IZ KS BREZOVICA
Proti spalnim naseljem na obdelovalni zemlji
IMed tistimi krajevnimi skupnostmi, Id od 6ližine Ljubljane nimajo kaj dosti, je tudi Brezovica. O življenju in težavah, s katerimi se v krajevni skup-nosti srečujejo, smo se pogovarjali s predsed-nikom skupščine KS Janezom TomSčem, pred-sednikom sveta KS Antonom Šebenikom, pred-sednikom krajevne konference SZDL Martinom Isteničem, predsednikom OO ZK Tonetom Slo-bodnikom, podpredsednikom skupšdne KS Jan-kom Prebilom, podpredsednikom sveta KS Fran-djem Lenaršieem in predstavnico mladine Loti Zdešar.
»Ljubljana nas pozna le, kadar nas rabi,« so potožili skoraj v en glas. Lani so satni poskrbeli za razširitev vodovodnega omrežja. Krajani so opra-vili več kot 2.000 prostovoljnih delovnih ur, nekaj denarja je prispevala občinska komunalna skup-nost, nekaj pa krajevna skupnost. Položili so 300 metrov novega omrežja in obnovili okrog 3 kilo-metre omrežja. Tisti del Brezovice, ki dobiva vodo iz vodarne Brest, je posebno poleti slabo preskrbljen, ker je pritisk premajhen. Na Brezo-vici so uredili tudi novo vodovodno zajetje na meji z Vrhniko. Iz tega dobiva pitno vodo okrog 80 hiš.
Samo en prehod čez avtocesto!
Krajevna skupnost Brezovica meri 830 hekta-rov in ima štiri zaselke, v katerih živi nekaj več kot 1.600 ljudi. Med stvarmi, ki Brezovčane naj-bolj bolijo je to, da je nova avtocesta KS preseka-la na polovico, čez avtocesto pa so kljub prošnjam krajanov in krajevne skupnosti naredili le en pre-hod. Otroci zdaj hodijo v šolo kar pol ure name-sto prejšnjih deset minut. Težko je kmetotn in ostalim krajanom. Druga stvar, ki je precej razbu-rila Brezovico je, da so zgradili novo obračališče za avtobuse tnestnega potniškega prometa, da bi avtobusi obračali pri njih i ne na Dolgem mostu. Vsa stvar se je končala tako, da obračališče same-va, ker se o takem načinu prevoza krajanov in dijakov v Ljubljano niso mogli dogovoriti. Z av-tobusnimi prevozi so sicer zdaj, ko je konec pou-ka, zadovoljni, prej pa je bilo seveda veliko težje,
saj je bil avtobus iz vrhniške in logaške smeri vedno prepoln.
Brez kanalizadje, brez zadovoljive preskrbe                                          •
Preskrbo z vodo so si zdaj Brezovčani kar ure-dili, tudi telefonsko omrežje. je zdaj dovolj razve-jano, čeprav se je bilo težko dogovoriti s pošto, da so smeli potegniti poštne vode po zraku in ni bilo treba polagati mednarodnih kabelskih cevi, kar bi bilo seveda zelo drago. Od leta 1977 imajo tudi novo transformatorsko postajo, tako da tudi z elektriko ni težav. Po drugi strani pa kljub bližini Ljubljane nimajo kanalizacije, tako rekoč nič. Tudi ceste so neasfaltirane in le po eni - nekdanji glavni povezavi s Primorsko - je položen asfalt. In seveda po tisti, ki pelje proti Podpeči.
Veliko težav imajo tudi zaradi slabe osnovne preskrbe. Pred drugo svetovno vojno, ko je bilo krajanov štirikrat manj, so bile v krajevni skupno-sti tri trgovine z živili in ostalimi izdelki, zdaj pa imajo le eno in še tista je zelo majhna.
Pred tremi ali štirimi leti so v krajevni skupnosti legalizirali večino - več kot 100 - črnih gradenj. Lani so sprejeli delegati naše občinske skupščine urbanistični red za Brezovico ter Vnanje in No-tranje Gorice. V krajevni skupnosti so s tem urbanističnim redom zaščitili praktično vso obde-lovalno zemljo prve in druge kakovosti, saj je v KS veliko kmetov in tudi zaščitenih kmetij. Prav zdaj pa se na Brezovici intenzivno trudijo, da bi ovrgli predloge pripravljalcev dolgoročnega načr-ta občin in mesta Ljubljane, ker je v gradivu zapisano, da naj bi do leta 2010 Brezovica kar polovico novih viških prebivalcev in nič drugega. Predvsem ne soglašajo s tem, da bi bilo treba zaradi tega pozidati veliko obdelovalne zemlje, poleg tega pa bi na ta način Brezovica postala še eno spalno naselje, saj industrije nima in je tudi v dolgoročnih razvojnih načrtih ni. In ne nazadnje so nova naselja načrtovana popolnoma ločeno od sedanjega naselja, kar pomeni, da bi se razvijala nova območja, staroselci pa bi ostali tako kot so, z vsemi svojimi težavami in pomanjkljivo komunal-no opremljenostjo.
M. K.