ob hčerkah, ker sta še majhni in potrebni večje pozornosti. V trgovini Tamara nudijo blago široke potrošnje. Kot smo lahko opazili ob obisku, pa je tudi dobro obiskana, kar je prav gotovo dober pokazatelj uspešnega poslovanja in dobre odločitve zakoncev Piki. Zadovoljni pa so nedvomno tudi krajani, zlasti bližnji, saj sedaj ni potrebno daleč po vsakodnevne stvari. Delovni čas trgovine je od 7.30 do 12.00 in od 14.00 do 18.00 ure. Ob sobotah je trgovina odprta do 15.00 ure ob nedeljah pa od 8.00 do 11.30. F.P Ob lanski suši so za 78 kmetij popisali zaloge krme in izračunali krmne bilance ter obroke. Vzeli so 56 vzorcev sena, travne in koruzne sila-že in na osnovi analiz izdelali obroke za krmljenje. Opravili so več demonstracijskih in sortnih poskusov, ki zaradi lanske suše niso bili naj- ruiurcja X liu v irguvuiiu xauiara Božka Žolnir bolj uspešni, in organizirali testiranje škropilnic in pršilnikov. . Najpogosteje pa so kmetje pri njih iskali nasvet, česa se lotiti, da bo tržno zanimivo in finančno uspešno, zato so sestavljali programe in vloge za nepovratna sredstva. Izdelali so devet zahtevkov za demografsko ogrožena območja in 31 zahtevkov za nepovratna sredstva za živinorejo in dopolnilne dejavnosti. Tako je bilo za štiri kmetije z demografsko ogroženega območja odobrenih skoraj dva milijona tolarjev nepovratnih sredstev, za pet kmetij, usmerjenih v prašičerejo, več kot tri milijone, za dvajset kmetij z govedorejsko proizvodnjo več kot štiri milijone in za tri kmetije z dopolnilno dejavnostjo 940 tisoč tolarjev nepovratnih sredstev. Iz občinskega proračuna je deset kmetij z gor-sko-višinskega območja prejelo za izgradnjo gospodarskih objektov več kot milijon tolarjev nepovratnih sredstev. Na občino in republiko so vložili devet zahtevkov za uveljavljanje premij za ple- menske svinje in merjasce, rejci pa so prejeli več kot milijon tolarjev. Naredili so tudi zahtevek za premiranje plemenskih ovc in vložili štiri zahtevke za regresiranje sadnih sadik. Skupaj z delavci KZ so med drugim izdelali idejne projekte za male melioracije in namakalne sisteme, s kmetijskim inšpektorjem so si ogledali ta zemljišča in pripravili zahtevke za občinska sredstva za usposabljanje teh zemljišč. Sodelovali so tudi pri projektu celostnega urejanja podeželja za naselje Braslovče. Za štiri pogorele kmetije so pomagali pridobiti sredstva za obnovo. Ves čas so tudi skrbeli za izobraževanje kmetov, kmečkih žena in mladine. Tako se je 599 slušateljev udeležilo različnih predavanj, demonstracijskih prikazov in tečajev. Za hmeljarje so organizirali tečaj varstva hmeljišč in demonstracijo pršilnikov. Pripravili ali sodelovali so tudi pri organizaciji raznih sejmov, na razstavi kmečkih pogrinjkov v Braslovčah, pri raznih kvizih in razstavah, na traktorskih tekmovanjih ter na svetovnem kongresu hmeljarjev v Braslovčah. Kmetom so pomagali pri izpolnjevanju obrazcev za dohodnino, popisovali so škodo, ki jo je povzročila suša, z veterinarsko službo so obiskovali kmetije in svetovali pravilno prehrano pri reprodukcijskih motnjah krav. V času hmeljarske sezone so pregledovali hmeljišča in kmetom svetovali potrebno škropljenje. V želji, da bi bili pri delu kar najbolj uspešni, so se svetovalci na raznih seminarjih in predavanjih tudi dodatno izobraževali. Pisana paleta opravil, ki skušajo prispevati k večji kakovosti življenja na podeželju, je za marsikaterega zasebnega kmetovalca že postala nepogrešljiv sopotnik njihovega vsakdanjika, kar brez dvoma upravičuje namen in dejavnost Kmetijske svetovalne službe Žalec. V. Cerovšek ko raznih pridelkov, ki so po svojih merah presegali svojo vrsto. Tokrat nam je Martin Knafelj iz Sevčnika v KS Andraž prinesel pokazat orjaški hren. Tehtal je 3,45 kg, dolg pa je bil okrog 80 cm. Seveda si Martin, ko se ga je lotil, ni niti predstavljal, da se bo v tem zimskem času z enim samim hrenom tako namučil in oznojil. Kljub temu se je splačalo in kot priloga bo ta hren lahko izboljšal okus mnogim šunkam. Na sliki: Martin Knafelj s hrenom. T. TAVČAR Hren velikan V našem mesečniku z veseljem objavimo tudi posebnosti, tako iz življenja kot iz narave. Zvrstilo se je že veli- fife Pogovor s Cicanom Žari nom, direktorjem J BC V januarski številki našega časopisa smo že poročali o ustanovitvi mladinskega poslovnega kluba, katerega namen je predvsem pomagati reševati probleme nezaposlenosti in z dobrimi informacijami omogočati podjetnikom, da uspešno opravljajo svoje delo. Več o poslovnem klubu, njihovem delu, načrtih pa nam je povedal Cican Zarin, direktor Junior Business Ciuha. Ideja za ustanovitev takšnega podjetniškega kluba je zorela dalj časa, uresničila pa se je s promocijsko predstavitvijo v Rogaški Slatini. Vse skupaj se je začelo že pred letom dni pri Zavodu za zaposlovanje - Območni enoti Celje z začetkom programa aktivne politike zaposlovanja. V ta sklop spada tudi področje samozaposlovanja in razvijanje podjetništva. Cican Zarin, Žalčan, elektrotehnik in študent prava, je izšel iz tako imenovanih podjetniških delavnic Zavoda za zaposlovanje. Ker je bil sam brezposlen, se je ob pomoči Zavoda podal na pot podjetništva in ustanovitve podjetniškega kluba za mlade podjetnike. »Z izbiro imena kluba, Junior Business Club, smo želeli poudariti dejstvo, da se v njem povezujejo mladi podjetniki. Mladi po podjetniškem stažu, ne toliko po letih. Članov kluba je vedno več in še posebno razveseljivo je, da je med njimi precej mladih podjetnic. Člani so večinoma z območja celjske regije, vedno več pa je tudi članov z drugih območij države. S časopisom, ki ga izdajamo pod imenom JBC News, računamo na naraščanje števila članov, saj v časopisu lahko predstavijo svojo dejavnost, oglašujejo, povprašujejo in dobivajo koristne poslovne informacije...« Pomeni torej, da je časopis JBC News pomemben povezovalni člen med članstvom kluba. Kakšne ugodnosti pa pravzaprav imajo člani oz. kaj jim lahko nudite? »Članstvo v klubu je potrjeno s plačanjem članarine. Ta je v razponu od 100 do 500 DEM na leto, merilo pa je število zaposlenih v podjetju oz. obrti. Članom kluba omogočamo dodatne brezplačne informacije o podjetjih, ponudbi in povpraševanju iz JBC News, udeležbo na prireditvah, družabnih srečanjih, razstavah, okroglih mizah ipd., ki jih organizira JBC, nadalje je tu še možnost iskanja informacij po bazi podatkov JBC, predstavitev podjetnika v časopisu in 20-odstotni popust pri vseh storitvah JBC. Vsekakor pa to še ni vse, saj bo v prihodnje naše delo temeljilo na pridobivanju najširših informacij iz poslov- nega sveta. Splošno znano je, da so dobre informacije pot do uspeha. Tega se zavedamo tudi v poslovnem klubu in zato želimo svojim članom pa tudi drugim podjetnikom, še posebno pa tistim, ki šele stopajo na to pot, ponuditi čim več informacij, jim pomagati z nasveti in če bodo sredstva, tudi finančno podpreti programe. Povezujemo se z bankami, kjer računamo, da bomo dobili ustrezne informacije glede možnosti kreditiranja malega gospodarstva in podjetništva ...« Osnovna naloga Junior Business Cluba je pomagati obstoječim in prihodnjim enotam malega gospodarstva in podjetništva. S kakšnimi problemi pa se najpogosteje srečujejo tisti, ki ustanavljajo podjetje? »Večina mladih podjetnikov ne ve, kako začeti, kakšne so pravne poti za ustanovitev podjetja, kako izdelati poslovni načrt ipd. Za vse to so potrebne ustrezne informacije. Veliko le-teh že imamo, povezani pa smo tudi z ustreznimi inštitucijami, tako da informacij ne manjka. V prihodnje bo tega še več. Povezujemo se z različnimi gospodarskimi ustano- vami v Sloveniji. Med drugim z ministrstvom za malo gospodarstvo, Gospodarsko zbornico Slovenije, World Trade Centrom, BCI Slovenija iz Maribora itd. Pogovarjamo se tudi z zavodom za statistiko in vladnim informacijskim sistemom. S tem bo naša mreža informacij zelo široka. Druga naloga, ki se je lotevamo, pa je usmerjena k pogostejšemu druženju podjetnikov ter podobnih klubov, ki nastajajo v Sloveniji. Izmenjava izkušenj je velikokrat najboljša pot za uresničitev zamisli, zato so takšna srečanja še kako pomembna.« Tako naš sogovornik Cican Zarin, mi pa še povejmo, da je sedež JBC v ulici XIV. divizije 14 v Celju. Če želite postati podjetnik, obrtnik in s tem rešiti problem svoje nezaposlenosti, se oglasite pri njih. Radi vam bodo svetovali in pomagali. D. N. Junior Business Club Dobre informacije - ključ do poslovnega uspeha Pogovor s predsednikom organizacijskega odbora Rudijem Trobišem Milan Mihelič - turistični delavec in nec iz Matk Biljana in Milan Mihelič v svojem lokalu v Matkah Turizem na vasi Gostilna pri Gasilcu ponovno v dobrih rokah Turizem bi moral postati paradni konj slovenskega gospodarstva. Še vedno imamo dokaj lepih kotičkov in neokrnjeno naravo. To pa je kapital, ki bi ga morali znati izrabiti. Vse več je takšnih, ki se tega zavedajo in se odločajo za turizem. Tudi Milan Mihelič in njegova žena Biljana, ki sta pred kratkim postala občana naše občine, brez dvoma sodita v ta krog ljudi. Za njima je že precej tovrstnih izkušenj iz Izole in še posebno iz podgrada Kostelj ob Kolpi, kjer sta živela pred prihodom v Matke. Sedaj sta najemnika znanega gostišča pri Gasilcu. Volje in zagnanosti jima ne manjka, kraju pa bi rada vdahnila, ob pomoči krajanov, pečat idilične turistične vasice. D. Naraglav Votivne podobe v cerkvi Marija Lurd____________________ V župnijski kroniki cerkev zgradili v zahvalo, če Sv. Pankracija v Grižah je šest let pred gradnjo cerkve Lurške Matere Božje na Gradišču zapisal župnik Matija Arzenšek:.».. .v spomin na 1. 1888 bi bilo potrebno zgraditi cerkev v čast devici Mariji Lurški, v kateri bi jo častili.« Dr. A. Stegenšek navaja 1. 1914 pri opisu te cerkve: »...leta 1888, ko je obhajal vladar Franc Jožef I. 40-let-nico cesarjevanja, papež Leon XIII. in domači škof Jakob M. Stepišnik 50-letnico mašništva, je sklenil v spomin na te jubileje pozidati luško cerkev...« Griški rojak, prošt in dekan Anton Benetek je v knjigi Malo spomina leta 1961 zapisal: »Župnik M. Arzenšek je bil vnet častilec Matere božje in je imel željo postaviti morebitno lurško cerkev.« Beseda votiven izhaja iz latinske besede votivus - (za)obljubljen, glagol vo-veo, vovi, votum - svečano zaobljubiti. To dokazuje, da cerkev na Gradišču ni votivna - zaobljubljena. Lahko bi jo imenovali spominsko. Če nekdo prinese v cerkev votivno podobo ali drug predmet, s tem cerkev še ne postane votivna. Votivna je cerkev Sv. Jožefa v Celju. Verniki so se med kugo zaobljubili, da bodo jih Bog in Sv. Jožef rešita nesreče. Cerkev je bila postavljena po koncu kuge leta 1682. V duševnih stiskah, težavah, boleznih, itd. prosijo verniki še danes Boga, Marijo in svetnike za pomoč. Ob prošnji se zaobljubijo (votum), da bodo v čast napro-šenemu svetniku nekaj dobrega storili. Ali gredo na romanje, poklonijo sliko cerkvi ali oltarju, ki je posvečen svetniku, ali postavijo znamenja: kužna znamenja, kapele, križe, itd.. Velik del slovenske kulturne dediščine predstavljajo bogoslužne-sakralne zgradbe in znamenja. V času med leti 1941 in 1990 je politično brezversko enoumje povzročilo prav na tem področju veliko škode. Poznani so številni primeri uničevanja in odstranjevanja našega narodnega bogastva. Križ pod griškim pokopališčem, pri mostu ob Artišnici, je bil v noči od 17. na 18. marec leta 1946 odstranjen. Mogoče je bil tudi ta križ votiven, postavljen iz zaobljube in zahvale!? Prav bi bilo, da bi ga ponovno postavili, kar bi prispevalo k ohranjevanju spomina na naše prednike. Lahko bi bil spominski križ naše državne osamosvojitve! Ivan Dolinar, Prebold Turistični osat Nivo Celje, podjetje za urejanje voda, je v preteklem letu ob Savinji in pritokih posekalo topole. Pričakovali smo, da bodo odstranili štore in zasadili nova drevesa, pa tega očitno ne nameravajo. Goloseki in opustošeno nabrežje ne dajejo zglednega videza, ker pa so posekana drevesa gotovo prodali, je nerazumljiv odnos vreden turističnega osata, ki ga komisija podeljuje podjetju Nivo Celje.______________ Sejmi so kulturna dediščina, ki se je ohranila tudi v današnji čas. Predstavljajo posebno obliko ljudske trgovine, pri kateri se na najbolj neposreden način vzpostavlja stik med izdelkom, izdelovalcem, pridelkom, pridelovalcem in kupcem ali samo obiskovalcem. Gre za neke vrste živi muzej, za etnografsko, kulturno in zadnje čase tudi turistično prireditev, ki privablja ljudi od blizu in daleč. V preteklosti so bili sejmi po pravilu združeni s praznovanjem cerkvenega praznika oz. krajevnega ali farnega svetnika. V naši občini je najbolj poznan in odmeven Jožefov sejem v Petrovčah. Letos praznujejo kar majhen jubilej, saj je že peti po vrsti. V vseh teh letih se je bogatil in razvijal ter prerasel v prireditev, ki bi ji težko našli primerjavo. Vsekakor pa sejem velja ohranjati, negovati in dopolnjevati tudi v prihodnje. Duhovni oče sejma in predsednik organizacijskega odbora, kmetijski inženir Rudi Trobiš, je skupaj s svojimi sodelavci porok za to. Z njim pa smo se v minulih dneh pogovarjali o letošnjem sejmu, programu in načrtih. Najprej je povedal nekaj besed o ideji in začetku sejma pred petimi leti. »Zamisel oziroma ideja o sejmu se je porodila kmalu po odprtju naše trgovine, Kmetijske preskrbe Petrovče. V sklopu le-te komisijsko prodajamo rabljeno kmetijsko mehanizacijo, stroje in orodje. Razmišljali smo, kako bi popestrili ponudbo in Pokroviteljstvo nad sejmom je letos prevzela SO Žalec, kar pomeni, da v občini cenijo vaša prizadevanja in da podpirajo nadaljnji razvoj in obstoj Jožefovega sejma. Ste zadovoljni? »Smo. Mislim, da smo se sedaj dokončno uspeli dogovoriti, kaj Jožefov sejem je, kaj pomeni za občino in da so pripravljeni podpirati njegov nadaljnji razvoj. S prevzemom generalnega pokroviteljstva to potrjujejo. Za nas, Hmezad KZ Petrovče in kmetijsko pospeševalno službo kot glavna organizatorja, pa je sedaj to tudi moralna obveza. Seveda pa si tudi v prihodnje ne moremo zamisliti Jožefovega sejma brez osnovne šole Petrovče, gasilcev iz Drešinje vasi, Levca in Petrovč, aktiva kmečkih žena in deklet ter vseh drugih...« Program bo letos trajal cel dan. Kako bo pravzaprav potekal? »Otvoritev sejma in sejemskih dejavnosti bo ob 9. uri, uro pred tem pa bo v petrov-ški baziliki sv. maša, kar je letos novost. Ob 10. uri bodo prišli predstavniki oblasti in tudi uradno odprli sejem. Pol ure zatem bodo licitacija strojev, demonstracije in oglaševanje. Ob trinajsti uri bo v sejni sobi KZ ocenjevanje domačih salam in okrogla miza o njihovem izdelovanju. V isti sobi bo ob 15. uri še ocenjevanje domačih savinjskih vin in okrogla miza o kletarjenju. Vrhunec prireditve pa bo ob 18.30 prodajo rabljenih strojev, hkrati pa omogočili prodajo blaga, ki ga kmetje pridelajo in izdelajo doma na kmetiji. Odločili smo se za sejem in ni nam žal, saj smo že pri prvem ugotovili, da smo zadovoljili tako prodajalce kot obiskovalce...« Sejem bo letos že petič, to pa tudi pomeni, da ste sedaj že polni izkušenj, hkrati pa tudi zahtevnejši. Rudi Trobiš »Res je. Človek vedno teži k boljšemu, tako tudi mi, ki ta sejem organiziramo. Želimo si, da bi bil letošnji sejem najboljši od vseh dosedanjih. Mislim, da to tudi bo, saj smo pripravili resnično bogat in pester program. Za sejem se zelo zanimajo tudi tisti, ki so že doslej sodelovali, tako da se ni bati, da bi stojnice samevale. Če nam bo še vreme ustreglo, bo resnično prijetno. Vsekakor pa bo imel sejem gospodarsko-po-slovni in turistično-kulturni pomen.« z bogatim kulturnim programom, podelitvijo nagrad in priznanj za salame in vina, temu pa bo sledila še Jožefova veselica. Ves dan bo v dvorani na ogled razstava ročnih izdelkov in dobrot iz kmečkih kuhinj, pokušina domačih salam, savinjskih vin, pekarskih in mesarskih izdelkov ter sejemska prodaja. Skratka, vsega bo dovolj.« In kaj želite reči za konec najinega pogovora o Jožefovem sejmu? »Rad bi povabil vse mojstre domače obrti, ki iz domačih naravnih materialov izdelujejo razne izdelke, da pridejo na Jožefov sejem 19. marca, kjer imajo priložnost, da se pokažejo kot ljudski umetniki, ustvarjalci, se srečajo in tudi ponudijo svoje izdelke za prodajo. Torej, vabim vse lončarje, pletarje, tkalce, sitarje, mlinarje, sodarje, slamnikarje, kovače, coklarje, svečarje, branjevke in vse aktive kmečkih žena, da pokažejo dobrote, ki jih znajo doma narediti, pa tudi prodati. Želim, da kmečki ljudje pokažejo, kaj znajo in hkrati tudi ponudijo obiskovalcem sejma svoje izdelke ter tako popestrijo celotno prireditev.« Tako Rudi Trobiš. Naj se pridružimo vabilu in prizadevnim organizatorjem zaželimo lepo vreme. Za vse ostalo pa znajo poskrbeti sami. Pridite še vi, gotovo vam ne bo žal. Darko Naraglav Foto: L. Korber Svinjska Moja dolina V Turistična zveza Sp. Savinjske doline zbira ponudbe turističnih zmogljivosti • Ste pripravljeni oddajati sobe? • Ste pripravljeni v najem oddati vikend? • Imate na svojem domu, kmetiji kaj takšnega, kar bi radi pokazali turistom? Sporočite svojo ponudbo na naslov: Turistična zveza Sp. Savinjske doline, Savinjske čete 5, 63310 Žalec. Ponudba naj vsebuje opis ponujene zmogljivosti, lokacijo in naslov ter po možnosti telefonsko številko kontaktne osebe za nadaljanje pogovore. kmečki turizem v Braslovčah Na Obramljah pri Braslovčah, nekoliko nad dolino in pod zelenimi Dobrovljami leži Krančeva kmetija, kot se Telefon: —063 714-326 ŽALEC SANACIJA DIMNIKOV z nerjavečo pločevino TIPSKI NAČRTI Nudimo vam prek 400 tipov stanovanjskih načrtov, projektiramo vse vrste objektov za zasebnike. imenuje po domače, sicer pa Marovtova. Tu že osmo leto gospodarita nečakinja prejšnjega gospodarja Nevenka in njen mož Drago. Konji so na tej kmetiji že tradicija, ki se ji nista odrekla tudi mlada gospodarja. Pričela sta z obetavno vzrejo haflingerjev, vendar se obeti niso uresničili. Zato sta se usmerila k turizmu. Tu vidita prihodnost tudi za svoja otroka Jerneja in Moniko. Zaenkrat nudita obiskovalcem možnost ježe, okolica je kot nalašč za sprehode, na domači kmečki mizi pa je na voljo domača malica: odlična salama, kruh iz kmečke peči, za prilogo čebula in za žejo sadjevec. To je malica, ki se bo prilegla še tako razvajenim želodcem. Nevenka in Drago sta na tej poti šele na začetku. Ponudila sta najboljše, kar imata, zavedajoč se, da brez dela in tveganja tudi uspeha ne more biti. tt Jožefov sejem letos že petič Strokovna delavca OGZ Žalec med pregledom gasilskih aparatov na Groblji. Pregledi in popravila gasilskih aparatov_________________________________ Gasilsko društvo Groblja je pred kratkim opravilo preventivno akcijo pregleda in popravil hišnih gasilskih aparatov. Za to so se odločili predvsem zato, ker je na Groblji kar prek 100 protipožarnih aparatov. Sicer pa imajo v kraju tudi dvanajst požarnih hidrantov. Društvo bosta tudi v prihodnje vodila predsednik V-inko Debelek in poveljnik Niko Vihar. V petek, 5. marca, bodo pripravili proslavo in praznovanje ob dnevu žena. dn Podobnih primerov, kot je ta na posnetku iz parka v športnem centru v Žalcu, bo v prihodnje morda manj. Mestna straža tudi v Žalcu Tako kot v Ljubljani in drugih slovenskih mestih bomo imeli mestno stražo tudi v Žalcu. Pristojnosti delavcev v zelenih baretkah določa občinski odlok o javnem redu in miru, svet mestne skupnosti pa je sprejel pravilnik, ki določa naloge mestne straže. Tudi v Žalcu se že dalj časa ubadajo z nepravilnim parkiranjem, poškodovanjem in uničevanjem zelenic in parkovnih površin. Mestna straža bo najprej opozarjala nevest-neže, kasneje pa tudi kaznovala. O nepravilnostih s področja javnega reda in miru bodo seznanjali pristojne organe in s skupnimi močmi bodo lahko precej prispevali k izboljšanju razmer, ki tudi v Žalcu niso zadovoljive. -u .. 'j- 1 .............. Levčani letijo v nebo Prosim za objavo tega pisma, ker pomeni klic vsili, Prestrašeni Levčani namreč samo čakamo, kdaj nas bo podri avto na magistralni cesti Celje-Ljubljana. Ob levi strani ceste je cestno podjetje izkopalo jarek, da ne padeš daleč, če te 2bije avto. Običajno iz celjske smeri vozijo počasneje, drugače pa je iz žalske smeri. Imeti moraš že akrobatske sposobnosti, da se lahko pelješ s kolesom; če ne padeš od prevelikih kotanj, imaš možnost, da te podre moč vetra, ki ga ustvarjajo mimo vozeči avtomobili. Prometni znak za oznako naselja je pomaknjen tik na začetek vasi, tako da vozniki zmanjšajo hitrost šele na polovici vasi, če jo spoh zmanjšajo, 90 odstotkov pa jih sploh ne upošteva prehoda za pešce. Tako se iz dneva v dan veselimo srečne vrnitve z nakupov v Leni ali z avtobusne postaje. Pločnik so nam obljubili že pred , desetletji, ko je bil razgrnjen idejni načrt 1991. Toda poplava je odnesla vse; škoda, da ne tudi tistih, ki so odgovorni za vse to. Iz dobro obveščenih krogov naj bi bil to nekdo 2 Razvojnega centra v Celju. Denar nam je ponujala republika, vendar g. ing. z Razvojnega centra ni Imel dokončno izdelanega načrta, čeprav je bil ta v Levcu že prikazan! Zato bi prosil za ogled cestno-komunalne inšpekcije, ki naj se prepriča o nevarnosti, ki v Levcu grozi pešcem in kolesarjem, in to zaradi neurejenosti ob cesti Ce-lje-Ljubljana. V vasi so bili že smrtni primeri, da o manjših nesrečah ne govorim. Z urejenim pločnikom Levčani ne bi živeli v strahu, zato prosim odgovorne, da stvari premaknejo z mrtve točke in da v Levcu pričnejo graditi pločnik. Izidor Tolič, Levec 26/c V Obnova Zovneškega gradu »Priznanji za najbolj urejen tranzitni kraj v Sloveniji in za najlepšo vas v Evropi nas obvezujeta, da začeto delo nadaljujemo. Gotovo pa bo mnogo težje ta priznanja ohraniti, saj so Sicer pa smo tako delali tudi v preteklosti. Turistom, ki prihajajo v Braslovče, moramo poleg urejenega okolja ponuditi kakovostne gostinske usluge. Precej dela nas čaka na Braslov- Na posnetku Dušan Goričan (desno) ob sprejemu parkovnih klopi, ki jim jih je podaril Petrol Hotel Žalec Tujih turistov še ne bo Letošnja turistična sezona kljub uradnemu letu turizma za žalski hotel še ne bo najboljša. Kakor se zdita slovenska vojna in vojna v hrvaški že izrabljen izgovor, je res, da tuji turisti predvsem zaradi tega odpovedujejo že dogovorjene aranžmaje za bivanje pri nas. Tudi gostov iz bivših jugoslovanskih republik, ki so bili pred leti številni in stalni gostje, letos v Žalec ne bo v takšnem številu. Tako je hotel trenutno malo manj kot polovično zaseden, večinoma gre za poslovneže, nekaj je športnih skupin, precej pa se je uveljavil konferenčni turizem. Vsekakor se stanje izboljšuje, predvsem na račun tranzitnih gostov. Kot pravi direktorica Fanika Lamovšek, se osebje trudi te goste sprejeti čim bolj osebno, saj se zadovoljni gostje radi vračajo, to pa je za hotel najboljša reklama. Gostje hotela seveda niso samo tisti, ki v njem prenočujejo. Za vse ostale pripravljajo ribje jedi, v načrtu pa imajo pripravo zelenega jedilnika, saj so tržne raziskave pokazale, da si ljudje želijo zdravo, predvsem nemastno hrano. Vsako soboto je organiziran ples z živo glasbo, vsak dan, razen ob nedeljah, deluje nočni klub. Hotel zdaj ne posluje z izgubo predvsem zaradi maksimalnega znižanja stroškov. Gospa Lamovšek pravi, da bodo morali letos kljub težavam vendarle obnoviti fasado hotela in urediti njegovo okolico, saj je zunanji videz eden od pomembnejših elementov, ki vplivajo na dobro počutje gostov. Vračali pa se bodo samo zadovoljni gostje. K. Rozman Letna konferenca polzelskih upokojencev Člani Društva upokojencev Polzela so pripravili letno konferenco, ki jo je vodila predsednica Marija Slokar, udeležilo pa se je je veliko članov, saj je to društvo najštevilčnejše v občini. Ocenili so delo preteklega leta in sestavili program dela v letošnjem letu, ki zajema obiskovanje starejših občanov Polzele, ureditev okolice doma upokojencev, prireditev raznih tekmovanj, izletov, društvenih srečanj in sodelovanje povsod tam, kamor jih bodo povabili. Predsednik KS Polzela je na konferenci spregovoril o načrtih krajevne skupnosti in tudi o bližnjem referendumu za samoprispevek, ki bo med drugim zajemal tudi obnovo vodovoda na Polzeli. V kraju želijo poimenovati tudi ulice, kar je novost. J. P. kriteriji tekmovanj, v katera se bomo vključili tudi letos, zelo zahtevni. Turistično društvo, ki ima sto članov, samo ne bo zmoglo zahtevnega dela, sodelovati bo moral ves kraj, društva in krajevna skupnost. Ljudje so jo najprej poznali pod imenom Stanovanjsko - komunalna banka. Od 1. januarja 1990 posluje kot SKB banka - delniška družba. Sedež banke je v Ljubljani, v njeno mrežo poslovnih enot pa je sedaj vključenih 35 organizacijskih enot. Lani je bila ustanovljena poslovna enota v Celju, ki poleg poslov s prebivalci opravlja tudi posle za pravne osebe. Poslovanje na specializiranih področjih dopolnjujejo s tremi podjetji, in sicer s Podjetjem za promet z nepremičninami, Investicijskim podjetjem in AURUMOM - Podjetjem za promet z dragimi kovinami, umetninami, starinami ter hrambo dragocenosti in vrednostnih papirjev. Dobro gospodarjenje s sredstvi, zanesljiva, stalna in konkurenčna ponudba in vse bolj razvejana poslovna mreža ji omogočajo vedno večjo uveljavitev na trgu bančnih storitev. Tudi to, da je bila SKB banka konec leta 1991 na drugem mestu po višini jamstvenega kapitala, ni zanemarljiv podatek, saj zagotavlja nadpovprečno varnost svojim komitentom. Precejšnje devizne rezerve pa tudi omogočajo, da SKB banka vseskozi redno opravlja vplačila in izplačila deviznih vlog. Raznovrstnost njihove ponudbe je dobro poznana, saj zagotavljajo različne oblike varnega vlaganja sredstev, kreditiranje, storitveno dejavnost, mednarodni plačilni promet, najetje garancij za tuje kredite, promet z nepremičninami, investicijsko dejavnost, poslovanje z vrednostnimi papirji, depoji, sefi, dragocenostmi in umetninami. Tako Poslovna enota v Celju kot ekspozitura v Žalcu nudita odličen servis podjetjem, obrtnikom, kmetijcem, škem jezeru, kjer moramo urediti nabrežje. Razmišljamo, da bi poleg hmeljarskega praznika organizirali še kakšno zanimivo prireditev, saj imamo lepo urejen prireditveni prostor. Z zadovoljstvom smo spre- osebam s samostojnim poklicem in občanom. Za slednje so še posebej zanimivi potrošniški krediti, lombardni in hipotekami krediti, kreditiranje obrtne dejavnosti, krediti za nakup, gradnjo in adaptacijo nepremičnin, nakup kratkoročnih in dolgoročnih vrednostnih papirjev. Poleg vsega tega vodijo tekoče, žiro in devizne račune, tolarske in devizne hranilne vloge, opravljajo menjalni- ške posle, izplačujejo pokojnine, tudi iz tujine, prek mednarodnega sistema poštnih in telegrafskih nakaznic, na osnovi predračuna ali računa pa plačujejo v tujino za uvoz blaga ali storitev. Podjetjem nudijo kratkoročne kredite za tekoče poslovanje, dolgoročne kredite za osnovna in obratna sredstva za vse vrste investicijskih del, za odkup terjatev in obveznosti, za lastninjenje podjetij, za ekološke projekte, za kmetijsko dejavnost in druge namene. Omogočajo lombardne in hipotekarne kredite, vse oblike poroštev, kredite za stanovanjsko-ko-munalno gospodarstvo, vodijo sredstva na vpogled in depozite, nakup dolgoročnih jeli tudi pobudo za obnovo Zovneškega gradu. Končo smo dobili razglednico trga, pripraviti pa moramo še več propagandnih publikacij. Poleg klopi, ki smo jih dobili, bomo v trgu namestili še cvetlična korita, »je med drugim na letni konferenci turističnega društva dejal predsednik Branko Stroj anšek. »Za razvoj turizma smo odgovorni vsi krajani; da znamo in zmoremo, smo Braslovčah že dokazali. V letošnjem letu smo pripravili precej zahteven program. S pomočjo javnih delavcev bomo skrbeli za čistočo in urejenost. Nadaljevali bomo dela, za katera naj bi dobili sredstva iz sklada za demografsko nerazvite kraje. Lotili se bomo tudi obnove Žovneške-ga gradu, da ohranimo tisto, kar se še da ohraniti. Program evropskega tekmovanja je letos namenjen večji skrbi otrokom in njihovem prostem času,« je v razpravi dejal predsednik sveta KS Dušan Goričan. in kratkoročnih vrednostnih papirjev in leasing posle. SKB banka opravlja tudi vrsto storitev na področju mednarodnega poslovanja in plačilnega prometa ter kreditnih odnosov s tujino, kar jim omogoča mreža računalnikov skoraj po celem svetu. Kljub temu da ima SKB banka ugoden položaj za svoj prihodnji razvoj, pa se zavedajo, da brez kakovostnih novosti ne bodo uspešni, zato vidijo svoj napredek v pričakovanem povečanju gospodarske aktivnosti, v nerazvitem finančnem servisu, v privatizaciji družbenega premoženja ter v nadaljnjem razvoju borznega trgovanja in novih storitvah, ki se pojavljajo ob prehodu v tržno gospodarstvo. Vse to pa je razlog več, da SKB banka postane tudi banka vaših možnosti. V Celju jih lahko obiščete na Mariborski 1/a, v bližini hotela Celeia, v Žalcu pa ima njihova ekspozitura sedež na Kardeljevi 12, v modri stavbi, nasproti cerkve. Če jih boste poklicali po telefonu, pa zavrtite številko 063/712-211 ali 712-189. Telefax ima številko: 063/713-157. SKB - banka vaših možnosti Jamstveni kapital zagotavlja nadpovprečno varnost vloženih prihrankov —« - - .»#, »ML________ Na posnetku ekspozitura SKB banke v Žalcu. Rudi Bardorfer »Kaj bi želel si še več« Priznani glasbenik, skladatelj Rudija Bardorferja poznajo v Sloveniji predvsem ljubitelji narodnozabavne glasbe. Mnogi, zlasti starejši, se spominjajo njegovega ansambla, s katerim je razveseljeval staro in mlado po Sloveniji in tudi v tujini. Zelo rad pa je bil tudi v Savinjski dolini, na katero ga veže veliko lepih spominov. Iz Slovenije ga je življenjska pot vodila v Švico, kjer je nadaljeval svojo glasbeno in ustvarjalno delo. Rudi je priznan tudi kot skladatelj in njegove skladbe že več kot tri desetletja prepevajo razni pevski zbori oz. igrajo številni narodnozabavni ansambli, pihalne godbe in veliki ansambli. Še posebno radi njegove skladbe igrajo v ansamblu Slovenija in prepevajo v kvintetu Ajda. Prav na njihovo pobudo je bil minuli Koncert iz naših krajev posvečen Bardorferju, saj so se mu tako na najlepši način zahvalili za sodelovanje in mu čestitali ob šestdesetletnici. To priložnost smo izkoristili tudi mi in se po koncertu pogovorili s slavljencem in njegovo 85-letno mamo in hčerko. , Na vprašanje, kakšni so njegovi občutki ob tem koncertu, ki je posvečen njegovi 60-letnici, je za trenutek ostal brez besed. Pogledal je mater in hčerko, nato pa dejal: »Moram priznati, da sem zelo počaščen, saj kaj takšnega nisem pričakoval, še najmanj pa to, da bo koncert posvečen mojemu jubileju, in to v Preboldu, na katerega me veže res veliko lepih spominov...« Od Sarajeva do Ljubljane Rudi Bardorfer je Ljubljančan, na svet pa je privekal v mestu, ki je danes najbolj tragično mesto na svetu. Ni težko uganiti, da je to Sarajevo. Rudi tam sicer ni živel, vendar pa je na mesto navezan. Kar nekaj let je bil tudi vojaški uslužbenec, zato je žalosten, da se dogajajo takšna nečloveška dejanja. Sicer pa Rudija in veseljak o sebi in delu veže na nekdanjo JNA le glasba. Po končani glasbeni šoli, kjer je študiral čelo, pozavno in klavir, je kot vojaški glasbenik najprej služboval na Sušaku, potem v Škofji Loki in nato v Trebinju v Hercegovini. Tu se je demobiliziral in prišel nazaj v Slovenijo, kjer ga srečamo med glasbenimi pedagogi. Poučeval je v Zagorju, Hrastniku... Z ansamblom pa ga je pot vodila po celi Sloveniji in tako tudi v Savinjsko dolino.« »Povsod sem se počutil kot doma, vleklo me je enkrat sem, drugič tja. Ljudje so nas poznali, nas imeli radi, mi pa smo igrali sebi in njim v zadovoljstvo... To so bila resnično lepa in nepozabna leta.« Rudi Bardorfer je glasbenik od glave do peta. Napisal je najmanj 700 najrazličnejših skladb za zbore, pihalne godbe, za Big bend in tudi za zabavno glasbo. Prav pisanje zabavne glasbe mu je v Češkoslovaški prineslo visoka priznanja. Dobil je diplomo častnega absolventa konzervatorija v Brnu in dekret o častnem prorektorju univerze v Brnu. Katero od skladb, ki jih je napisal, pa ima najraje? »Po pravici povedano bi težko rekel, katero, vse so mi na nek način pri srcu, vendar od vseh napisanih nekako izstopa zborovska pesem Kaj bi želel si še več, saj je pove'zana z dogodkom, ki mi je v Švici prinesel srečo v najbolj pravem času. Bil sem žalosten, sam in brez denarja. V žepu sem imel le deset frankov in razmišljal sem, kaj naj storim z njimi. Najprej sem mislil kupiti cigarete, potem pa sem se raje odločil za restavracijo in potolažil želodec, ki se je že oglašal. Po plačilu računa mi je ostal le še en frank, tega pa sem vrgel v igralni avtomat in si mislil, kamor je še bik, naj gre še štrik. Potegnil sem ročico in skoraj bi me kap, saj se je iz avtomata usipalo, kot še nikoli. V minuti sem postal lastnik nekaj sto frankov. Vsekakor je bil to nepopisen dogodek in zato sem tudi napisal pesem Kaj bi želel si še več...« Švica je njegov drugi dom Rudi je zelo navezan na Slovenijo, je velik rodoljub, vendar ga je delo pripeljalo v državo, kjer je videl možnosti za uspeh, in tudi uspel. Švica je postala njegov drugi dom. Tu je ustvarjal in snoval, vendar pri tem ostal zvest Sloveniji in Slovencem. Bilje lastnik največjega tonskega studia v Švici, k njemu so prihajali glasbeniki z vsega sveta, vendar svojih skladb ni hotel dati nikomur, da bi jih prepevali ali igrali. »Dejal sem si: tisto, kar sem pisal za Slovence, naj Slovencem tudi ostane in tako danes ne boste našli nobene narodnozabavne ali zborovske skladbe Rudija Bardorferja, ki bi jo prepevali ali igrali na zahodu. Kot lastnik studia sem imel možnosti, da bi svojo glasbo s kvartetom ali triom delal naprej z Nemci, Avstrijci ali drugimi, vendar tega preprosto nisem hotel in vesel sem, da je tako.« Rudi Bardorfer je uspel tudi v tujini. Dobil je precej priznanj in nagrad v Švici, Avstriji, Nemčiji pa na Češkem... Pred dvema letoma je v Avstriji kot zmagovalec natečaja za Dornnbimen marš dirigiral 350-članskemu orkestru, takšnih in podobnih priložnosti in časti pa je bilo še veliko. Njegove stvaritve so del resnice Glasbena pot se je zanj in njegov ansambel začela leta 1953/54. V šali pravi- jo, da je Rudi takrat igral skladbo, preden jo je sploh napisal. Sicer pa spomini segajo v čase, ko so poleg njegovega ansambla veliko prepevali in igrali njegove skladbe Gorenjski vokalni kvintet, vokalni vintet Kranjčani, vokalni sekstet bratov' Pleško, kvartet Zvonček in drugi. Kot smo dejali že v uvodu, sedaj veliko njegovih skladb prepevata kvintet Ajda in ansambel Slovenija. Rudi pravi, da so pesmi, za katere je tekste napisal sam, del resnice iz njegovega življenja. Ob tem pa dodaja, da je nadvse hvaležen teksto-piscu Marjanu Staretu, ki je napisal za njegove skladbe veliko nadvse kakovostnih in nepozabnih besedil. »Nedvomno so moji uspehi v precejšnji meri tudi rezultat njegovega ustvarjanja. Sicer pa moram reči, da je dobra skladba v največji meri tista, ki je doživeta, ki je del resnice. Sam nikoli nisem gledal na svoje ustvarjanje s komercialnega vidika, ampak sem pisal bolj v zadoščenje samemu sebi in resničnim doživetjem, pa naj so bila ta lepa ali ne. Temu ostajam zvest tudi v prihodnje. Vsekakor pa mislim, da moramo Slovenci še bolj kot doslej ohranjati našo lepo slovensko pesem, pesem naših babic in dedov, naših mater in očetov in tudi tako ohranjati našo identiteto ...« Rudi Bardorfer je bil med prvimi Slovenci - izseljenci, ki so si po osamosvojitvi in priznanju Šlovenije priskrbeli slovenske potne liste. Bil pa je zelo razočaran, ko je spoznal, na kako lahek način razprodajamo svojo identiteto. »Dva meseca zatem, ko sem dobil potni list, sem v restavraciji v Dornnbimu srečal četnika s kokardo na kapi in sloven- skim potnim listom. Z njim je mahal nad našimi glavami, tako da sem ga vprašal, od kod mu potni list države Slovenije. Z nasmehom na ustnicah ter zvišanim tonom mi je odgovoril: »Za hiljadu šilinga mogu ti ih doneti koliko očeš.« Bil sem jezen, besen ter razočaran hkrati ter ni več ponosen na svoj slovenski potni list. Za švicarsko državljanstvo moram plačati letno 12.000 frankov, slovensko pa je zastonj. Žalostno pri vsem tem pa je predvsem to, da ta, ki sem ga srečal v Avstriji, ni edini Neslovenec, ki je prišel do državljanstva na tako lahek način, ob tem pa je državi, katere potni list ima, še nenaklonjen, tudi takšni dogodki so bili krivi, da sem kaj napisal. Tokrat sem v jezi napisal takšen marš, da se ob njegovem igranju vse trese. Ker ne morem iti v parlament in koga povleči za ušesa, sem svojo jezo izrazil v glasbi. Upam, da ne zaman.« Mama in hčerka Nekaj besed smo ob koncu spregovorili tudi z njegovo 85-letno mamo in hčerko. V njunih očeh je bilo mogoče razbrati ponos in veselje. Hčerka je dejala: »Vesela sem, srečna in hvaležna vsem, ki so mojemu očetu priredili ta enkraten večer. Ostal mi bo v nepozabnem spominu... Očetu želim zlasti zdravja, sreča pa mu je tako že naklonjena...« Načrtov ima Rudi Bardorfer še veliko. Želimo mu, da bi bil tudi v prihodnje še tako vitalen in ustvarjalen. Ob njegovi 60-letnici pa tudi naše iskrene čestitke. Darko Naraglav. A® Splošna banka Celje d.d. V februarju smo v naših ekspoziturah v Žalcu, Slovenskih Konjicah, Rogaški Slatini, Šmarju in Šentjurju uvedli novost: ČRTA DISKRETNOSTI Črta diskretnosti je del poslovnega bontona, del kulture obnašanja pri opravljanju finančnih poslov pred bančnim okencem. Namenjena je vam, spoštovana varčevalka in varčevalec Splošne banke Celje, upamo, da jo boste vzeli za svojo. Na novost vas opozarja letak, s katerim vas vljudno prosimo za sodelovanje. Prosimo vas, da počakate pred označeno črto, dokler je pred vami pri bančnem okencu druga oseba. Za hitrejši potek dela, se obrazci izpolnjujejo na posebnih pultih, odmaknjenih od bančnih okenc in ne več pri samem bančnem okencu. ČRTA DISKRETNOSTI NAJ OMOGOČA VSAJ MALO ZASEBNOSTI 80 let Fanike Vipotnik-Raček V teh dneh je proslavljala Franika Vipotnik-Raček iz Latkove vasi pri Preboldu. S predstavniki KS, vaškega sveta in KO Rdečega križa smo jo obiskali in ji čestitali za njeno 80-letnico. Še vedno je dokaj čila, bistrega duha, čeprav je za njo težko življenje. To še posebno velja za njeno mladost in za čas vojne, ko so jo kot zavedno Slovenko odpeljali v celjski Stari Pisker, pozneje pa v zloglasno nemško taborišče Auschwitz in na Bavarsko. Vse to je kljub krhkemu zdravju prestala in danes je to zanjo težka in nepozabna mora. Življenjska pot Fanike Vipotnik se je začela v Zabuko-vici v proletarski družini, ki je vedela, kje ji je mesto, ko je nemški škorenj zakorakal po slovenskih tleh. Danes, ko poskušajo omalovaževati in negirali predvojno revolucionarno delavsko gibanje ter NOB, je žalostna, saj si večina borcev tega ne zasluži. Ve, da so bile storjene napake, vendar so za to odgovorni le posamezniki in ne tisti, ki so se borili za pravično stvar in svobodo slovenskega naroda. Fanika je bila vseskozi zvesta svojim idealom, delala je pošteno, odgovorno in takšna je tudi danes. D. Naraglav Najstarejši Zalean Franjo Audič Mnogi Žalčani so prepričani, da je Franjo Audič živi leksikon o vsem, kar se je zadnja desetletja dogajalo v Žalcu in Savinjski dolini. Da je to, o čemer smo pravkar pisali, tudi resnica, smo se prepričali ob našem nedavnem obisku. Seveda smo mu najprej stisnili roko za minulo devetdesetletnico in mu zaželeli še obilo zdravja, ki ga, kot sam pravi, v teh letih najbolj potrebuje. Sicer pa je res, da ta starosta skriva v sebi mnogotere osebe. Predvsem ga odlikujeta izreden smisel za humor, ki mu ga tudi z leti ni zmanjkalo, in odličen spomin. Ob našem obisku nam je pripovedoval, kako se je kot kratkohlačnik šel učit za natakarja, vendar so bile njegove deške sanje drugje. Takrat je že slutil vzpon motorizacije in je hotel biti šofer, to je bilo zanj tisto »tapravo«. Ta želja se mu je uresničila leta 1928, ko je med prvimi v Savinjski dolini opravil šoferski izpit in od takrat je bil to njegov poklic. »Avtomobili so bili in so moja velika ljubezen, čeprav zdaj seveda ne vozim več. Vendar so tisoči kilometrov, ki sem jih prevozil, bili moje najlepše doživetje. Na teh poteh se mi je zgodilo toliko lepih in nepozabnih stvari, da bi jih težko naštel. Vozil sem nešteto parov k poroki, da omenim vsaj nekaj iz teh let. Še eno največjo ljubezen sem imel, to je bilo gledališče. Odrske deske in zakulisje, to je bilo nekaj, kjer je človek resnično užival. Seveda je bilo pri tem tudi mnogo skušnjav, ki sc jim nisem mogel vedno upreti. Morda bi ob tem kdo pomislil, kaj pa žena in otroci. Seveda, tudi ženo in otroke sem zelo ljubil, toda to je nekaj vsakdanjega in samo po sebi umevnega, zato sem gledališče in šofiranjc omenil kot prvi dve ljubezni. Sicer pa sem imel zelo razumevajočo ženo, žal je že pokojna, ki me je znala toplo sprejeti, čeprav sem se, kot nekoč ob pustnem času, izgubil tudi za ves teden. Takrat so bile še maškarade nekaj zares norčavega. Znali smo se namaskirati, znali sc zabavati in noreti. Danes mislim, da ni več tako; morda mislim, da je tako, le ker so zame ti časi minili.« Tako nam je o sebi govoril Franjo Audič. Povedal nam je še marsikaj zanimivega, smešnega pa tudi žalostnega iz svojega dolgega življenja, o katerem bi lahko nadarjeno pero napisalo celo roman. Mi pa mu želimo, da bi bil še dolgo zdrav in iskriv v svojih mislih in besedah. TONE TAVČAR --- —■■■■ ...1 ..-.. . ...----- ---- Ponižana narava ob Savinji Labodi, Leda, smaragdno zelena Savinja, jezerce in zeleni gozd pa gmajna in vrbe Kot po navadi grem vsako leto, in to nekajkrat, na sprehod za Savinjo v zimskem času. V dobi mojega že davnega otroštva pred drugo svetovno vojno so bili Vr-benska gmajna, Savinja in na drugi strani rajsko zeleni Skavtovski gozd nebeški čar za oči in božanska čustvena hrana za razneženje duha. Zdaj, v letu tisočdevetsto-devetdesettri, je to gmajni-ško in gozdno območje dokaj ponižano kot naravni čar. Reka Savinja, nekdaj, ob naravno normalnih dneh, sma-ragdnozeleno prosojna, je zdaj precej penasta. Korito reke je dokaj izropano. Upravljalec reke marljiv» odvaža gramoz in žali bistvo te še vedno v tem delu toka planinske poskočnice s curki in tolmuni. Gmajna je dokaj iztrebljena. Ni več borov, smrek, bukev in zajčkov, modrasov in sov in nekaterih pojočih ptic. Če sc ne motim, je bil Kmetijski kombinat Žalec, ki je prav ob Savinji zgradil čedno jezerce, namenjeno gojenju postrvi (krapov?). Obsega nekaj hektarov površin. Zaradi propustnosti gramoznega dna sc voda dviga zelo počasi. Toda v letih, ko se je dno namuljilo in ozemljilo, se je natekla, se udomi-la. Pričeli so gostovati zimski ptiči: prezimovati so pričele račke iz daljnih dežel. Zabeležil sem gage, črne račke regije, mlakarice in še kakšno zvrst. Lansko leto je bilo precej grmičev, plavajočih po vodi, v njih pa so si ponirki pripravili gnezdeca in tudi z otročički plavali okoli. Tudi ribe so se pričele množiti znotraj zakaljenc vode jezerca. Čaplje prilete, polove kaj v jezercu in odlete. Letos pa so prifrčali trije veliki labodi. Vsaj za enega sem zaznal, da je orinkan s svetlečo (srebrno) rinko, tri do pet centimetrov dolgo. Piše v bukvi o ptičkah Evrope, da se hranijo z vodnimi rastlincami, žužki, ribicami in še čim. Ponudil sem jim naprej diabetični rženi kruh, pa zeleno salatko. Pripluli so vsi trije, gala bleščeči kot srebrno bele ladjice. Zagledali so me ne razdaljo kakšnih dvesto metrov. Kot kaže, so vajeni ljudi. Ponudil sem jim prinešeno, pa so samo stikali z rumenimi kljuni okoli dietnega kruha. Črne grbice nad koreni ključkov jim krasc bele glavice. Bil sem užaljen, ko so odklonili hranico in odpluli k veliki jati racmanov in ra-čic, ki so postopali po delcu zaledenelega jezerca in se sončkali, da je perje prijetno blestelo. Pa sta prišla za jezerce deček z ljubko mamico in pričela lomiti belo štručko kru- ha. Zdaj so labodi pričeli prijazno pluti proti dečku in njegovi mamici. Pripluli so, do meter in pol dolgi bleščeči čolniči, ob obali k dečku. Z radostjo so pobirali bele koščke kruha iz obalnega ščavja. Nežen zimski pejsaž v mojih radovednih očeh in hvaležno blaženo srce. Ti trije spokojni labodi, srečen deček in zadovoljna mamica, in še jezerce bi sodilo v kakšno barvito renesančno oljno sliko. Labodi? Skozi domišljijo mi zapljujc renesančna oljna slika laboda, vanj spremenjenega vladarja Olimpa, božanstev antike dom, Zevsa, v objemu s prelepo špar-tansko kraljico Ledo, ženko špartanskega kralja Tinda-reja. Tako je rodila tri božanske otroke Poluksa, Kastorja in prelepo Heleno, zaradi katere so Heleni uničili Trojo. Videl pa sem na renesančnih umetninah, oljnih podobah, ljubko in snažno naravo. Videl sem podobe, ki so jih naslikali, te z Ledo, labodom in naravo, renesančni umetniki Leonardo da Vinci, Correggio, Paolo Veronese, Tintoretto. Če bi pri nas, v tem času, živeli ti veliki renesančni umetniki, kje bi našli ohranjeno naravo, pejsaže za podobe Lede z zaljubljenim labodom, bogom Zevsom? Kljub očarljivosti Vrben-skega jezerca in račic in labodov na sonce odsevajoči gladini pa ostalo okolje ljudje nesmiselno uničujejo in s tem tudi okrutno žalijo naravo in zeleno božje stvarstvo. O, ta gmajna Vrbove vasice, dokler so bili pomladanski grmiči in v njih pojoči zaljubljeni ptički, je bilo večina vrbenskih in žalskih otročičev zaplojenih v njej... Bi bilo kaj narobe, če bi se porečje Savinje od Šeškega do Griškega mostu vrnilo naravi: vrnilo ji polepšano in ozdravljeno in kot naravni park urejeno gmajno? Bi bilo it * ijr «*JS kaj narobe, če bi se kot naravni park uredilo porečje Savinje na površini kakšnih 20 kvadratnih kilometrov? Proglasilo tolikšno ozemlje kot rezervat za živalicc (srnice, zajčke, ptice naših krajev in ptice selivke ter prezi-movalke; tudi del jezerca namenilo račkam, labodom, ponirkom, čapljam in podobnim pticam)? Bi bilo kaj narobe, da bi se uredile v rezervatu tekaške steze, sprehajališča vseh vrst sredi grmičja, borovih in smrekovih gozdičev? Bi bilo kaj narobe, če bi se uredilo korito Savinje tako, da bi se nabral srebrni prod za kopalce, zasadilo vrbove grmove, da bi se spet sklanjali v Savinjo? Uredili po nasipih sprehajalne steze? Omogočili dostope do reke za kopalce in ribice? Bi bilo kaj narobe, če bi celotno Savinjsko dolino podrobneje načrtovali kot naravni park, tako kot to že počno Kozjanci? Da ne bi posebej pisali: ker ni prave zaščite, propada drevored z mogočnimi smrekami, ki vodi na Plevno, je uničen čar Vrbove vasice, se soseske ne zasajajo itd. Dane Debič m m •• V • V •• ( Knjižničar)» v zaicu V Žalcu so se na letni skupščini zbrali predstavniki slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic. Knjižničarji so opozorili na finančne težave, s katerimi sc srečujejo pri nabavi knjig. Pravijo, da z denarjem, ki jim je na voljo, nikakor ne morejo zadovoljiti bralcev in da dosegajo le polovico tistega obsega novega knjižnega fonda, ki je v veljavi v Evropi. Že tako skromna sredstva so se zmanjšala za pet odstotkov, kolikor morajo odšteti za prometni davek. Pobuda, ki so jo naslovili na republiško ministrstvo, ni padla na plodna tla. Ministrstvu so med drugim poslali tudi pobudo za poenotenje nagrajevanja, saj so sedaj precejšnje razlike med plačami v posa- meznih občinah. Pogrešajo tudi zakon o knjižničarstvu, ki je obstal v skupščinski proceduri. Slovenske knjižničarje je sprejel predsednik občinske skupščine Milan Dobnik, obiskali pa so tudi Občinsko matično knjižnico v Žalcu in se o njej izrazili precej pohvalno. jk VZORNO UREJENA SAVINJSKA KMETIJA Imate kmetijo in jo urejate po svojih najboljših željah in močeh? Si prizadevate, da je vaša hiša kar najlepše okrašena s cvetjem in zelenjem? Vam ni vseeno, kakšen vtis naredi na obiskovalca vaša kmetija? Vam ni vseeno, v kakšnem domu živite in na kakšni kmetiji delate? Če na vse to odgovorite z »da«, potem se pač morate prijaviti za našo akcijo VZORNO UREJENA SAVINJSKA KMETIJA. S spodbujanjem posameznikov želimo v letu turizma doseči, da se začnemo zavedati, da tudi dvorišča, hiše, hlevi in gospodarska poslopja, travniki, polja in gozdovi oblikujejo naš podeželski prostor, ki ga v naši dolini ni malo. Potek akcije: Vse prijavljene bo obiskala komisija, ki si bo ogledala kmetije, se z vami pogovorila in vam na vašo željo tudi svetovala. Nato bo za vse udeležence akcije organiziran izlet, hkrati pa bomo objavili vzorno urejene kmetije Savinjske doline. Vabimo vas, da se prijavite Kmetijski svetovalni službi Žalec (tel. 714-141). A. Žolnir Več kot objestnost Na zelenici med stanovanjskimi bloki Velenjske, Cankarjeve in Efenkove ulice je bilo lepo urejeno otroško igrišče. Usoda tega igrišča pa je bila prepuščena sama sebi, saj so stanovalci okoliških šestih stanovanjskih blokov mimo gledali, kako so njihovi nadebudneži razbijali malo piramido, napravo za plezanje, pri čemer si je eden od njih zaradi nerodnosti zlomil roko. Še več, na zelenici so igrali nogomet in uničevali travno rušo, kljub temu da je streljaj od tod nogometno igrišče in lep športni park. Žal ta služi za iztrebljanje štirinožcem iz blokovskega naselja. Ko je na koncu že skoraj zmanjkalo vsega, so sc jadrno lotili še klopi, vlakca in vsega, kar jim je prišlo pod roke. Tega pa sto dvajset družin, ki stanuje v okoliških blokih ne opazi, kaj šele, da bi sc na to vsaj malce odzvali. Ker so storilci otroci stanovalcev iz teh blokov, ne bi bilo velikega dela, samo pogledali naj bi, kaj pred njihovim nosom počno njihovi otroci. Ker iz malega raste veliko, se ne smemo čuditi, da so se spravili nad veliki park, kjer so uničili vse, začenši s smetnjaki in klopmi. Istočasno pa vemo, da so otroci iz stanovanjskega bloka 5 z gumijevko (fračo) streljali v okna sosednjega bloka upokojencev in razbili šipo. Kaj so ob tem rekli starši, ne vemo. Vemo pa, da je razbito vetrobransko steklo na avtobusu in osebnem avtu honda s tako imenovane »Mavrice« nad obvoznico po vsej verjetnosti dela istih otrok. Starši pa to vse gledajo, kot da se prav nič ne do-I. Jurhar Za domovino - s Prešernom naprej »Mnogi so se že mnogokrat spotaknili ob datumu našega kulturnega praznika, češ da smo Slovenci rahlo morbiden narod, ko proslavljamo pravzaprav bolj Pesnikovo veliko noč kot njegov božič. Vendar stvar le ni tako spotakljiva, če se bolje pogleda. Pesnik je živel v zelo gluhem predmarčnem času v krajih, pozabljenih od boga in ljudi, v ozkosrčnih razmerah, ki velikim duhovom pač lahko zagrenijo duha in življenje. Če se je pet ljudi zavedalo njegove genialnosti za časa njegovega življenja, je bilo veliko, in še ti niso bili vsi Slovenci. Tako je umrl, ne da bi ga sodobniki prepoznali. Niso vedeli, kaj imajo. Šele po smrti je postal za Slovence to, kar je. Pravzaprav še zmeraj nastaja. Dovolite mi, da naštejem vsaj nekatere pojave, ki so se po njegovi smrti začeli nanašati na njegovo ime, njegovo osebo in njegovo delo in tvorijo njegov imidž. Postal je na j večji slovenski pesnik in mera vrednosti vseh in vsakršnih pesniških prizadevanj v našem jeziku. Nobena pesniška generacija, ki je nastopila po njem, si mu ni drznila oporekati prvenstva. Še več, najboljši so ga najbolj cenili. Postal je cela galerija slikarskih upodobitev, čeprav se za življenje ni dal nikoli naslikati in pravzaprav njegove dejanske podobe nimamo. Postal je množica kipov na najpomembnejših mestih v deželi. Dobil je svoje ulice po naših mestih in mestih bivše skupne države. Postal je junak romanov, učna snov na vseh šolskih stopnjah, predmet disertacij in komaj pregledne množice učenih raziskav. Postal je partizanska udarna brigada, česar bi bil morda sam najbolj vesel. Postal je zapovedan državni praznik in plačan, dela prost dan, in kajpak najvišja umetniška nagrada, s katero pa sam kajpak ni bil nagrajen. Postal je državna himna, ob kateri smo ponosno vstali tudi mi. To bi mu najbrž laskalo. Pred nedavnim je postal bankovec za tisoč tolarjev, kar mu najbrž ne bi toliko laskalo; to sklepam po njegovi izjavi: »Naj štejejo vsi drugi dnar, za vino pevc da pesem v dar.« Vloga državne nagrade, himne in bankovca ga tako rekoč scela spreminja v državno ustanovo. Kot frajgajsta bi ga to najbrž spravljalo v nemajhno zadrego, a njega to zdaj več ne boli, Slovenci pa ga potrebujemo za svoje različne namene slej ko prej. Ta ikonografija, s katero Slovenci zdaj krasimo Pesnika, je v nekaterih primerih čisto primerna, včasih je malo po kranjsko smešna, sicer pa je nad vse ganljiva in tako je prav. Če mi je dovoljena prispodoba: Prešeren je še vedno tista pokončna, trdna os, okoli katere se počasi suče slovensko vesolje. Zato najbrž vsaj deloma drži, da je Slovence kot narod s svojim pesniškim delom ustvaril šele Prešeren. No, tako moč imajo včasih kateri pesniki in katere poezije! Kdor ne verjame v pesniško moč, ki bi ustvarjala narode, pa lahko mimo verjame trditvi, da je naš Pesnik tako rekoč iz nič, brez predhodnikov, v domačem gorenjskem narečju, ustvaril Podelili so Savinova odličja Milan Dobnik in Zoran Razboršek izročata Savinovo plaketo Jožetu Zidanšku. Z Zdravljico so pričeli pevci mešanega pevskega zbora iz Žalca osrednjo slovesnost, posvečeno kulturnemu prazniku. Slavnostni govornik je bil pesnik Ervin Fritz (del govora objavljamo na tej strani). Milan Dobnik, predsednik občinske skupščine, in Zoran Razboršek, predsednik odbora za podeljevanje Savinovih odličij, sta podelila priznanja in nagrade. V umetniškem programu sta nastopila violinist Franci Rizmal in harfistka Mojca Zlobko. V imenu dobitnikov odličij se je zahvalila Milena Moškon. Savinova priznanja so prejeli Mladen Melanšek, ilustrator in oblikovalec iz Žalca, Marija Završnik, knjižničarka iz osnovne šole Vransko, in Mladinska knjiga iz Žalca za domiselno urejanje izložbe. Savinove plakete sta prejela Jože Zidanšek, župnik iz Braslovč, za prispevek pri obnovi sakralnih spomenikov in trga v Braslovčah, in tiskarna Marginalija za pokroviteljstvo kulturnih prireditev, oblikovanje in tiskanje vabil, plakatov in katalogov. Dobitniki Savinovih nagrad s plaketo za leto 1992 so Milena Moškon, kustosinja celjskega muzeja, za prispevek pri raziskavah keramične proizvodnje v Savinjski dolini, svetovanje pri ureditvi Savinove hiše in galerije Doreta Klemenčiča-Maja, Borut Pečar za ilustracijo knjige Skozi prste in Kulturno društvo Ivana Cankarja iz Tabora za uspešno kulturno poslanstvo. jjj nekaj, čemur se pravi svetovna literatura, nekaj, kar sodi v njen vrh. Ta poezija ni navezovala poznanstva toliko z domačimi predhodniki, ki so pač bili na voljo torej s pesmimi, »ki pojo Matjaže«, ampak z najžlahtnejšim evropskim pesniškim izročilom. Rezultat je bil - svetovna literatura (...) Pesnik postavlja vprašanja in trditve, ki so še zmeraj aktualna in na katera mora vsak rod Slovencev odgovarjati po svoje, vendar po svojih najboljših močeh. Če se hočemo ohraniti, moramo v ta namen uporabljati svoje najboljše moči in talente. Takšna je pač usoda malih narodov. Ohraniti pa se hočemo, o tem najbrž ni nobenega dvoma. Za ohranitev Slovenci nimamo ne vem kakšnih možnosti. Naše možnosti so zadnjih 200 let precej slabe. Strmo so se poslabšale ob nastopu in eskalaciji germanskega nacionalizma v prejšnjem in tem stoletju. Vendar smo kljub vsemu na boljšem kot nekateri drugi, recimo, na boljšem kot Makedonci, ki so kljub temu da so sami majhen, ranljiv narod, mimo v svoji sredi zadušili aro-munske Cincarje, ki zdaj kot narodna skupnost ne obstajajo več, čeprav so bili še leta 1900 strnjeno naseljeni okrog Bitole, šteli 150.000 prebivalcev in tvorili bogati sloj. Slovenci smo v tem stoletju doživljali divje narodnostne oscilacije, velika upanja, grozne obupe, neverjetno velike žrtve. Kljub temu smo srečnejši kot mnogi bolj številni narodi. Sirena komunizma Slovencev ni začarala toliko zaradi socialnih vprašanj kot zaradi nacionalnih. Proletarske Trbovlje so se v narodnoosvobodilni borbi in revoluciji v primerjavi z ljubljanskimi študenti in primorskimi kmeti nekam slabše odrezale. Slovenci so se komunizma oprijeli iz narodnostne stiske in komunizem na Slovenskem je igral riščanja in zatiranja človeka po človeku, ne naroda po narodu. Torej je komunizem prava formula za mali izkoriščani in zatirani slovenski narod. Tako smo mislili. Precej desetletij smo Slovenci verjeli in živeli v tej veri, da socialistična povezava malih enakopravnih južnoslovanskih narodov, ta SFRJ, predstavlja zgodovinsko formulo ne samo našega narodnega preživetja, temveč tudi našega neslutenega vsestranskega razcveta. Potem pa se je kmalu po smrti starega predsednika zgodilo, da en Slavnostni govornik Ervin Fritz na podelitvi Savinovih odličij na narodnostno karto, kolikor je igral. Slovenski komunisti in ob njih dolga vrsta tudi zelo pametnih Slovencev so namreč verjeli, da komunizem je rešitev uganke človeške zgodovine, s tem pa tudi rešitev uganke slovenstva. Zelo na kratko: ko bo komunizem, ne bo več izko- Mislim, da bom zmogla v imenu današnjih slavljen- za m za priznanja. temneč v mislih i naših meja cenjene kulturne uspehe in vrednote, ki so i vj lin sposobnimi ljudmi. Pri dolini,: tem mislim na šempetrske antične spomenike, na srednjeveške, baročne in druge bisere cerkvene, grajske, meščanske in ljudske arhitekture, pa tudi na zaklade slikarstva in kiparstva. Mislim tudi na pokrajinske in portretne slike Doreta Klemenčiča v njegovi žalski galeriji, na pravljične podobe slikarke Jelice Žuža, na Prešernov portret, ki ga jeza naš denar uresničil Rudi Španzel in tudi na duhovite, v risbah izpeljane poteze Boruta Pečarja. Razmišljam o imenitnih verzih Mete Rainerjeve in radoživo-otožnih pesmih Krvina Fritza, zlasti o njegovi pretresljivi izpovedi o gruntih v Mariji Reki. In tudi ob tej priložnosti ne morem pozabiti dokaj velike, s hmeljem okrašene vaze, ki je bila narejena v Schut-zovi Keramični tovarni ob koncu preteklega stoletja in je skupaj z drugimi ponesla širom sveta sloves industrijskega oblikovanja in izdelave keramičnega posodja v Savinjski dolini, v Libojah, nedaleč od Žalca... Mislim tudi na odmeve prijetnih pesmi, ki jih z veseljem prepevajo po Savinjski dolini številni zbori. In na mogočne glasbene kompozicije znamenitega savinjskega umetnika Rista Savina ...In virtuozne violinske skladbe v interpretaciji mojstra Francija Rizmala. Lahko bi omenjala še marsikoga in marsikaj. Menim pa, da sem dolžna, da ob današnji priložnosti zlasti poudarim, da vsakdo izmed današnjih dobitnikov nosi v svoji duši posebno spoštovanje do ze ustvarjenih kulturnih vrednot in da skuša z ljubeznijo v srcu prispevati k njihovemu očuvanju, prezentiranju in nastajanju novih. Zato pomenijo podeljena Savinova odličja tudi veiiko obvezo in spodbudo za nadaljnje delo v smeri zavidljivega duhovnega napredka Savinjske doline in kulturnega bogatenja njenih ljudi. Iskrena hvala velja vsakomur, ki ostaja anonimen, a je na kakršenkoli način prispeval svoj delež k posameznemu odlikovanju. Hvala vsem za vse. Milena Moškon narod v skupni državi, Srbi, ni bil več zadovoljen s tem, da je enakopraven z drugimi. Hotel je postati bolj enakopraven, nadenakopraven, in to je povzročilo gorje v deželi, ki mu ni in ni konca. Ne morem si kaj, da s tem v zvezi ne bi navedel preroškega citata iz leta 1957. Pred 36 leti je nekdo v obliki svarila opisal natančen scenarij vzrokov in posledic grozovitosti, ki smo jim še vedno priča: »...faktor, ki lahko vpliva na razvoj odnosov med jugoslovanskimi narodi, je birokratski centralizem ter njegova idejno politična manifestacija - veledr-žavni hegemonizem... Če bi se take tendence afirmirale in postale družbena sila, bi... deformirale odnose med narodi, spodkopale demokratične pridobitve, ki jih je na tem področju dala naša socialistična revolucija, in s tem povzročile nova nasprotja, ki bi usodno upliva-la na razvoj socialističnih odnosov v naši deželi Jugoslaviji sploh... Prav na podlagi takih birokratskih centralističnih tendenc se pojavljajo tu in tam tudi po- skusi ponovne afirmacije starega šovinističnega .integralnega jugoslovanstva' kot tendence negacije obstoječih jugoslovanskih narodov z namenom afirmirati neko novo .jugoslovansko nacijo'... Afirmacija birokratsko centralističnih tendenc in njihovih veledržavno šovinističnih oblik bi potemtakem spodkopala ne le pravilne socialistične in demokratične principe, na katerih temelji enotnost narodov Jugoslavije, temveč tudi politično stabilnost socialističnega sistema sploh«... To, kar sem pravkar navedel, je seveda v svoji znani maniri napisal Edvard Kardelj v uvodu k drugi izdaji svojega Razvoja slovenskega narodnega vprašanja. Kot rečeno, je spis iz leta 1957. Nevarnost za sožitje in obstoj jugoslovanskih narodov je predvidel neverjetno natančno. Njegovo svarilo se je kmalu po njegovi smrti žal spremenilo v scenarij. Z mednacionalnimi nasprotji se je v Jugoslaviji, tako kot se je bal, podrl socializem in Jugoslavija sama. V morju krvi. Slovenci, pravijo, smo jo v groznem podoru še dobro odnesli. Celo pomembni smo lahko: prvič v vsej svoji tisočletni in daljši zgodovini smo ustvarili svojo lastno državo z vsemi inštitucijami, končno tudi z lastno armado. Zmagali smo v desetdnevni vojni in smo kar precej samostojni. Ker nas je hotel neki drugi narod v skupni Jugoslaviji zasužnjiti, smo šli iz Jugoslavije. Tam smo pustili ogromno svojega premoženja, oteli smo se tako rekoč goli in bosi. V primerjavi s Hrvati in Bosanci pa smo le imeli veliko sreče. Alora? To pomeni, da je za nas, Slovence, naš slovenski nacionalni program najresnejša stvar. To pomeni, da nam gre za nohte in da se bomo morali še kar naprej ukvarjati z nacionalno relevantnimi vprašanji, ki so pestila že Pesnika. Ta vprašanja za majhen narod niso z lahkoto rešljiva. Prav nasprotno, precej nerešljiva so. Slovenci bi se morali nalesti judovske neodjenljivosti in zelo pametnega reševanja problemov, če bomo hoteli preživeti. Vendar vseh slovenskih dni le še ni konec. Od nas vsakega posebej je odvisno, ali jih kdaj bo. Zato vam, dragi rojaki Slovenci, Slovenke, tovarišice, tovariši, gospe, gospodje, vzklikam: Za domovino - s Prešernom naprej!« je med drugim dejal Ervin Fritz. Več kot sto gostovanj Žarek ponovno zasvetil Po streho gledališča Žarek v Žalcu se je lani zbrala skupina navdušenih ljubiteljev gledališča. Režijo je prevzel Aleksander Borštner, ki si je teoretično znanje že nabiral na več republiških režiser- skih seminarji. Odločil se je študij Sofoklesove ANTIGONE. In tako je pred vrati premiera, ki si jo bomo lahko ogledali v četrtek, 25. februarja, ob 19. uri v Domu II. slov. tabora Žalec. Na letni konferenci so se prejšnji konec tedna sestali člani polzelske Svobode ter pregledali, kaj vse so postorili lani in sestavili program dela za letošnje leto. V poročilu, ki ga je podal predsednik Svobode Polzela Marko Slokar, je zapisano, da so skupine in posamezniki v minulem letu opravili več sto ur raznih vaj in več kot sto nastopov, od tega skoraj polovico izven domačega kraja. To priča o zelo živahni in razvejani dejavnosti tega društva. Lani so v njem delovali moški in mešani pevski zbor, kvintet Lastovka, oktet Adoramus ter gledališka, likovna, literarna in plesna skupina. Vse leto je bila ob sredah odprta knjižnica, manj dela je imela le kino sekcija. Šolsko kulturno društvo odlično dopolnjuje kulturno podobo kraja, ki so jo razvijali tudi v sodelovanju z glasbeno šolo in vrtcem. V prostorih doma so vadile instrumentalne skupine Ansambel Slovenija, Palma ter DUO Banana, studio Jaka pa je poleg svoje dejavnosti skrbel še za brezhibno tehnično izvedbo vsake predstave v domu. Na Polzeli so lani pripravili kar 28 prireditev. Delo društva naj bi letos temeljilo na bolj celoviti in kakovostni ponudbi kulturnih dogodkov. Ustvariti želijo čim boljše pogoje za kulturno udejstvovanje vskega, ki to želi. Nekaj dela jih čaka v samem domu. Popraviti bo treba streho nad knjižnico, prebeliti zunanje stene, obnoviti oder v veliki dvorani, urediti električno kabino. Dela ne bo zmanjkalo. Predvsem zadnja našteta dela so precej odvisna od denarja, ki ga bodo imeli. Ostala dejavnost, so ob koncu daljšega programa dela zapisali, pa bo odvisna od obilice dobre volje. TONE TAVČAR Kdo je napravil Vidku srajčico? V začetku prejšnjega tedna smo bili na obisku v OŠ Braslovče. Ogledali smo si kulturni dan za učence od 1. do 4. razreda, katerega višek je bila lutkovna predstava Kdo je napravil Vidku srajčico, ki so jo pripravili učenci iz Šmihela na avstrijskem Koroškem. S tem je bilo ponovno potrjeno dolgoletno sodelovanje in prijateljstvo med Braslovčani in Šmihel-čani, ki se je začelo že pred 15 leti. Tokratnega srečanja s Šmihelčani in ogleda lutkovne igrice so se udeležili tudi predstavniki občinske kulturne skupnosti, žalski župan prof. Milan Dobnik in drugi gostje. Vsi so bili navdušeni nad tem lutkovnim projektom in so izrekli vse priznanje ustvarjalcem, še posebno predsedniku kulturnega društva in lutkovnemu zanesenjaku Karlu Grilu, ki kot pedagog prenaša lepo slovensko besedo na mlade v šoli v Celovcu oz. Šmihelu. Z njim in Ireno Kumer, ki v osnovni šoli v Braslovčah skrbi za kulturo, smo ob koncu kulturnega dne tudi nekoliko poklepetali. In kaj sta nam povedala? Irena Kumer: Že od začetka prihoda na šolo v Braslovče me spremlja kultura. V začetku šolskega leta smo se odločili, da v okviru kulturnega dne povabimo medse naše dolgoletne prijatelje iz Šmihela. Presenetili so nas s čudovito lutkovno igrico in resnično dali krono vsemu našemu današnjemu kulturnemu dogajanju na šoli. Uprizorili so dve predstavi, goletno tradicijo. Imamo dve skupini, mlajšo in starejšo, tako da je zagotovljena kontinuiteta mladih ustvarjalcev. Mlajši prehajajo v starejšo skupino, na njihovo mesto pa novi lutkarji. Danes smo se predstavili z mlajšo skupino, v kateri je že nekaj takšnih, ki bodo v naslednjem šolskem letu prešli v starejšo skupino. najprej za višjo nato pa še za nižjo stopnjo. Pred ogledom predstave so učenci kulturno ustvarjali, se bogatili, igrali, se seznanjali s pesniki in pisatelji, risali, delali knjige in počenjali vse mogoče v zvezi s kulturo. Za konec pa so jim njihovi vrstniki s Koroške pokazali, kako je z ohranjanjem slovenske besede pri njih... Karlu Grilu in njegovim mladim lutkovnim prijateljem iskrena hvala za res nepozabno in doživeto predstavo.« Karel Gril: »Nadvse rad prihajam v Braslovče, saj me na kraj veže že več kot 15-letno prijateljstvo in sodelovanje. Tisto, kar ste danes videli, je naša običajna oblika posredovanja slovenske besede na Koroškem. Z zadovoljstvom pa del našega kulturnega življenja pokažemo tudi v matični domovini, od katere smo deležni tudi strokovne pomoči. Naša lutkovna dejavnost ima že dol- Biti prijatelj prijatelju Na OŠ Vransko so se že lani lotili zanimivega projekta: VSI BI RADI IMELI PRIJATELJE, A MALOKDO SE TRUDI TO BITI. EDINI NAČIN, KAKO PRITI DO PRIJATELJA: BITI PRIJA- TELJ. V minulih dneh pa so na zanimiv način ta projekt predstavili tudi staršem, številnim gostom in učiteljem. V projekt so bili vključeni učenci dveh petih razredov, skupno 55 učencev, ki so skozi pesem in kulturni program ter razstavo spregovorili o sebi in motivih, ki so razredničarki pripeljali do realizacije tega projekta. Več o tem pa nam je povedala za naš časopis Milica Pečovnik, razredničarka in vodja projekta. Vsak človek ima svoje želje. Te so najrazličnejše in odvisne od vsakega posameznika. V petem razredu, katerega razredničarka sem, smo ugotovili, da je največja želja otrok, da bi bili med seboj prijatelji, si pomagali in razumeli drug drugega.« Zakaj ste se odločili za projekt s takšnim naslovom? »V začetku šolskega leta smo ugotovili, da se učenci med seboj ne razumejo preveč dobro. Vzrok za to je bil v tem, da se v 5. razredu združijo učenci iz Tabora, Motnika in Vranskega. Razdeli- Milica Pečovnik li smo jih v dva razreda in s tem so bili morda še včerajšnji sošolci v drugem razredu, razdvojeni in težko prilagodljivi na nove obraze. Vzdušje v razredu je bilo zaradi tega včasih takšno, kot bi prišli iz treh različnih svetov. Večino razrednih ur smo zato morali porabiti za urejanje medsebojnih odnosov. Enostavno se niso imeli radi, drug drugemu so nagajali in v takih razmerah tudi učenje ni bilo prijetno. Te težave smo želeli rešiti in s tem projektom nam je to čudovito uspelo...« Bi nam lahko na kratko povedali, kako vam je to uspelo? »Pravzaprav je vse skupaj čisto preprosto. Že sam projekt je učence tako zaposlil, da se niso imeli časa kregati med sabo. Seveda pa jih je bilo potrebno predhodno pridobiti za to. Nenehna opozarjanja in pogovori so jih pripravili do razmišljanja o lastnem početju v šoli in doma. Začeli so se kontrolirati in ob tem prihajali do zanimivih spoznanj. V okviru projekta so morali prisluhniti tudi domačim pogovorom, o tem pa smo se potem pogovarjali v šoli. Vse pogosteje pa so tudi sami umirili največje prepirljivce v razredu. Veliko smo se pogovarjali, poleg rednega dela v šoli pa so učenci dobili še določene naloge. O prijateljstvu so iskali pesmice, pregovore, pisali spise, se pogovarjali s starši, plesali, peli in o vsem tem nato tudi poročali. Nenadoma so hoteli zvedeti čim več o prijateljstvu, kaj pomeni in kako postati prijatelj. Ob izvajanju projekta, ki je bil poln raziskovanja, iskanja, zbiranja, branja, risanja pa tudi poslušanja, petja, plesa, različnih vaj, pripravljanja razstave in še vsega mogočega, so si pridobili veliko izkušenj in predvsem: poštah so prijatelji. Tako je danes vse drugače in lepše in lahko si zapojemo pesem Mi se imamo radi.« Tako naša sogovornica, mi pa še dodajmo, da je ta projekt zanimiva izkušnja in poduk ne samo otrokom, ampak tudi odraslim. D. Naraglav Meta Rainer s svojimi najljubšimi prijatelji Metini fičfiriči Drugačen kulturni dan, posvečen kulturnemu prazniku in pesnici Meti Rainer Moram reči, da smo lutkarji kot velika družina in smo najdejavnejši v kulturnem društvu Šmihel. Hvala za povabilo in upamo na skorajšnje snidenje.« D. Naraglav '<&^i ^ Na pustni torek je pesnica Meta Rainer praznovala svoj devetinosemdeseti rojstni dan. Skupaj z njo so praznovali vsi učenci in delavci osnovne šole Petra Šprajca-Ju-ra iz Žalca, ki so pripravili projekt o življenju in delu Mete Rainer. Ta projekt so zaključili prejšnji teden v okviru šolskega kulturnega dneva. Težko je na kratko povedati, kaj vse je počelo 928 učencev in 70 zaposlenih na Žalski osnovni šoli v okviru tega projekta, ne samo na kulturni dan, ampak ves mesec februar. Na razredni stopnji je delo potekalo v oddelkih. Učenci so se seznanjali z življenjem in delom Mete Rainer, se učili njenih pesmic in basni, jih ilustrirali, dramatizirali, pripravili plesno točko Žabecedo, izdelali namizno gledališče, največjo in najmanjšo knjigo ter med drugim izdali svoje glasilo. Obiskali so prireditev v kulturnem domu, kjer so bile zbrane najboljše točke iz projekta in kjer so bili prvošolčki in drugošolčki sprejeti v šolsko kulturno društvo. Na predmetni stopnji so učenci delali po interesnih skupinah. Pripravili so raziskovalno nalogo o pesnici, razstavo v avli šole, izdali glasilo Mlada misel, uprizorili njene basni, uglasbili in peli njene pesmi, jih prevaja- li v angleščino, izdelovali scene, plakate, vabila, naslovnice, priponke, cvetlične aranžmaje, cvetje iz papirja, izdali njene neobjavljene uganke in ilustrirali junake iz njenih pesniških zbirk. S songi so predstavili Metino življenje, pripravili stare jedi in pogrinjke, predstavili ples, modo, prometna sredstva in gospodarski napredek v času od preloma stoletja do danes. Spoznali so kraje, kjer je živela Meta Rainer, in med drugim računalniško izdelali njene junake. Učenci so delali intervjuje in ankete, colotno dogajanje pa so seveda fotografirali in posneli. Za zaključek pa so pripravili prireditev v kulturnem domu. Čeprav je ta projekt potekal v okviru šolskega kulturnega dneva, bi bilo škoda, ko bi vse to nakopičeno znanje in ustvarjalnost ostala samo med šolarji. Zato je šola pripravila še popoldansko prireditev v Žalskem kulturnem domu, namenjeno staršem in vsem drugim obiskovalcem, ki so jim všeč hudomušne pesmi in basni Mete Rainer in ki so želeli s svojo prisotnostjo proslaviti pesničin osebni praznik. K. Rozman Pozabljen dvorec Novo Celje V bližini Žalca se vsak večer kaže osvetljena mogočna stavba v Novem Celju. Kaj neki se skriva za zidovi - to je večno vprašanje marsikoga, pa tudi otrok, ki so še posebej radovedni. Nekateri vedo, kaj je bilo tam nekoč, danes pa nihče ne ve, če bo še kdaj tako, kot je bilo. V času šolskih počitnic so otroci odkrivali tudi dvorec v Novem Celju. Našli so priprta vrata na južni strani in se sprehodili po dvorcu. In ugotovili so, da v njem zaenkrat še ne straši, bo pa kmalu začelo, če bomo tako brezbrižni do njega. V času šolskih počitnic so otroci odkrivali tudi dvorec v Novem Celju. Našli so priprta vrata na južni strani in se sprehodili po dvorcu. In ugotovili so, da v njem zaenkrat še ne straši, bo pa kmalu začelo, če bomo tako brezbrižni do njega. Danes je dvorec tako rekoč pozabljen, pa je bil pred davnimi leti biser arhitekture daleč naokoli. Zunanji del ima zanimivo severno fasado s kamnitima plastikama ob vhodu, ki sta zaščiteni pred propadanjem, in razkošno in razgibano južno fasado, kjer se je v urnem stolpiču ura ustavila nekaj čez dvanajsto. Kot da je dvorcu že odzvonilo? Med številnimi okni jih je veliko z razbitimi stekli, ne- kaj oken je tudi ostranjenih, tako da v steni zijajo grozeče luknje. Drugače so številni vhodi v dvorec od znotraj skrbno zaprti, le ena vrata se odpirajo v notranjost. To je najbolj zanimivo. Pravo raziskovalno delo za mlade radovedneže. Tla so prekopana po dolgem in počez in izropana čudovitih tlakov. Spodnji del stavbe krasijo čudovita stebrišča in obokani stropi. Zelo zanimivo je tudi tovorno dvigalo za transport hrane iz kuhinje v zgornja nadstropja. Razkošno stopnišče vodi v gornja nadstropja. Med najbolj občudovanja vrednimi por-stori je velika dvorana, ki je še najbogateje opremljena s slikami, omarami in okraski pa z velikimi vrati na balkon, s katerega se je odpiral očarljiv pogled po Savinjski dolini. Tla so bila nekoč obložena z marmornatimi ploščami in hrastovim parketom, katerega je še nekaj po sobanah. Stropi so bili okrašeni s freskami, stene pa z oljnimi tapetami in slikami, ki so poškodovane ali pa so izginile. Drugače v prostorih ni nobenega pohištva, manjkajo tudi vratni okvirji in opaži iz orehovine. Od lončenih peči, okrašenih s pozlačenimi okraski, ni ostala nobena pečnica. V vseh kopalnicah so odstra- njene keramične ploščice in oprema. Lotih so se tudi vodovodne napeljave, od toplovodnega ogrevanja ni ostal niti en radiator, pa jih je bilo zelo veliko. Na nekaterih mestih so vdrta celo tla in zijajo nevarne luknje v globino. Tudi električni napeljavi niso prizanesli - izklesali so vsa stikala in vtičnice, potrgali vse luči, razdelilne omarice in podobno. Izginilo je vse, kar je še bilo uporabnega. Edina vez s svetom je razdelilna omarica za telefon, iz katere vodi kabel k bližnji hiši - tudi ta je o dprta. Soban v treh nadstropjih je toliko, da jih je težko prešteti. Prostora je ogromno, toda za koga? Cas bo prej naredil svoje, saj bodo raziskave, ki potekajo vzporedno z obnovitvenimi deli, trajale še veliko let. Pod krinko obnove je izginila vsa dragocena notranjost, ki je ne bodo mogli nadomestiti. To, kar je bil dvorec Novo Celje nekoč, ne bo nikoli več. V marsikaterem pogledu pa bi lahko prinašal več kot samo stroške. Ali se trenutni lastnik zaveda, da pred našimi očmi propada najlepši biser sredi Savinjske doline? Če se, potem pomagajmo rešiti, kar sc rešiti da, in to čim prej. Da bodo nekoč tudi naši otroci občudovali ta biser. Srečko Meh Celjski zbornik '92 V začetku leta je izšel Celjski zbornik za leto 1992. Zbornik izhaja vse od leta 1951, v njem pa je najti marsikaj zanimivega tudi o Sp. Savinjski dolini. V prispevku Toneta Ravnikarja Gospodje Turnški v 13. stoletju je zapisano, da so imeli Turnški gospodje posest tako v Šaleški dolbli kot v okolici Šmarja in da je leta 1277 opat Janez iz Gornjegrajskega samostana podelil Turnškim v fevd dve kmetiji iz Tešove pri Vranskem, leta 1322 pa je bil Stopnik, He-ckenberg prodan Ptujskim gospodom. Aleksander Žižek piše v sestavku Podoba celjskih grofov v literaturi in dramatiki o oživljanju zgodovinskih osebnosti v literarnih delih in navaja, da je o Teharskih in o Mlinarjevem Janezu pisal K. Žavčanin po predlogi iz 15. stoletja (Novice, letnik XVI., 1858) in F. Kočevar (založila Zvezna trgovina Celje, 1910). V knjigi Rajka Vrečarja Savinjska dolina (1930) je podatek, da je bil F. (Ferdo) Kočevar rojen leta 1834 v Žalcu, živel pa je v Zagrebu in je bil tudi novinar, ki je pisal tudi za Novice. Zelo se je zanimal za narodno blago, pisal pa je pod psevdonimom Žavčanin. Vrečer navaja, da je napisal delo Mlinarjev Janez, slovenski junak ali oplemenitenje Teherčanov. Pc> vsej verjetnosti je pisec obeh del o Mlinarjevem Janezu ista oseba. Teharčani so skozi stoletja pustili svoje sledove v Savinjski dolini. Tako Vrečer navaja, da Teharska soseska hrani overovljen prepis urbarja iz leta 1576, iz katerega je prepisal podložnike Te- herčanov iz Savinjske doline. Iz Šešč sta znana Boštjan in Jurij Govedič, danes naj bi bila to domačija Golav-ček, in iz Petrovč Valko Rojak na Šantlovi kmetiji. Znani so podatki, da se po letu 1800 pojavi Franc Ježovnik, po domače Šantel, in da je domačija v Petrovčah do današnjih dni ohranila to ime (domačija Kainz). V sestavku Igorja Grdine Fany Hausmann in problem slovenske ženske literature je predstavljen literarni opus prve slovenske pesnice Fany Hausmann iz Novega Celja. Avtor poudarja, da njen opus ni obsežen, vendar je tematsko in motivno značilen za slovenske liberalne avtorje okoli leta 1848 (ljubezenska in domovinska lirika). Branko Goropevšek piše o nadomestnih državnozbo-rovskih volitvah v splošno kurijo na Štajerskem leta 1906. Prispevek prikazuje slovensko-nemška nasprotja v predvolilnem boju. Kot predstavnik klerikalne stranke je kandidiral dr. Anton Korošec, Franz Wratsch-ko pa kot predstavnik nemške strani. Zmagovalca dr. Korošca so volili po vsej Sp. Štajerski, razen v sodnih okrajih Celje, Laško in Rogatec, povsod je dobil več kot 50 odstotkov glasov. Nemško glasilo Deutsche Wacht je zapisalo, da so h Koroščevi zmagi pripomogli številni kaplani, ki so formirali gardo volivcev, ki je nato volila predstavnika klerikalizma. Tako je Korošec v Žalcu prejel 53 glasov, Rebek 62 in Wratschko deset glasov. V Grižah je dr. Korošec prejel 83, Rebek 38 m Wratschko deset, v Gotov-ljah pa je slednji prejel 66 glasov, Rebek dva in Korošec 23 glasov. V Šempetru je Korošec dobil 120, Rebek pet in Wratschko 13 glasov. V Preboldu pa je Wratschko prejel 86, Korošec 97 in Rebek deset glasov. To so kraji, ki so spadali v sodni okraj Celje. V sodnem okraju Vransko (Braslovče, Gomü-sko, Grajska vas, Marija Reka, Polzela, Sv. Jeronim, Tabor in Vransko) pa je dr. Korošec prejel 78 odstotkov glasov, Rebek dvanajst in Wratschko devet odstotkov. Tu je leta 1906 izrazito prevladovala klerikalna stranka. O prispevku Bojana Him-melreicha Štiri žalske družbe za trgovino s hmeljem iz časa med obema vojnama pa kdaj drugič. p j. Kinološko društvo Šempeter prične 1. marca na poligonu v Šempetru tečaj šolanja psov, in sicer za A in B program. Vse dodatne informacije lahko dobite na KS Šempeter ob sredah med 17. in 19. uro ali po telefonu 713-458 in 701-214. -ka Poskrbimo za svojo varnost Vse več kaznivih dejanj, prekrškov in prometnih nezgod V torek, 16. februarja, je bila na upravi za notranje zadeve Celje redna letna tiskovna konferenca o stanju na področju kriminala, prekrškov zoper javni red in mir ter prometne varnosti v celjski regiji. Kot je že na začetku poudaril Stane Soršak, dosedanji načelnik UNZ, stanje nikakor ni zadovoljivo, saj je celjska regi- ..... ja po številu kaznivih dejanj, Gospodarski kriminal prekrškov in hujših prometnih r nezgod precej nad republiškim povprečjem. naraslo ponarejanje denarja, predvsem tolarskih bonov, ni pa bilo velikega povečanja primerov vnovčitve tujih valut. Kljub temu policisti opozarjajo na fotokopirane ponaredke denarja, ki jih občani zaradi barvnih fotokopirnih strojev vse teže prepoznajo. Vedno več kaznivih dejanj V letu 1992 je bilo na območju UNZ Celje obravnavanih 7735 kaznivih dejanj, to je za 34 odstotkov več kot v letu 1991. Od tega je bilo 55 odstotkov uspešno raziskanih primerov. Škoda zaradi teh kaznivih dejanj je lani znašala 143,754.308 tolarjev. Najbolj se je povečalo število premoženjskih deliktov, to so velike tatvine in tatvine, vse več pa je tudi tatvin v trgovinah, kar kaže, da je eden od poglavitnih vzrokov za ta kazenska dejanja vedno večja nezaposlenost ljudi in padec življenjskega standarda. Zlasti je zaskrbljujoče dejstvo, da je za te vrste kaznivih dejanj osumljenih vedno več otrok in mladoletnikov. Lani je bilo v celjski regiji umorjenih šest ljudi, to je sto odstotkov več kot leta 1991. Tudi kazniva dejanja v zvezi z mamili so bila lani veliko pogostejša kot prej, vendar je eden od razlogov za to večja angažiranost policije na tem področju. Čeprav gre v večini teh primerov za organiziran kriminal, sta bila kot taka raziskana samo dva primera. Kakšen je resničen obseg nedovoljene trgovine z mamili, pa kaže primer, ko je že mladoletnik organiziral mrežo za preprodajo na naših tleh. Policisti so opazili tudi povečan tranzit mamil prek našega območja. Organiziranost kriminala je očitna tudi na področju trgovanja z orožjem, v njej pa se pojavljajo vedno isti ljudje, saj so kazni zelo nizke. Lani je zelo Na tem področju je najbolj očiten razkorak med dejanskim stanjem in zakonodajo. Vrsta nepravilnih ali nemoralnih dejanj bodisi sploh ni sankcioniranih ali pa niso izpolnjeni vsi elementi kaznivega dejanja po sedanjem kazenskem zakonu. Taki primeri so izraziti zlasti pri lastninskem preoblikovanju podjetij oziroma stečajih. Po drugi strani pa je bilo lani enako število obravnavanih kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost kot leta 1991. Sodni postopki so namreč zelo dolgotrajni, med ljudmi pa je prevladalo tudi prepričanje, da je zdaj vodilnim v podjetjih dovoljeno skoraj vse. Povečalo se je število davčnih utaj, vendar je teh kaznivih dejanj v resnici mnogo več, kot je prijavljenih. Opozoriti velja še na previdnost pri poslovanju z družbami z omejeno odgovornostjo. Taka podjetja izdajo naročilnice, prevzamejo blago od prodajalca, nato pa izginejo. Pritisk na policiste je zato v zadnjem času zelo močan, vendar pa oni niso tisti, pri katerih bi podjetja lahko preverjala po-slovo kredibilnost partnerjev, pa tudi reševanje takih primerov je zelo zapleteno. Javni red in mir Število prekrškov je letos naraslo za 54 odstotkov, zlasti zaradi prekrškov po zakonu o nadzoru državne meje in zakonu o tujcih. V žalski občini je bil ta porast najmanjši, to je 12 odstotkov, naj večji pa v Slovenskih Konjicah (113%), Šmarju pri Jelšah (108%), Mozirju (59%) in Velenju (42%). Številčno je bilo največ prekr- škov nedostojnega vedenja na javnem kraju, sledijo ropot in kričanje, drzno vedenje, pretepanje, omalovaževanje pooblaščenih uradnih oseb in točenje alkohola vinjenim in mladoletnim. Prometna ne-varnost Lani so policisti na območju UNZ Celje obravnavali 58 prometnih nezgod s smrtnim izidom, v katerih je umrlo 74 ljudi. Povprečno se je v Sloveniji povečalo število smrtnih žrtev za 1 odstotek, medtem ko je ta odstotek za celjsko regijo kar 15,6. 846 prometnih nezgod se je končalo s telesnimi poškodbami, 2588 pa samo z materialno škodo. Največ nezgod se je zgodilo na lokalnih cestah, najbolj pa je naraslo število nezgod na regionalnih cestah (40,7%) in na Slo-veniki, kjer se je lani zgodila najhujša prometna nezgoda doslej v Sloveniji, ko je naenkrat urlo deset ljudi. Še vedno je najpogostejši vzrok neprimerna in prevelika hitrost, sledijo izsiljevanje prednosti ter stran in smer vožnje. 25 odstotkov vseh udeležencev je bilo pod vplivom al- kohola. Samo nekaj več kot polovica voznikov pri nas se pripenja z varnostnim pasom in manj kot polovica sopotnikov. Policisti so zabeležili 16.800 prometnih prekrškov, za katere so voznike predlagali v postopek sodniku za prekrške. Poleg tega so mandatno kaznovali na kraju prekrška 28.301 voznika, kar je 41 odstotkov več kot lani, upravam za družbene prihodke pa so poslali še 14.396 plačilnih nalogov. Od vseh mandatnih kazni je bilo 27 odstotkov izrečenih zaradi prekoračene hitrosti. Na varnost cestnega prometa vplivajo tudi objektivni razlogi. S pisnimi obvestili so policisti opozarjali vzdrževalce cest na pomanjkljivosti, zoper upravij alce cest sta bili lani podani dve kazenski ovadbi za gospodarski prestopek. Pritožbe občanov Občani imajo pravico do pritožbe, če menijo, da so policisti napačno uporabili ali zlorabili pooblastila. Skupno je bilo lani 56 pritožb občanov, od tega 12 utemeljenih. Največ pritožb je bilo zaradi ukrepov zoper storilca prekrška, neu-krepanja in nedostojnega ved-neja policista. Enajstim policistom je bilo izrečeno opozorilo, dvema disciplinski ukrepi, zoper enega pa je bila dana kazenska ovadba. K. Rozman Novo vodstvo zabukovških godbenikov_______________ Predsednik zabukovških godbenikov Stanko Gračner je na nedavnem občnem zboru poročal o delu v preteklem letu in hkrati nanizal težave, ki jih imajo pri svojem delovanju. Lani so imeli 48 nastopov, največkrat, kar 27-krat pa so igrali na pogrebih. Vaje so bile sicer redne, udeležba na njih pa je bila slaba, zato pozivajo k večji disciplini in kolegial-nosti. Kapelniku Francu Tratarju se je zahvalil za vodenje godbe in za trud pri učenju trinajstih mladih godbenikov, ki bodo slej kot prej nadomestili nekatere izkušene godbenike, ki so zbor v zadnjih letih na neprimeren način zapustili. Vsekakor jim največ pregla- vic povzroča zamenjava inštrumentov, ki so večinoma že odsluženi. Zato pričakujejo, da bodo s pomočjo občine in nekaterih pokroviteljev letos lahko nadomestili vsaj nekaj inštrumentov. Med redne nastope so uvrstili letni koncert, izvolilii pa so tudi novo vodstvo. Tako je novi predsednik upravnega odbora Tomo Kal-čič, nadzornega odbora pa Slavko Germ. Udeležence zbora sta pozdravila tudi predstavnika krajevne skupnosti Griže in ZKO Žalec, v zabavnem delu zbora pa so se po lepi navadi godbenikom pridružili še žene, dekleta in starši. In prav je tako! Janez Meglič Iz policijske beležnice Prometne nezgode: - 3. 2. 1993 se je ob 18.15 na lokalni cesti v Kasazah pripetila prometna nezgoda, v kateri je kolesarka T. L. dobila hude telesne poškodbe. Povzročitelj prometne nezgode D. A. se je odpeljal s kraja prometne nezgode... - 5. 2. 1933 ob 20.20 se je na regionalni cesti v naselju Letuš pripetila prometna nezgoda, v kateri je izgubil življenje voznik osebnega vozila T. A. Iz Mozirja proti Letušu je vozil osebni avto Z. B. V naselju Letuš je zapeljal na nasprotni vozni pas, pri čemer je prišlo do silovitega trčenja... - 13.2. 1993 ob 21.52 se je na magistralni cesti Arja vas -Velenje, v naselju Črnova, pripetila huda prometna nezgoda. Iz Velenja je vozil voznik osebnega vozila registrske številke CE 299-147, K. P., ki je zapeljal na nasprotni vozni pas in čelno trčil v voznika osebnega vozila K. F., ki je v nezgodi podlegel poškodbam ... Kazniva dejanja: - V noči na 15. 1. 1993 je vlomilec vlomil v brunarico v jami Pekel, od koder je odpeljal razna poživila. Osum-jenec bo kaznovan. - V noči na 16. 1. 1993 je neznani storilec vlomil v poslovne prostore Centra za socialno delo Želeč, kjer je razmetaval razne predmete. Osumljenec je bil prijet in sedaj bo moral za seboj vse lepo pospraviti. Red mora biti! - V noči na- 23. 1. 1993 je neznani storilec 32. ukradel koksialni kebel, dolg 20 metrov, namenjen za mednarodne PTT linije. Tako je na le-teh povzročil motnje. Za osumljencem še poizvedujejo (mogoče telefoniral). - V noči na 25. 1. 1993 je vlomilec vlomil v obiralno halo na Polzeli. Vzel je sejalnice in ličkalnik za koruzo. Prebrisani vlomilec je vedel, da se bliža čas dala na polju. - V noči na 26. 1. 1993 je vlomilec vlomil v ribjo restavracijo v Dobriši vasi in namesto rib vzel samo cigrete in alkoholno pijačo. Storilca so že prijeli. - V noči na 31. 1. je neznani storilec vlomil v dva osebna avtomobila znamke Golf in iz obeh ukradel avtoradio. - 5. 2. 1993 so pred gostiščem Štorman v Šempetru ob približno 21.30 vlomili v štiri osebne avtomobile. - V noči na 8. 2. 1993 je vlomilec vlomil v kletne prostore v bloku v Preboldu, kjer je ukradel 13 steklenic piva in se odžejal. Policijske »cvetke«: Zaradi vremenskih razmer so se močno razširile tatvine gorskih koles. Kolesarji, pozor! Predrzni vlomilec je v mesecu februarju izpod gospodarskega poslopja M. D. v Podvrhu ukradel konjsko sedlo, da bo lahko jahal do onemoglosti. Posebna opozorila Bodite pozorni na: 1. vlome v obiralne hale 2. kraje čekov 3. poškodbe vozil MINI MflRK€T ŠP€lfl ŽALEC Florjana Pohlina 3 KONKURENČNE CENE! Ugodno: SLADKOR 1 kg RIŽ 1 kg prašek FAKS 3 kg WC PAPIR 10 role SADNI SIRUPI FIŽOL 850 g, v konzervi LAK ZA LASE ARAŠIDI 500 g 62.90 89.90 436.60 179,90 do 199,00 138,40 299,00 160.60 Nudimo tudi sveže piščance FIŠER, vratino, šunko, sv. krače Odprto: od 7. do 20. ure, sobota do 17. ure, nedelja in prazniki od 8. do 12. ure AVTOMARKET DIXTR0N d.o.o. Titov trg ŽALEC Izredna priložnost za dober nakup: rezervnih delov iz programa Zastava, Lada, Golf in Alfa Romeo po konkurenčnih cenah. Avtoma rket do 19. ure, Ponujajo tudi možnost nakupa po naročilu in možnost plačila na dva čeka nad vrednostjo 10.000 SIT. odprt vsak dan od 8. pa od 8. do 13. ure. VOSNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA pri železniški postaji v Šempetru tel.: 063/701-685 in o* Naša ponudba za novo sezono: CEV POC12", 6 m 1.190 sit/kos CEV ČRNA 1/2”, 6m 740 sit/kos KOLENO POC. 1/2” 75 sit/kos KABEL PGP 3x1,5 KABEL PRP3X 1,5 49 sit/m 49 sit/m Poslujemo: vsak dan od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure. Ni. A. J. MATKE, tel.: 063/723-081 MOČNA KRMILA najcenejša v Kolini! UGODNA PNUDBA: prašek FAKS 3 kg škornji-gumijasti EMO posoda kg olje ZVEZDA (zaboj) za I 589.00 1.371,00 514.00 108.00 OPTIKA IRMAN Branka Irman Kardeljeva 2 63310 ŽALEC Tel., fax: 063/712-303 ponuja cenjenim strankam: - bogato izbiro korekcijskih okvirjev priznanih domačih in tujih proizvajalcev - raznovrstna stekla za korekcijo vida - kontaktne leče skupaj s čistili Vsak ponedeljek in torek popoldne pa so cenjenim strankam na voljo tudi nasveti specialista za oči. Potrudili se bomo, da bo vaš pogled lepši in čistejši! USNJARSTVO ŽALEC, Vrečarjeva 1 Ugodna ponudba torbic: za ženske, najstnike, dijake in študente in usnjene galanterije Izdelava po naročilu! Popravila usnjenih izdelkov! Saeco'ön^TT^tä)- «K»«Bianchis|,‘ Zastopstvo S £?> Cekuta Miran Servis 'St» ¿ToS Tel.: 063 711 550 Mobitel: 0609 612 063 M & R, Cesta na Lavo 1, Žalec, telefon: 063 714-206 stebriščne opore za enostavno postavitev lesenih ograj brez betoniranja Prihranek: čas in denar Trgovina AJD Ložnica 14, Žalec Telefon: 063 712-583 Odprto: od 8 do 18. ure, sobota od 8. do 14. ure, nedelja od 9. do 11. ure Ob 4. obletnici poslovanja se vsem strankamzahvalju-jemo za dosedanje zaupanje in se še naprej priporočamo! V MESECU MARCU VAM NUDIMO: Količinski popust, od 6 kom. dalje, za vse proizvode RADENSKE: mineralna voda 1 I 37,60 STIL 11 53.00 ŠUM11 I 49,00 ŠUM11,51 76,00 Ugodno: margarina PETRA 500 g 124,90 ČOKOLINO 200 g 115,00 SARDINE V OLJU 52,90 ITALIJANSKE TESTENINE 500 g 58,00 ČOKOLADA MILKA - vseh vrst po UGODNIH CENAH! NOVO: RASTLINSKA MASTFRIVISSA 300g- 109,90sit Kako najugodneje Ko TV sprejemnika? ELEKTRONIKA PRODAJA STARO ZA NOVO TER SERVIS TV IN GOSPODINJSKIH APARATOV Milan Zupanc, Šlandrov trg 12, Žalec * po sistemu »staro za novo« Menjava TV sprejemnika za novejšega ali novega z doplačilom na kredit. Garancija tudi za rabljen aparat - za mesec dni ga damo na preizkus, če ne ustreza, ga lahko vrnete! • Nakup novega TV sprejemnika Najugodnejši nakupni pogoji: • 10-mesečni BREZOBRESTNI KREDIT (čeki) • 7% popust za gotovinsko plačilo (tudi pri vračunu rabljenega sprejemnika) • TELETEXT Vgradimo v barvni TV sprejemnik GORENJE, star do osem let, za samo 110 DEM tolarske protivrednosti. Kupljeni aparat na željo dostavimo na dom in priključimo. Poleg elektroakustičnih aparatov servisiramo tudi gospodinjske stroje pri vas doma ali zagotovimo prevoz na servis. Pokličite po telefonu 714-484, vsak dan od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure! ooco- A -oooe LENA PRODAJNI CENTER LENA LEVEC KARTICA LENA -4% POPUST NE GLEDE NA KOLIČINO NAKUPA Ugodne cene v PC Lena postanejo ugodnejše. Oplemenitite vsak nakup s kartico LENA ZA UGODNEJŠI NAKUP. Informacije po telefonu: 26-313 SERVIS zamrzovalnikov In hladilnikov (vseh vrst) In menjava Izolacij na podu. Servis vršimo hitro in strokovno. TERGLAV MILAN POLZELA 137 A tel. 721-406 V PRODAJNEM CENTRU LENA ZA VSAKOGAR UGODNA CENA sGcooocooocoseeosooooooocoocoGGoocoGoecooooooGoee« Kvalitetni nagrobni spomeniki po UGODNIH CENAH In še 20% POPUSTI MARJAN AMON telefon: 063/38-672 mobitel: 0609/611-087 IZTOK ŠULER BRASLOVČE 16 SERVIS za popravilo: - TV aparatov - videorekorderjev - avtomobilskih in radijskih sprejemnikov - glasbenih centrov - glasbenih komponent Popravljeno hitro in kvalitetno, rezervni deli zagotovljeni. Delovni čas vsak dan od 9. do 16. ure, tel.: 063/776-887 od 17. ure naprej. n H m M H * . M K K M M K M i»: M M LERRA d o p PREBOLD prireja v svojem lokalu v Preboldu pokušine odprtih vin in ptujskih sirov (od sobote, 27. 2. do sobote, 6. 3. 1993, vsak delovni dan od 9. do 17. ure) Odslej lahko pri nas ugodno nabavite: • izvrstne sire iz bogatega programa Ptujskih mlekarn (ementalec, parmezan, gorgonzola, cammembert, livada, zvonček itd) • odprta vina v balonih 501 vipavske in ormoške kleti (originalna polnitev) po 20% nižjih cenah od ustekleničenega s posebnim 10% popustom za prednaročila in možnostjo plačila v dveh obrokih - s čeki. Pridite, poskusite in se prepričajte? kako dobro in poceni je pri nas. VABLJENI! Dobava na debelo in drobno. • tehnična trgovina ŠEMPETER 13/a telefon: 701-888 • tehnična trgovina v LENI Levec, telefon: 26-313 nudimo: satelitske sisteme nemškega proizvajalca LASAT in angleškega proizvajalca PACE od 680 do 800 DEM z montažo možnost nakupa na obroke (1 + 4) • varčne žarnice PHILIPS in OSRAM od 1.709 sit dalje e na zalogi dežniki (uvoz iz Italije) od 424,10 sit dalje e mali gospodinjski aparati GORENJE - ugodne cene in 10% popust za plačilo z gotovino SE PRIPOROČAMO # 8 # ■ * MATJAŽ MJUntEIMG Subaru: nnrB b~ 85~aTnrtrBTTinnnrtrT POLZELA, telefon: 063/721-052 Odprto: od 8. do 16. ure tov. cena VIVI02WD 11.500 DEM JUSTYJ12 4WD 15.000 DEM LEGACY RANGER DL 1,8 4 WD 22.000 DEM Daihatsu: cena do registr. CHARADE 1,0 15.280 DEM APPLAUSE 16 V 22.400 DEM CELOTNI PROGRAM VOZIL FORD NAJCENEJŠI AVTO V SLOVENIJI: TAVRIA ZAZ TIP 1102 CENA DO REGISTRACIJE: 547.677,00 SIT POSREDNIŠKA PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH VOZIL INFORMACIJE NA TELEFON: 063 721-052 OB DELAVNIKIH OD 8. DO 16. URE, SOBOTA: OD 9. DO 12. URE 2&flfl.a-P_fl..aaas a.ajug a a a, ajLajtjuLajLajLajjia-a-aJucj BTBTpnm a~6Tnnnni o o a aTT»Tnnr8T8Tnr8V8TTnrjnr Največji uspeh preboldskih košarkarjev Košarkarji MIK Prebold so zaključili prvo sezono v vzhodni skupini drugoliga-škega prvenstva z osvojitvijo naslova in v končnico odhajajo z dvema zmagama v medsebojnih srečanjih z Zagojrem. Iz zahodne skupine prinašata Litija in Kraški zidar iz Sežane po eno zmago. Preboldčanom bi zadostovali dve zmagi za prvo mesto in za uvrstitev v rdečo skupino 1. slovenske košarkarske lige. Seveda pa bo to težko, saj ste Litija in Kraški zidar kadrovsko močnejši moštvi. V prvi tekmi z Litijo, s katero so Preboldčani izgubili, se je to že pokazalo. Ne glede na nadaljnji razplet so košarkarji MIK Prebold dosegli več, kot so pričakovali na začetku prvenstva, tako da so z osvojitvijo prvega mesta v svoji skupini več kot zadovoljni. Z njimi pa so zadovoljni tudi zvesti navijači, ki imajo precejšnje zasluge za ta uspeh. In kaj o zmagi v prvenstu pravijo nekateri igralci? Silvo Udrih, najstarejši v moštvu: »Moram priznati, da se zmage na začetku prvenstva nisem nadejal, ko pa smo bili po prvem delu prvenstva na vrhu, je tudi to postalo povsem mogoče. Zadnja tekma z Zagorjani je bila težka,, vendar smo bili močnejši in jih še drugič pre- magali ter si tako priborili vstop v končnico prvenstva. S tem pa je preboldska košarka dosegla tudi največji uspeh v svoji zgodovini. Četudi v nadaljevanju ne bomo uspeli, nikakor ne bomo razočarani. Seveda pa puške ne bomo kar vrgli v koruzo ...« Stanko Kuder: »Vesel sem, da nam je uspelo. Biti prvi v skupini je nedvomno prijetno, saj s tem človek dobiva nov elan za treninge in tekmovanja. Končnica prvenstva pomeni zame, kot verjetno za vse člane kluba, korak do novega cilja, če bo dosegljiv, pa bomo še videli. Prvi del prvenstva je bil za nas uspešnejši, v drugem delu pa smo že veljali za favorite in zato so bile tekme težavnejše. Ne glede na to nismo klonili...« rše; »Presrečen da smo ta uspeh dosegli skupaj z našimi zvestimi navijači, s publiko, ki si jo vsakdo lahko le želi. V drugem delu prvenstva smo bili v rahli krizi in če ne bi bili z nami tako predani ljubitelji košarke, bi bilo nedvomno vse veliko težje. Končnica prvenstva pa bo za vse nas več, kot smo na začetku prvenstva pričakovali.« Sašo Govc, kapetan ekipe:- V končnico prvenstva smo se uvrstili z dobrimi igrami, tako da je to le krona vseh naših želja in načrtov. Vesel sem, da je tako, saj smo s tem dali preboldski košarki novega poleta. Vsekakor pa bi si vsi skupaj želeli v prihodnje igrati v ustreznejši dvorani, saj sedanja za ligo, v kateri smo igrali, kakor tu- di za število navijačev in ljubiteljev košarke jne ustreza več. Se bolj neprijetno pa bo, če se bomo uspeli uvrstiti v rdečo skupino, saj teh tekem v takšni telovadnici ne bomo smeli igrati. Za dosežen uspeh moram pohvaliti celotno moštvo, trenerja, vodstvo kluba in še zlasti naše zveste navijače...« Srečko Lesjak, trener preboldskih košarkerjev: »Vesel sem, saj lepše skorajda ne more biti. S tem pa smo se oddolžili naši zvesti publiki, navijačem, ki so nas spremljali v prejšnji sezoni v ob- BUCKA Velik košarkarski praznik na Polzeli Ob petkovi mednarodni košarkarski tekmi na Polzeli so ljubitelji košarke iz Savinjske doline in tudi od drugod napolnili dvorano do zadnjega mesta. Kaj je ne bi, saj je tu gostovala znana košarkarska ekipa CSKA iz Moskve, ki je bila še pred letom znana po vsem svetu, po razpadu Sovjetske zveze pa je ta blišč malo zbledel. Pa vseeno, saj so košarkarji iz Moskve na Polzeli prikazali vrhunsko košarko. Rezultat srečanja ob koncu je bil 92:102 za CSKA. Srečanje se je pričelo z bučnim navijanjem domačih navijačev. Nihče ne bi verjel, da bodo Polzelani na začetku krepko povedli. V peti minuti srečanja so celo vodili že 19:8, kar je trenerja gostujočih že malce skrbelo. Po minuti odmora, ki jo je vzel trener CSKA, so gostje sicer zaigrali bolje, a domačini se niso in niso dali. Tako so gostje rezultat izenačili šele v 16. minuti (46:46), nato povedli in prvi del srečanje se je končal točko prednosti za gostujočo ekipo (57:58). Ko smo nato vsi pričakovali, da bodo visoki košarkarji iz Moskve v drugem delu zaigrali in dobesedno zmleh Polzelane in zmagali z razliko 20 do 30 košev, se to ni zgodilo. Neutrudni Petranovič, ob njem pa Cizej, Turnšek in Urbanija so igrali zares odlično in požrtvovalno. V 25. minuti srečanja je bil rezultat izenačen 66:66. Potem so gostje povedli za deset točk, v 35. minuti pa so vodili le 83:90. V zadnjih dveh minutah je trener domačih, Boris Zrinjski, dal priložnost tudi mladim, to pa so gostje izkoristili in ob koncu zmagali 92:102. Za Savinjsko Polzelo so koše dosegli: Petranovič 42, Turnšek 13, Cizej 14. Rovšnik 9. Urbanija 7, Cencelj 2, Mlakar 2, Škrabe 1. Najuspešnejši pri gostih pa je bil Astanini, ki je dosegel 18 košev. Ekipa CSKA je odigrala tudi prijateljsko tekmo z Olimpijo iz Ljubljane in zmagala 118:104. Kdo je CSKA iz Moskve? To je moskovsko armadno športno društvo, kjer okoli 5000 mladih vojakov in oficirjev še vedno živi po posebnem režimu. Kljub razpadu Sovjetske zveze ima SCKA še vedno položaj, kakršnega je sicer imela v zvezi. V društvu deluje še 48 klubov, to pomeni 48 različnih športnih panog. Vse seveda niso enako pomembne, zato tudi vse ne dobijo enako denarja. Skratka, CSKA bo sedaj za Rusijo še naprej ostal Armadni klub, denar zanj daje država oziroma armada, ki ga seveda dobiva od države. Tu se bodo kalili, tako kot so se do sedaj, sovjetski športniki. Besedilo in slika: TONE TAVČAR močni ligi in sedaj v tej. To je skupni uspeh, za kar se jim še posebej zahvaljujem. V končnici prvenstva začenjamo s štirimi točkami, tako da bi nam za uvrstitev v rdečo skupino I. SKL zadostovali dve zmagi doma, vendar pa bo to zelo težko, ker imata nasprotni ekipi že profesionalno, polprofesionalno raven, medtem ko smo mi čisti amaterji. Vendar pa je vse mogoče. Tudi če Ekipa MIK Prebold se bo na Polzeli z moštvom Sežane pomerila za nastopanje v prvi ligi, in sicer v soboto, 27. februarja, ob 19. uri, v nedeljo, 14 marca, pa s šestouvTŠ-čeno ekipo rdeče skupine I. lige. nas ti dve ekipi porazita, imamo še vedno možnost priti v I. SKL prek kvalifikacij. Sicer pa smolahko že z doseženim zelo zadovoljni, saj je to doslej največ, kar so v zgodovini košarke dosegli preboldski košarkarji...« Tako nekateri igralci in trener. Mi jim v nadaljevanju prvenstva želimo veliko uspešnih iger ni športne sreče. Za doseženo pa iskrene čestitke. Srečno in dober met. D. Naraglav V nadaljevanju slovenske košarkarske lige - rdeča skupina je ekipa Savinjske s Polzele doma brez težav premagala ekipo Idrije z rezultatom 99:81 (51:30). S to zmago so košarkarji Savinjske s Polzele postali že prvaki v rdeče skupini. V zadnjem kolu se bodo 27. februarja (v soboto) pomerili v Celju z ekipo Inpos Celje. V II. slovenski ligi 2. kola končnice je Kraški zidar doma visoko premagal MIK Prebold - 122:71. Preboldčani so tako doživeli enega najhujših prvenstvenih porazov in so se morali zadovoljiti s tretjim mestom. Uspešne so bile rokometašice Žalca, ki nastopajo v beli skupini slovenske rokometne lige. Najprej so doma premagale ekipo Primoža iz Polja pri Ljubljani (27:22), nato pa igrale v Mariboru proti Braniku neodločeno 22:22. Na lestvici so na četrtem mestu. V sredo 3. marca bodo Žalčan-ke doma gostile ob 19.30 ekipo Velenja. Odbojkarji Šempetra so v 17. kolu doma izgubili gladko 0:3 z ekipo Salonita, ki je že državni prvak. Šempetrani so v treh nizih dosegli le devet točk. V 18. kolu bodo 27. februarja gostovali pri ekipi Preskrbe Granita, na lestvici pa so zadnji. Pričelo pa se je tudi kegljaško tekmovanje v končnici. Žalčani so gostovali pri Fuži-narju na Ravnah n izgubili 2:0 (6:2). Pričel se je drugi del v n. slovenski odbojkarski ligi. Pri članih so Braslovčam izgubili v Izoli tesno 3:2, z istim rezultatom pa so izgubile tudi članice Braslovč s Cimosom Zbral: T. T. V rokometu Minerva in SM V zadnji disciplini delavskih športnih iger so se mlajše članice in člani pomerili v rokometu. Rezultati ml. članice SIP Šempeter : VVZ Žalec 2:5, VVZ Žalec : SM Žalec 7:9, SIP Šempeter : SM Žalec 3:2. Vrstni red: 1. SM Žalec, 2. VVZ Žalec, 3. SIP Šempeter. Ml. člani: Ferralit Žalec : Minerva 9:12, Tovarna krmil Žalec : Strojna Žalec 6:0, Juteks Žalec : Minerva 11:15, Tovarna krmil Žalec : Juteks 15:11, Minerva : Tovarna krmil Žalec 10:8. Vrstni red: 1. Minerva Zabukovica, 2. Tovarna krmil Žalec, 3. Juteks Žalec. T. T. DELAVSKI ŠPORTNE IGRI Lani na igrah sodelovalo 1800 udeležencev _____________ Prejšnji petek je bila v žalski Žani kultumo-zabavna športna prireditev ob zaključku 29. delavskih športnih iger, ki jih je, kot vsa leta do sedaj, pripravila posebna komisija pri zvezi telesno-kultumih organizacij Žalec. Na slovesnosti je govoril Šempeter, 102; 2. Juteks Žalec, 93; 3. Občina Žalec, 90; starejši člani: 1. SIP Šempeter, 175; 2. Ferralit Žalec, 163; 3. Juteks Žalec, 62; mlajši člani: 1. SIP Šempeter, 215; 2. Tovarna krmil Žalec, 205; 3. Postaja Milice Žalec, 174 točk. Pokal za ekipnega zmagovalca je za ekipo Juteksa sprejel Jože Kek. predsednik komisije Vinko Banovšek, ki je med drugim dejal, da so lani tekmovali v 11 športnih panogah. Po številu nastopajočih ekip in posameznikv je izstopalo streljanje, saj je bilo uvrščenih kar 19 moških ekip. Pri igrah z žogo sta prednjačili odbojka in košarka, pod pričakovanjem pa je bila udeležba v malem nogometu. Končni vrstni red starejše članice: 1. Savinjski magazin Žalec, 99 točk; 2. VVZ Žalec, 97; 3. Občina Žalec, 92; mlajše članice: 1. Savinjski magazin Žalec, 227; 2. SIP Šempeter, 219; 3. VVZ Žalec, 217; veterani: 1. SIP Ekipni zmagovalec vseh kategorij pa je za lansko leto postal Juteks Žalec. V tekmovanju glede množičnost je prvo mesto pripadlo LIKU Liboje. Na prireditvi so po sklepu komisije za izvedbo tekmovanj delavskih športnih iger podelilii priznanja in grafike akademskega slikarja Rudija Španzla Brunu Randlu, Marjanu Štrozaku in Marjanu Volpetu. V kulturnem programu so nastopili najmlajši iz žalskega vrtca ter učenci OŠ Žalec. Besedilo in sliki: T. TAVČAR Savinjska pot Lani smo praznovali dvajsetletnico Savinjske poti. Evidenca Štefke Jordan kaže, da je pot prehodilo 1553 pohodnikov, od katerih jih je bilo prek 69 odstotkov iz meddruštvenega odbora Savinjska, nekaj čez 24 odstotkov iz ostalih slovenskih planinskih društev, 107 jih je bilo iz tujine, eden pa ni bil član planinskega društva. Največ pohodnikov, kar 440 oz. 28 odstotkov je bilo članov PD Zabukovica. V jubilejnem letu je pot prehodilo 82 pohodnikov, med njimi jih je bilo kar 46 iz PD Zabukovica, ostali so bili iz Celja, Savinjske doline, Ilirske Bistrice, Kamnika, Maribora ... Zaživeli sta tudi nova pot in nova točka, Kateč- nik. Pot vodi nad znanimi plezalnimi stenami, zelo je zračna in vzbuja spoštovanje in jezo, ker na vrhu ni žiga. Tatovi žigov so že na delu. Pot pelje na Limovce, na razgledni Kadunc, obišče Pogorišče na gozdni poti nad Peklom, Bukovica, Bmico. Po dvajsetih letih se je odprl še nov svet naše doline. Jurij Matjaž, podpredsednik Turistične zveze v Savinjksi dolini, je v zadnji številki Savinjčana izjavil, da stacionarnemu turistu v Savinjski dolini ni kaj pokazati. Jer res tako? Planinci ga lahko popeljemo po Savinjski, Andraški in Vinskogorski poti, na Goro Oljko, na Mrzlico in še kam. -ci Poročili so se: Andreja GORJUP iz Celja in Bogoslav JELEN iz Šešč; Mojca ŽAFRAN in Tomaž SEVER, oba s Polzele ter Karmen GOUBAR in Peter PLANINŠEK, oba iz Petrovč. Umrli so: Ksenija PIP AL, 31 let, iz Migojnic; Frančiška URH, 84 let, z Vranskega; Martin POTOČNIK, 65 let, iz-Žalca; Frančiška OGRAJENŠEK, 85 let, iz Kal; Ivana POD-VRŠNIK, 60 let, iz Zavrha; Peter NOVAK, 53 let iz Zavrha; Mihael PRIMOŽIČ, 92 let, iz Ojstriške vasi; Albin ZUPANC, 68 let, iz Miklavža; Marija CVIKL, 86 let, iz Žalca; Ana JELEVŠEK, 73 let, s Polzele; Milena LE-DER, 65 let, iz Pernovega; Jožef SIKOŠEK, 68 let, iz Buč; Frančiška ZUPANC, 79 let, iz Jeronima; Franc PODLESNIK, 95 let, iz Griž; ■MORANA POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Verjetno ste že slišali za nas, če še niste, vam sporočamo, da vam nudimo vse usluge in vso pogrebno opremo v primeru, ko v vaši družini, pri sosedih, znane h in prijateljih kdo umre. Samo pokličite nas, lahko nas osebno obiščete in uredili vam bomo vse potrebno. NOVOST, KI VAM JO NUDIMO, JE, DA VAM OD RAČUNA POGREBNIH STROŠKOV TAKOJ ODŠTEJEMO ZNESEK POGREBNINE V TRENUTNI VIŠINI 25.600 SIT (to je cena krste s potrebno opremo, srednje kakovosti). PLAČATE TOREJ LE RAZLIKO, ČE NASTANE! Če nas potrebujete, nas lahko pokličete ali obiščete ob vsakem času. Naše telefonske številke so: (063) 721-667, 721-043, 721-395. POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK, Parižlie 11/c, 63314 BRASLOVČE ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija iz Ojstriške vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, za cerkev in mrliško vežo. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za izrečene besede. Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija in sin Jani z družinama ter snaha Dragica in Mišo MIHAELA PRIMOŽIČA ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice MARIJE CVIKL iz Žalca, Kajuhova 8 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, kolektivu DO Minerva Žalec in prijateljem z »rekreacije« v Žalcu za pomoč ter vsem za darovano cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki so nam zrazili sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala gospodu Pepiju Aubrehtu za ganljive besede slovesa in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni V SPOMIN dragi sestri in teti DANICI KOŠENINA z Gomilskega 21. februarja 1992 si tiho odšla od nas, dobra in skromna, kot si vedno bila, zato sc te v žalosti spominjamo. Vsi njeni V spomin Ksenija Pipal Naše življenje je nenehno srečevanje in poslavljanje. Redko se za hip ustavimo in se zares srečamo drug z drugim. Včasih se nam zazdi, kot da smo vrženi v to nepredvidljivo in nerazumljivo življenje in takrat se obnemeli"ustavimo in se vprašamo: ZAKAJ? V svoji revni človeški majhnosti skušamo najti opravičilo za nedoumljive dogodke, ki smo jih priča, a besede v grozljivi nemoči obvisijo v zraku... Draga Ksenija, tudi zdaj, ko si ne moremo priznati, da je bilo zadnje srečanje s teboj slovo, vidimo pred seboj tvoj veder, iskriv nasmeh, čutimo tvojo toplino in prijaznost, ki si jo izžarevala do vseh - do najbližjih, do prijateljev, bežnih znancev in učencev. Kot vsak mlad človek si tudi ti z iskricami v očeh govorila o svojih življenjskih načrtih - o deželah, ki jih moraš nekoč obiskati, o knjigah, ki jih moraš še prebrati, o ljudeh, ki jih moraš spoznati, o vsem, kar še želiš doživeti... Izžarevala si neustavljivo življenjsko energijo in ljubezen do vseh in vsega okrog sebe. Zato niti takrat, ko smo že slutili, da se poslavljaš, nismo tega zmogli prav verjeti. Tvoj optimizem je prepričljivo doganjal sleherno temačno misel in zdelo seje, da bolezen, ki kljuje v tebi, razjeda nekoga drugega, neznanega ... Ob tebi je bilo še vedno živahno, kot da se ne dogaja nič posebnega. Toda vsak od nas je na svojem potovanju vendarle sam in kljub bližnjim, ki nas obkrožajo, moramo vzeti svoje breme nase,'pa naj bo še tako težko. Tebi je življenje nalagalo različna bremena, a si vsa, 'tudi najtežje, vzela nase z dvignjeno glavo in z nasmehom na ustnicah, medtem ko smo drugi včasih skoraj klonili ob drobnih kamenčkih na svoji poti. Še več, vedno si znala vlivati pogum tudi drugim. Bili smo prepričani, da je pozitivna energija, ki jo izžarevaš, zmožna premagati tudi bolezen. Žal se to ni zgodilo. Odšla si, kot bi tiho zaprla vrata za seboj. Pravijo, da na svetu mine vse, razen ljubezni. Če je to res, potem ti, Ksenija, nisi odšla. Premogla si toliko ljubezni, ki si jo nesebično razdajala, da čutimo, kako se je kot nevidna moč prelila v nas. Nosili jo bomo v sebi kot posebno dragocenost in pomagala nam bo, da bomo znali bolj ljubiti življenje in se tako, kot si znala ti veseliti vsakega novega dne. Morda bomo bolj kot doslej znali biti tisto, kar si ti vedno bila: drug drugemu človek. So stvari, ki ne minejo, in so ljudje, ki ostanejo. Tudi Ti, Ksenija, ostajaš. Zato ti ne bomo izrekli besed slovesa. Za vse, kar je premoglo tvoje plemenito srce, je primerna le ena sama skromna beseda: HVALA! Nada Mulej Ne bo se smrt bahala, da trohniš, saj v naših srcih večno Ti tiviš! V SPOMIN 26. februarja mineva 20 let, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubi mož in oče FRANC DRAZNIK iz Podkraja pri Žalcu Vsem, ki se spominjate njegove vedrine in postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala. Žena Milka, hči Nada in sin Stane z družinama ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata FRANCA ZUPANCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, juijateljem, bivšim sodelavcem v Hmezadu Kmetijstvo Žalec, soborcem Tomšičeve brigade, sosedom in znancem za sočustvovanje in izraženo pisno in ustno sožalje. Iskrena zahvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Zahvaljujemo se tudi vsem govornikom, pevcem, trobentaču, g. županiku in posebno za izkazano pozornost g. dekanu Piklu. Žalujoči: žena Marija, sin Roman in hči Bibijana z družinama, vnuki, brata Tine in Stanko ter sestra Marta z družinami Podlog v Savinjski dolini, 14. januaija 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta ALBINA ZUPANCA iz Miklavža pri Taboru se isKreno zanvaijujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam ustno ali pisno izrazili sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti 26. januaija 1993 v Taboru. Posebna zahvala govornikoma, pevcem iz Prebolda za zapete žalostinke ter g. župniku za opravljen obred. Še posebno se zahvaljujemo Grabnaijevim. Vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage JOŽICE DIVJAK roj. Strnad iz Šempetra se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sodelavcem Hmezad Kmetijstvo Žalec ter duhovnikoma za opravljen poslovilni obred. Marjan, Mojca, Nuša, mama, sestra in bratje z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega atija, dedija, brata, svaka in strica FRANJA KRAMARIČA iz Drešinje vasi sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom. znancem, ki so darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Hvala vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu Cinkarne Celje, lovcem in Lovski družini Žalec, govornikom. Gasilskemu društvu Dreši-nja vas in g. župniku za opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in strica ANTONA KOČEVARJA ključavničarskega mojstra v pokoju iz Orle vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, podaijeno cvetje, sveče, denar za sv. maše in cerkvene potrebe. Zahvaljujemo se g. župniku Zidanšku, dr. Cukjatiju za tolažbo v zadnjih dneh življenja, zastavonošem, govorniku in pevcem. Posebna hvala tudi kolektivu Tovarne nogavic Polzela ter gasilcem iz Ločice in Trnave. Žalujoči: hči Cvetka z možem Rudijem, vnuki Sašo, Nataša in Bogo ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka MARTINA POTOČNIKA iz Žalca sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, mu poklonili vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej sc zahvaljujemo vsem sosedom, kolektivom Coca-colc Žalec, prodajalne Ona-On in Mladinske knjige Žalec. Prisrčna hvala tudi duhovnikoma za lep obred. Žalujoči: žena Marija, sin Ervin in hčerka Vida z družinama # Smuči in patroni »Nič ne bo več tako, kot je bilo,« je nekoč rekel mili mi predsednik in prav je imel. Snega ni pa ni in noben pa-tron ga ne prikliče. Prosinec, svečnica, Matija in Valentin so jo pobrisali kar tako, brez snega. Mladi so ostali med počitnicami doma, tečnarili in težili staršem, ki niso zmogli stroška, da bi jih nagnali od doma, vsaj na Roglo, če ne kam v Avstrijo ali Italijo, kjer je snega za globok žep kar dovolj. Iz usmiljenja do staršev in na veliko žalost otrok učitelji niso hoteli stavkati. Stavkali pa so v nekaterih »fabrikah«, in to običajno gladovno, saj se mediji »am vzamejo« samo še takšnih, ki ob splošni štrajkoma-niji store kaj izvirnega. Še na nekaj človek ne sme pozabiti te dni, na gripo namreč, le-ta nas je primorala, da smo si skrbno izbrali družinskega zdravnika, ko smo zaripli od kašlja in nahoda tekali za vitamini in drugimi »arcni-jami«. Premier je opazil, da je ljudstvo vrh glave zaposleno z gripo, pomanjkanjem snega in štrajki, zato se je odpravil na zdravstveno-smu-čarski dopust v Avstrijo, saj konec koncev možak ni bil na dopustu že tri leta. Treba si je nabrati novih moči za spomladansko odjugo cen in drugih zamrznjenih problemov naše mlade države. Občinarji v blaženem miru, saj je ljudstvo zaposleno, tiščijo glave vkup in pripravljajo proračun, katerega bomo poslanci sprejeli te dni. Malo nemira v občinsko idilo prinašajo takšne banalne stvari, kot so določitev lokacije za komunalno deponijo, lokacije za avtocesto, problem črnih gradenj v občini in podobne traparije, ki se vlečejo še iz časov, ko je bilo še vse po starem«. Res pa je tudi, da se nam mandat izteka in da bo treba začeti razmišljati, kaj bomo počeli potem, ko ne bomo več sedeli v občinskem parlamentu. Zdaj na pomlad je še čas, da ustanovimo svoj poslanski sindikat, sprejmemo poslansko kolektivno pogodbo in se zatečemo k skrajnim sredstvom za dosego naših poslanskih pravic, tudi s stavko, če bo potrebno. Najmanj, kar bi od te občine zahtevali, je zagotovitev človeka spodobnih plač. Z dva do tri tisoč orli bi nekako shodili, odstotek sem ali tja, pa penzija nam pripada, ko bomo odsedeli svoj mandat. Naj se ve, da smo mi, poslanci, v tem mandatu nekakšni spomeničarji, saj smo zagotovili pogoje za splošen družbeni in osebni razcvet svobodnih ljudi v svobodni domovini. Bodi dovolj za danes, če pa boste slučajno videli koga, sedeti na občinskih stopnicah, vedite, da smo uporabili skrajno sredstvo za zgoraj navedene pravice. NA »ŠTENGAH« SEDEČI Poslanec 61 Na fotografiji so najboljši trije cicibani (letnik 84): Jure Polutnik, Nejc Lovec in Mitja Rančigaj, glavica spodaj pa je od Katje Lasnik, ki je zmagala v kategoriji predšolskih otrok. Sto otrok v smučarski šoli Smučarski klub Gozdnik Žalec je tudi med letošnjimi zimskimi počitnicami organiziral smučarski tečaj za šoloobvezne otroke žalske občine. Štirinajst vaditeljev in učiteljev smučanja je na Rogli pet dni uspešno učilo okoli 100 nadebudnežev smučarskih veščin, ki so jih ti potem pokazali zadnji dan na tekmi v veleslalomu. Zaradi pomanjkanja snega na Golteh so morah organizirati tečaj na Rogli, kar je tečaj seveda precej podražilo. Vendar so se pri SK Gozdnik potrudili in omogočili staršem plačilo v dveh delih, del sredstev pa sta prispevala tudi komisija za šport Skupščine občine Žalec ter Novi tednik in Radio Celje. Rezultati: cicibanke (letnik 85): 1. Eva Pantelič, 2. Urška Cigler, 3. Anja Mo-škon; cicibani: 1. Grega Dajčar, 2. Aljaž Selišnik, 3. Blaž Jakše; cicibanke (letnik 84): 1. Polona Smrkolj, 2. Ina Jager, 3. Tina Puntar; cicibani: 1. Nejc Lovec, 2. Mitja Rančigaj, 3. Jure Polutnik; ml. deklice (letnik 83): 1. Brina Pungerčič, 2. Katja Cigler, 3. Petra Tevžič; ml. dečki: 1. Rok Balažič, 2. Matic Lasnik, 3. Matic Žličar; ml. deklice (letnik 82): 1. Urška Žgank, 2. Nina Ivanc, 3. Urška Vozlič; ml. dečki: 1. Žiga Birsa, 2. Luka Žuža, 3. Blaž Vrečko; pionirke: 1. Rosana Dražnik, 2. Urša Grabar, 3. Urša Agrež; pionirji: 1. Andraž Klinar, 2. Mitja Umnik. Tradicionalni pohod Planinci iz Žalca in Griž so se udeležili že tradicionalnega planinskega pohoda od Dramelj prek Straže, Gornjih Slemen v Žički samostan in od tam naprej v Špitalič ter čez Zalog nazaj na Uršulo, kjer je bila podelitev značk in priznanj. Ob izredno lepem vremenu je bil pohod za vse udeležence pravo zadovoljstvo, zato načrtujejo, da se bodo konec marca udeležili še pohoda po brežiški planinski poti. I. Jurhar Jamarji vabijo Preboldski jamarji so letošnjo suho zimo izkoristili za raziskovanje Zg. Savinjske doline, Ponikvanske planote in Kozjanskega. V Posavju, v Boštanju pri Sevnici, pa so raziskali nadvse zanimivo jamo, ki spominja na našo jamo Pekel. Na Raduhi pa so urejali poti po Snežni jami, ki postaja vse bolj priljubljena izletniška točka. Za turiste bo odprta od 1. junija dalje, glede na snežne razmere pa si jo bo možno ogledati tudi prej. Jamarji vabijo v svoje vrste nove člane, in sicer vse, ki jih zanima delo na področju speleologije. Vsak petek med 18. in 20. uro jih lahko obiščete v Domu Svobode v Preboldu, lahko pa se jim pridružite tudi na občnem zboru društva, in sicer 27. februarja ob 18. uri, v preboldskem gasilskem domu. Miklavž in sveti Valentin Kdo je postavil Miklavža za svetnika, iz biblije ni razvidno. Bog že. Mogoče njegov sin Kristus. Tisti čas, ko je bil Jezus na višku svoje retorike, se je okoli taborišča potikal mož z mogočno brado. Biblija ne omenja niti tega, kdo je postavnemu možaku (izbral ime Valentin. Ojunačil se ;je in oštel Kristusa: »Napravil si čudež - vodo si v vino spremenil. Sedem tisoč ljudi - sedem tisoč litrov vina. Ljudje se bodo opijanjeni potikali po Sveti deželi in učili krivo vero.« Med Miklavžem in Valentinom se je vnel besedni boj. Zmagal je Valentin. Valentino je bil pravičen, Miklavž pa ves čas krivičen. Stoletja so minila. Valentina je posvetila Kristusova mati Marija, medtem ko Miklavž svetništvo še danes išče. Skoraj so Zemljani že mislili, da je Valentin pobegnil bogve kam. Naenkrat se pojavi med našimi bogovi. Ker bi rad čim več iztržil za reveže, se je velikan pojavil med Občinarji. Križana Marija, kako je vse spremenjeno. Bogati-revni, revni-bogati. In ta očenaš se vleče v nedogled. - Slišal sem, da imate Občinarji poleg direktorjev najvišje plače. Je to res? - Ni, ni, niii! V Ljubljani imajo ministri mnogo več. V prihodnje jh ne bomo volili! - Takoj skočim v Ljubljano k samemu predsedniku. Ste že prejeli plače? - Samo akontacijo od 200 do 300 tisoč. - Kaj pa trinajsto? rjuje Valentino. - Okvara na računalnikih. Treba bo počakati. - Občinarji trdijo, da vas ne bodo več volili. - Za božjo voljo, kako bomo pa živeli?! - Lepo se boste pošlihtali med knape, železarje, steklarje in drugim podobne. - Kaj pa naše diplome, magisteriji, doktorati? - Z vašimi diplomami, magisteriji, doktorati delavcev ne boste nasitili. Takoj raztrosite vaših 40% med stradajoče delavce, primite za motike, krampe in lopate. Občutili boste, kako se živi ob kruhu in vodi. Spali boste kot Jezušček v jaslih. - Miklavža smo vendar že odpravili! protestirajo gospodje. - Miklavža ja, ki krade delavcem in deli bogatašem. Jaz pa sem sveti Valentin. Jemljem bogatašem in delim revežem. Kakor so naši, ki smo jih izvolili, obljubili. Drago Kumer Novo v Žalcu -Zlatarstvo Kočevar Žalec počasi, a vztrajno spreminja svojo vsebinsko in zaznavno podobo. Obnovljenim in osveženim hišnim pročeljem starega mestnega jedra dajejo zasebniki tudi vedno znova nove vsebine. Tako je v prvi polovici februarja Jure Kočevar sredi trga, natančneje na Šlan-drovem trgu 29, odprl zlatarstvo, v katerem sedaj na svoje uresničuje petnajstletne zlatarske izkušnje. Brez velikega pompa in skromno je odprl lokal in pričel z delom, kot da bi hotel dokazati, da bo šele delo pokazalo njegovo pravo vrednost. V delavnici poleg lepo in sodobno urejenega lokala nastajajo domiselne oblike nakita iz plemenitih kovin. Staremu nakitu, ki ne služi več namenu, daje po lastnih zamislih nove oblike, pri tem pa upošteva tudi žehe naročnika. Na prodajni polici so čudoviti unikati. Če ga boste obiskali od 9. do 12. ure, ali od 15. do 18. ure vsak dan, ob sobotah pa od 8. do 12. ure, se lahko prepričate o konkurenčnosti cen. Vesel bo vašega obiska, četudi se takoj ne boste odločili za nakup, saj je prepričan, da se boste slej kot prej vrnili. -ka coooocoscosoococoooooco Gostišče »Savinja« Plevčak Latkova vas, tel.: 063 701-030 Iskrene čestitke za praznik žena in povabilo za ponedeljek, 8. marca. Od torka do petka, od 14. do 20. ure: Višje kazni za prekrške Zaposlovanje »na črno« 250 sit 250 Sit Po mnenju žalske inšpektorice za delo Jožice Kuder so kazni za prekrške neučinkovite in prenizke. Z novo zakonodajo pa obstaja možnost, da bo le-ta dala inšpektorjem za delo pooblastilo za odvzem obrtnega dovoljenja. Tako bo imel inšpektor več pristojnosti in ne bo več predmet posmehovanja podjetij in obrtnikov. »V pripravi so štirje zakoni, ki bodo v prid pravni varnosti delavcev. Problematika črnega zaposlovanja je danes vsakdanji pojav. Po izračunih je enomesečna korist, ki jo ima delodajalec od delavca, zaposlenega na črno, mnogo večja od zneska prispevkov, ki jih delodajalec plača. Pripravlja pa se tudi nov zakon o prekrških. Tako naj bi se prve dni marca kazni za prekrške zvišale za trikrat. Tako namreč napoveduje predlog sprememb zakona, o katerem naj bi državni zbor odločal na februarski seji,« je povedala Jožica Kuder. Po novem bo torej mogoče z zakonom, uredbo ali odlokom izvršnega sveta predpisati denarno kazen za prekršek posameznika v znesku od 150 do 30.000 tolarjev. Za pravno osebo in posameznika, ki opravlja samostojno dejavnost, pa od 750 do 300.000 tolarjev. Seveda je temu ustrezno predvideno tudi zvišanje vseh drugih denarnih kazni za prekrške. Pravno pomoč na občini Žalec nudi tudi Slavko Resnik, ki nam je o problematiki črnega zaposlovanja povedal naslednje: »Moram reči, da uradno te stvari sploh ne pridejo do nas, razen v konkretnih sporih med delodajalcem in delavcem. Največ problemov predstavljajo izplačila osebnih dohodkov. Nekateri delodajalci svojim delavcem ne izplačujejo niti zajamčenega osebnega dohodka. Pri tem se pojavljajo tudi pomanjkljivosti zaradi papirjev, ki spremljajo samo izplačilo. Denar po navadi izplačajo kar na roko, kot pravijo. Največ takšnih primerov je seveda pri zasebnih podjetnikih in obrtnikih. Delavci so tako v nezavidljivem položaju in so prepuščeni volji delodajalca, tudi kar se tiče delovnega časa in regresa za letni dopust. Pojavljajo se tudi problemi, ko delavec postane trajni presežek. Takrat bi mu moral delodajalec izplačati osebni dohodek v višini najmanj 70-od-stotnega povprečnega osebnega dohodka, ki ga je dobival v rednem delovnem razmerju. Če je bil delavec zaposlen več kot dve leti, mora za vsako leto dobiti tudi polovico povprečnega osebnega dohodka, ki ga je prejemal v zadnjih treh mesecih dela. Po prenehanju delovnega razmerja pa mora delavec prejeti tudi odpravnino. V primeru, da delodajalec da delavca na začasno čakanje, ki lahko traja največ pol leta, pa delavcu pripada osebni dohodek po dejansko opravljenem delu. V tem času lahko delavec koristi tudi letni dopust, kar je njegova pravica. Delodajalec pa lahko v tem času delavca pokliče na delo.« Pri sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas morata biti pazljiva tako delodajalec kot delavec. Oba naj bi upoštevala svoje pravice in dolžnosti, v nasprotnem primeru pa naj bi obvestila za to pristojne organe.