Štev. 12
VIL leto
Poštnina platana v gotovini.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1925.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne štev. 1 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'—
Polletna naročnina.......20—
četrtletna naročnina. . . . „ lO1— Za inozemstvo je dodati poštnino. —Oglasi po ceniku. —■ ■
Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici In cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je adresirati le na urednika.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se šilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
po-
Tja
Poduk s kongresa.
Kakšen je bil interes javnosti za naš kongres? Minimalen. Pokrajinska O. Z. je storila potom novin svojo dolžnost, a širša javnost ni reagirala. Nasploh je bil ves potek kongresa za uradništvo, specijelno pa za neorganizi-rance samo podučen. Kdo je za in kdo je proti nradništvu? Jug m sever sta se strnila v gromki klic Dajte nam, kar je po božjih in človeških postavah našega; dajte nam že zapisanih pravne! Velika masa je slišala, brala je v novinah, pa si je mislila, če si je sploh kaj mislila: Kaj nam mar, mi živimo. Brate, pomagaj si sam in Bog ti pomaga. — Žalostna in bridka resnica. Koliko časa bomo še čakali na trcnotek, ko bo segel brat bratu v stiski pod roko in se zavzel zanj, pa naj bo »te ali one vere?« V današnjem srditem boju za eksistenco, za kruhek, ko gre za biti ali ne biti, poznamo samo prijatelje in sovražnike. A najhujši naš sovražnik je ona glupa iiidiferenca, ki smo jo imeli čast opazovati v dneh 19. in 20. aprila. Ko je cvet države, njen najinteligentnejši del in neumorni tkalec ter čuvar jugsl. baldahina zahteval zase pravic in kruha, ko je tirjal dolg, stala je vsa široka javnost popolnem apatična ob strani. To smo hoteli konstatirati. Se pa li zaveda javnost škodljivosti svoje abstinence? Ali ne bojujemo ves orjaški boj za izplačilo po zakonu nam določene razlike od oktobra 1923 do maja 1924, za pravičmo razvrstitev po skupinah, za resno rešitev stanovanjske mizerije itd. v dobrobit celokupne javnosti? Vsa javnost bi morala manifestirati za nas; dvorana Kazine bi morala postati pretesna, še IX) Zvezdi bi morali zaoriti klici solidarnosti z nami. Bilo bi prelepo, da... če bi...
Da ni bilo tuko, je v prvi vrsti krivda v nas samih. Sami vase moramo utreti pot najprvo; kajti če sami sebi ne bomo pomagali, pomagal nam ne bo nihče; nihče se ne bo za nas zanimal, kaj šele, da bi šel v ogenj za nas. Kolika pa je naša sila? Naj zadostuje, če povemo, da je od par tisoč upokojencev jedva sto in trideset organiziranih. Med aktivnimi ie razmerje isto! In že moramo svojo prvotno obsodbo proti javnosti nekoliko omiliti —. v nas samih je prva in poglavitna napaka, ker nočemo in ne znamo zainteresirati javnost zase v toliki meri, kakor smo jo potrebni. Vsak govornik na kongresu je skončaval z apelom na združitev v organizacije.
Kaj pa dnevno časopisje, najjačja svetovna sila? Deloma in navidezno nam stoji ob strani, deloma izrablja naše lahko zdravje za politično borbo. Najbolj točno bi označili stališče novin do naših interesov, če bi ga primerjali z metamorfozo lune. Danes kaže na razcapanega pastorka opozicija - mati in cedi zanj solze, včeraj ga je potiskal oče-vla-ua skozi duri. Danes nam reže kruh očim, še
včeraj smo pobirali drobtine raz mizo pri mačehi. Ničesar ne očitamo, imamo pa to slabo lastnost, da vidimo, čutimo in premišljujemo. Naš princip je, da služimo narodu in državi; spoštujemo jo ih se pokorimo pa vsaki vladi. Zato smo tukaj. Naše razmerje do vlade nalikuje položaju delojemalca do delodajalca. Ti meni kruha za moje delo ali: jaiz tebi silo telesa in duha, če mi nudiš pogojev, da zamo-rem živeti, ža znosnejše medsebojno razmerje je zato potreba dogovorov, medsebojnega umevanja in veliki-) mero dobre volje. Cim jačje križanje interesov, tem ostrejša borba; naposled zmaga, ali domenek ali pa — razdor. Poslednje pomeni katastrofo, očitno pogubo za obe stranki, saj druga brez druge ne more živeti. Dogovor ali kompromis očituje vsestransko dobro voljo: mršava je sicer poravnava, a še vedno boljša od mastne prav-
Referati s kongresa dne 19. aprila 1925.
Sukcesivno bomo priobčevali vse značil-nješe govore in referate po stenografskem zapisniku.
Po pozdravu predsednika, g. Lihega, gc-renta mestne občine g. Turka, predsednika Glavnega Saveza dr. Mih. Jovanoviča, častnega predsednika g. AndonravKa, oglasil sc je k besedi gimn. ravnatelj g. Čučkovič:
Slavna skupščina! Jaz sem v istini član uprave Glavnega Saveza. Ali kot predsedniku pokrajinske zveze za Bosni) in iircegovi-no mi ni bilo mogoče, se redno udeleževati sej Glavnega Saveza. Toda kljub temu prevzemam odgovornost za delo glavne uprave v Beogradu. Ako govorim danes s tega mesta, me smatrajte, dragi tovariši, kot navadnega skupščinam, ki je prišel sem, da čuje od gospodov iz Beograda, kaj so storili v preteklem letu.
Gospod predgovornik, dr. Jovanovič je izrazil željo, naj gospodje izrečejo svojo kritiko o delu glavne uprave. Gospoda moja! Lahko je nam priti enkrat na leto skupaj in kritiko-vati delo ljudi, ki smo jim preteklega leta naložili v Novem Sadu dolžnost, da se brigajo in skrbe za naše stanovske zadeve. Lahko je kritikovati ali težje je izvesti ono, kar vsi želimo. So tukaj razne zahteve in razne potrebe. Cesto so to zahteve, ki se tičejo samo poedinih skupin, da, celo samo poedincev. Delo gl. uprave v Beogradu sem spremljal po poročilih Našega Glasnika, spremljal sem ga po privatnih pogovorili ob priliki svojih posetov v Beogradu in moram reči, da je Glavni Savez v Beogradu storil vse, kar je bilo v njegovih močeh. Zato moramo pa tudi mi dati Glavnemu Savezu, oziroma njegovi upravi na razpolago potrebna sredstva in vso pomoč, da more doseči realizacijo naših zahtev. (Klici: Tako je!) Ako glavna uprava ni uspela v vsem, ni to njcaia krivda, ampak krivda leži mogoče objektivno v splošnih
de. Zmaga je pa samo ena! Za kateri cilj na. se odločimo?
Naša moč je moč duha. Ker smo pa razdrapani, needini, boriti se moramo celo za veljavnost že sklenjenega kompromisa. Tako zelo smo danes še slabotni, da se ne moremo in ne znamo pravdati niti za diferenco ali razliko, ki nam jo garantira mršava poravnava. Bratje, ali ste zaslepljeni? Vsi na krov! Zmaga je še daleč. Javnost nas tako prezira, da nas niti ne pomiluje, kaj šele, da bi z nami simpatizirala ali bi za nas celo manifestirala. Pomagati si moramo pač sami. Izpregiejte vendar, vi neorganizirani zaslepljenci, da naposled še nas ne zadrevite v pogubo, nas, do sedaj še ne kloueče borce, ki vlačimo seboj maso brezsrčnih, samopašnih, naše sadove souživajočih parazitov. Pa brez zamere.
— mič.
razmerah države in ker se vsak čas pojavlja toliko nepredvidenih težknč. Nastajajo vsak hip krize v našem političnem življenju, ki ovK rajo pravilno reševanje naših zadev. V tem leži tudi vzrok našega neuspeha.
Gospod dr. Jovanovič je koncem svojega govora razvijal misli o potrebi naše splošne organizacije. Gospodje, treba si je pogledati v oči in priznati, da je še velik del državnih uslužbencev, ki niso organizirani v naših organizacijah, ai ti samo kritizirajo naše delo. Pošteno bi bilo, da bi ti uslužbenci pristopili k našim organizacijam in se nam s tem zahvalili za uspehe, ki smo jih dosegli tudi zanje, ne pa da samo kritikujejo in podcenjujejo naše delo. (Klici: Tako je!)
Jaz bi, gospodje, v zvezi s tem apeliral na vise naše tovariše, da se kot en mož vpišejo vsak v svojo strokovno organizacijo in da vse te organizacije pristopijo h Glavnemu Savezu in da naj ta zveza ne ostane samo na papirju, ampak je potrebno, da ji tudi materijalno pomagamo.
Kar sc tiče našega dnevnega reda, jc ta zelo bogat in obsega vse polno prvovrstnih vprašanj, ki so važna tako za celokupnost, kakor tudi za poedinca. Mislim pa, da je za nas vse najvažnejše vprašanje o izplačilu dolgovane razlike na službenih prejemkih za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. To je državni dolg, ki ga dolguje država nam. Jasno in brez vsakega dvoma je, da imamo do izplačila te razlike pravico, osnovano na zakonu in da od te pravice ne bomo nikdar odstopili. (Živahno pritrjevanje in ploskanje). Pravna podlaga te zahteve je izven vsake diskusije, ker zakon točno določa, da nam novi prejemki pritičejo od 1. oktobra 1923 dalje. Vemo tudi dobro, da je ena vrsta državnih uslužbencev to razliko že prejela. (Klici: Oho!) To so naši tovariši vojaškega stanu. To so oficirji, ki prejemajo nove prejemke že od 1. oktobra 1923, kakor jim po zakonu pripadajo. Ne zavidamo jim tega, Bog obvaruj; kajti vsi smo enodušni v tem, da .1» treba, da
so vsi državni uslužbenci, tako tudi oficirji, primerno plačani. Konstatiramo tukaj samo fakt in želimo, da se tudi z nami enako postopa. (Klici: Tako je!) Gospodje ministri so isto-tako že dobili izplačano to diferenco! (Klici: Aha!) Zato smemo z vso pravico zahtevati, da se tudi z nami postopa enako.
Mnenja sem, da se moramo s tem vprašanjem resno baviti in vporabiti vsa zakonita sredstva, da si v tem pogledu priborimo svoje pravice. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Gospod Rajkovič predlaga:
Gospodje: Kakor smo čuli od gospodov predgovornikov, gospod finančni minister še vedno ne misli na izplačilo dolžne razlike in prav nič ne vpošteva tozadevne resolucije, ki srno jo sklenili na naši lanski skupščini v Novem Sadu. Mislim, da bo izplačilo razlike zopet odlašal takio dolgo, da bo zadeva prišla prihodnje leto zopet na dnevni red naše skupščine. Zakaj pa gospod finančni minister podaja take izjave? Samo zato, ker vidi, tla nismo složni, da to niso zahteve vSeh uradnikov, ampak da so to zahteve samo posameznih delegatov, ki se vdeležujejo naših vsakoletnih skupščin.
Smatram, da je edini način, da pridemo do svojih pravic ta, da na današnjem kongresu sprejmemo spomenico, ki jo potem razširimo po celi državi in katero naj podpišejo vsi državni uradniki. To spomenico odpošljemo Njegovemu Veličanstvu kralju, kraljevi vladi in narodni skupščini.
Prepričan sem, da bo tako spomenico s 130.000 podpisi vpoštevala tako vlada, kakor tudi narodna skupščina in si ne bo več upala odlašati naše zadeve na nedoločen čas.
Prosim, da se v resolucijo vnese dostavek, da se napiše ta spomenica, ki naj jo podpišejo vsi uradniki. V pokritje s tem združenih stroškov, naj se pri podpisu od vsakega uradnika pobere en dinar.
Predsednik Andonovič: Ako bi hoteli razposlati tako spomenico kot jo predlaga gospod Rajkovič, bi mogoče spravili podpise skupaj do Božiča (Rajkovič: Tekom enega meseca!) Zahteva, da bi se pri podpisu tirjalo vsakega uradnika, da plača en dinar, je pa za uradniški stan nedostojna. Bilo bi že boljše, da nabavimo nabiralnike in gremo po državi prosit milodarov.
Kakor je bilo že včkrat poudarjano, smo uradniki steber države. Če smo čakali že tako dolgo, počakajmo še toliko časa, da pridejo na red prihodnje dvanajstine. Takrat bomo Pa morali delati z vsemi silami na to, da gospod finančni minister izpolni svoje oblju-be^ Jaz sam, čeprav sem že star, bom šel z vami v pisarno gospoda finančnega ministra ter mu rekel: pred toliko in toliko meseci si nam obljubil, da nam hočeš izplačati dolžno razliko in sedaj je prišel čas, da to obljubo izpolniš. Prosim torej, da predlog gospoda Rajkoviča odklonite.	(Dalje prih.)
Pravila
„Osrednje zveze javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani.
§ i.
Ime In sedež Zveze.
Društvo se imenuje »Osrednja Zveza javnih nameščencev in vpokojencev za Slovenijo« in ima svoj sedež v Ljubljani.
§ 2.
Namen Osrednje Zveze.
Osrednja Zveza zastopa stanovske in gospodarske koristi javnih nameščencev in upokojencev v Sloveniji. Svoj namen skuša doseči:
1.	s prirejanjem društvenih zborovanj hi javnih shodov, na katerih obravnava1 skupne stanovske In gospodarske interese svojih članov;
2.	z družabnimi sestanki in predavanji, da vzbudi pri članih, kakor tudi v javnosti zanimanje za društveno delovanje;
3.	z izdajanjem Zvezinega glasila in eventualno potrebnih tiskanih objav;
L s snovanjem gospodarskih, podpornih in kulturnih ustanov (zadruge, kreditni' zavodi, bolniške in pogrebne blagajne, čitalnice itd.);
5.	s tem, da nudi organizacijam kakor tudi posameznim članom organizacij pravno varstvo v stanovsk ih zadevah;
6.	s tem, da išče stikov in da sodeluje z drugimi sorodnimi, društvi in zvezami;
7.	s tem, da je vsako 'politično udejstvovanje izključeno iz njenega delokroga.
§ 3.
člani.
člani »Osrednje Zveze« morejo biti:
k strokovne ali stanovske organizacije aktivnih in upokojenih javnih nameščencev v Sloveniji.
Za javne nameščence se smatrajo uslužbenci državnih in avtonomnih oblasti, uradov in ustanov, ki prejemajo redno mesečno plačo.
2.	Krajevne organizacije v krajih Izven Ljubljane, ki so se združile v svrho enotnega delovanja v krajevne organizacije, ki so kot take članice O. Z.
§ 4.
Sprejem v »Osrednjo Zvezo«.
člani se sprejemajo, ako sc 'pismeno /..glase pri glavnem odboru. O eventualnih sporih glede sprejema odloča glavni zbor delegatov vseli organizacij.
S 5.
Pravice v O. Z. včlanjenih organizacij.
L Vse včlanjene organizacije, torej tudi krajevne, odpošljejo za vsakih 50 oziroma začetih 50 članov po enega odposlanca na občni zbor;
2.	v glavni zbor delegatov vseh organizacij pa po enega odposlanca in namestnika (§ 17., t. 2.);
3.	pravico imajo' staviti na občnih zborih predloge;
4.	zahtevati strnejo od O. Z. obvestila o stanovskih vprašanjih ter smejo vpoglcdati v 'poslovne knjige, spise in račune ob navzočnosti Zvezinega predsednika ali njegovega namestnika.
§ 6.
Dolžnosti v O. Z. včlanjenih organizacij.
Vsaka včlanjena organizacija je dolžna:
1.	Ob vstopu poravnati pristopnino;
2.	redno plačevati članarino za vse svoje člane. Vsaka organizacija, ki želi, da bi O. Z. zastopala njene interese, mora plačati vso do tekočega četrtletja že dospelo članarino;
3.	pokoravati se skilepom glavnega odbora v vseh stanovskih im strokovnih zadevah;
4.	držati se Zveznih pravil in poslovnega reda ter čuvati ugled in braniti ter pospeševati interese O. Z.
§ 7.
Pravico In dolžnosti članov v O. Z. včlanjenih organizacij.
L člani organizacij, ki so včlanjene pri- O. Z., imajo pravico udeleževati se vseh javnih Zvczi-nih prireditev, ki so omenjene v § 2. pod točkami 1—5 pod vsakokratno določenimi pogoji;
\2. člani organizacij nimajo samo pravice, ampak so naravnost moralno zavezani, da se udeležujejo vseh javnih stanovskih shodov in prireditev Zveze oziroma prireditev krajevnih organizacij ter s tem osvedočati enotnost javnih nameščencev in upokojencev;
3.	člani organizacij so deležni vseh ugodnosti, navedenih v § 2., točka 4. in 6.
§ 8
Zvezlno premoženje.
1.	Zveza ima redne in izredne dohodke.
Rodna dohodka sta pristopnina in članarina.
Izredni dohodki pa so različni darovi in dohodki Zvezinih prireditev in ustanov ter volila.
Dohodki se imajo uporabljati le v Zvczine namene, izjemoma v dobrodelne in podporne svrhe, v posebnih ozira vrednih slučajih pa šotno na podlagi sklepa glavnega zbora delegatov;
2.	pristopnina znaša 1 desetino vsakokratne letne članarine;
3.	članarino določa občni zbor ter se plačuje za vsakega člana četrtletno nazaj, t. j. koncem marca, junija, septembra in decembra vsakega leta;
4.	O. Z. je dolžna participirati na stroških 'Glavnega Saveza drž. činovnika i službenika« v Beogradu ter je njen glavni odbor obvezan skr-
beti za redijo odvajanje teh od imenovanega Saveza sporazumno z glavnim zborom dclbgatoV določen Hi prispevkov;
5.	član! krajevnih organizacij, ki so včlanjene v O. Z., plačajo četrtino pristopnine in članarine, določene v točkah 2, in 3., in sicer k rajev"! organizaciji, ki nabrane zneske odpošlje š seznamom članov O. Z. vsake 3 mesece.
§ 9.
Zvezlno poslovno leto.
Zvezino poslovno leto pričenja I. januarja in sc zaključi z 31. decembrom.
g 10
Zvezlna (tpjrgva.
Zvezlno upravo tvorijo:
1.	občni zbori;
2.	glavni odbor;
3.	zbori delegatov posameznih organizacij;
4.	glavni zbor delegatov vseh organizacij, ki obstoji iz skupine a) uradnikov, b) zvanič-mikiov, c) Služiteljev, č) upokojencev in d) krajevnih organizacij (§ 3., točka 2.);
5.	odseki za vodstvo Zvezinega glasila in upravo gospodarskih in drugih ustanov (zadrug)1;
6.	nadzorstvo;
7.	razsodišče.
S II.
Občni zbori so:
1.	redni; 2. izredni.
Občni Zbor s posvetovalno in z glasovalno pravico tvorijo delegati včlanjenih organizacij.
L Vsaka organizacija odpošlje na občni zbor za vsakih 50 ali ostanek pol 50 Zvezi priglašenih članov po enega delegata.
2.	Občnemu zboru sme prisostvovati s posvetovalno pravico vsak organiziran nameščenec, čegar organizacija je včlanjena pri O. Z.
3.	Glasovalno oziroma volilno pravico imajo delegati le onih organizacij, ki so plačale članarino za vsa občnemu zboru predidoča popolna četrtletja.
4.	Predloge, o- katerih naj se sklepa, morajo organizacije prijaviti pismeno glavnemu odboru najmanj 8 danit pred občnim zborom. O me javljenih oziroma nepravilno javljenih predlogih se razpravlja in sklepa le, ako glasuje za to polovica navzočih delegatov z glasovalno pravico.
5.	Občni zbor je sklepčen, če je navzoča ali zastopana 1 tretjina vseh članov, izvzemši sklep O' razpustu O. Z., za kojega veljajo določila § 21.
Ako občni zbor ob določenem času ni sklepčen, se otvori pol ure kasneje drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ne glede na število 'navzočih in zaJstopanih članov. Bn pooblaščenec ne more zastopati več kot 10 članov.
6.	Občni zbor sklepa z nad polovično večino glasov navzočih in zastopanih članov.
Pri enakih glasovih odloča predsednik.
Za spremembo pravil se pa zahteva dvetret-jinska večina navzočih in zastopanih članov, za razpust Zveze pa veljajo določila § 21.
O vsakem občnem zboru mora glavni tajnik sestaviti zapisnik, v kojem je zabeležiti število navzočih in zastopanih članov, ter vse predloge In sklepe s kratko obrazložitvijo.
7.	Sklepi občnega -zbora so veljavni za vse včlanjene organizacije. Organizacijam sc mora na zahtevo poslati zapisnik o poteku občnega zbora.
8.	Redni občni zbor mora zborovati vsako leto v 1. četrtletju, izredni pa se sklicuje po potrebi. Glavni odbor obvesti organizrcijo o občnem zboru z objavo dnevnega reda najkasneje 14 dni iprcd občnim zborom potoni Zvezinega 'glasila in dnevnikov, ki jih nominira glavni odbor.
9.	Izredni občni zbor sc mora na zahtevo glavnega zbora delegatov sklicati vsak čas, toda najkasneje 14 dni po storjenem sklepu glavnega zbora.
Istotako mora biti sklican izredni Občni zbor dudi na pismeno zahtevo najmanj ene četrtine v O. Z. včlanjenih organizacij, toda najkasneje tekom 4 tednov po predložitvi zahteve;
8 12.
Delokrog občnega zbora.
1.	Pretrcsavanje vsakovrstnih stanovskih vprašanj, v kojo svrho more Občni zbor izvoliti posebne odseke.
2.	Vrhovna uprava Zvezinega premoženja.
3.	Volitev Zvezinega a) predsednika, b) glavnega tajnika, c) glavnega blagajnika, d) nadzorstva.
4.	Odobritev oziroma zavrnitev poročil in sklepov oziroma predlogov glavnega odbora in nadzorstva ter podelitev absolutorlja.
5.	Odločevanje o višini članarine in drugih event. denarnih' članskih prispevkov.
6.	Izprcmemba pravil in sklepanje o razpustu Zveze.
7.	Potrditev računskih sklepov in proračuna.
___________________________ (Dalje prihodnjič.)
Vestnik.
Zamudnike v plačilu inaročnine nujno prosimo, da nam nemudoma makaižejo naročraino za tekoče četrtletje m po možnosti tudi morebitne izastanke. Se nikdar ml pozabilo obnoviti naročnine toliko naročnikov, kakor to četrtletje; miti četrtina tega ni storila. Zato prosimo, da se to zgodi takoj, ker sicer me moremo kriti tekočih Izdatkov! Vsak tovariš pa naj list .naroči im mm pridobiva naročnikov med znanci! Uprava.
Društvo zemljiškoknjižnih uradnikov v Ljubljani opozarja vse gg. tovariše na svoj Tedni občni zbor, ki se vrši' dne 10. maja 1925 ob 2. uri popoldne v dvorani št. 28 justične palače v Ljubljani. (Qlej »Naš Glas« štev. Ul).
Davčni uradniki. Dobili ste spremenjeno kandidatno listo za občni zbor dne 3. maja v Zidanem mostu. 'Opozarjamo gg. tovariše, da sta obe do-sedaj razposlani listi neobvezni, da pa trditev na drugi listi, ki jo razpošiljajo »sklicatelji« oziroma novi kandidatje, da se je izvršila izprememba kandidatov sporazumno s sedanjim, še obstoječim odborom, me odgovarja resnici. Sedanji odbor nima povoda, da bi svojo listo preklicaval. Odbor.
Načrt šolskega zakona. 'Kakor poročajo iz Beograda, bo te dni izgotovljeno končno besedilo osnutka osnovnošolskega zakona, ki .pride nato med prvimi na dnevni red narodne skupščine. Na podlagi osnutka je predviden pouk v osnovnih šolah pod popolnim državnim nadzorstvom, predavanje verouka se vrši kakor doslej po katehetih, ki jili namešča v vsakem slučaju ministrstvo prosvete, oziroma po učiteljih pri pravoslavnih. V Projektu so upoštevaml predlogi im mišljenji stanovske organizacije UJU. Vprašanje vzdrževanja Sol še ni popolnoma enotno. Dočiirrr so posamezni za to, da vzdržuj šole edino država, se zavzemajo drugi, da se maj to prepusti samoupravnim edind-cam. Šolska obveznost je osem, odnosna šestletna.
Vozne olajšave In nopotninc. Fin. delegacija razglaša pod št. 728/Pr. ex 1925. Kakor ima vsak aktivni državni usl užbenec po Stovern pravilniku o voznih olajšavah na železnicah (Ur. 1. št. 106/336 od 17/11. 1924) pravico do legitimacije za ugodnostno vožnjo na železnici, tako imia v smislu odloka min. saobraćaja M: S. br. 350/25 od 16. januarja 1925 tudi pravico do »vozne objave,« ki mu jo .more izdati uradni starejšima. Te Objave, ki nadomeščajo zaenkrat — do konca meseca maja t. 1. — legitimacije, morajo dlržavni uslužbenci uporabljati tudi pri, službenih potovanjah za vožnje Po železnici. Vsled tega jim je pri ugotavljanju Potnih računov ima podlagi odloka glavne kontrole od 10. novembra 1924, br. 43.822, ki ga je izdala na dopis ministrskega saobraćaja od 1. novembra
1924,	br. '25,376/24 priznati le polovico vozarine onega razreda, ki jim pripada. Posest objave odnosno legitimacije ter pripadajoči razred Ima uradni starejšima odnosno oni, ki je odredil službeno potovanje, potrditi na potnem 'Stroškovniku. Edino, ako se državni uslužbenec ni mogel Preskrbeti z legitimacijo odn. objavo za znižano vožnjo, kar pa mora dokazati, bi se mu mogla priznati polna vozarina.
Dopolnitve In Izpremcmbe v predpisih o brezplačni In znižani vožnji na železnicah v državni eksploataciji. »Uradni list« štev. 35. od 10. aprila
1925.	Gospod minister za promet je odobril nastopne dopolnitve in izpremembe v predpisih o brezplačni in znižani vožnji na želoznicaih v dr-žavtnl eksploataciji; 1. V členu 82. z odlokom
• S. br. 30.232/24: Na podstavi uradniških legi-
timacij morejo kupovati tudi višji uradniki polovične vozovnice za Ul. razred, razen aktivnih uradnikov prvih treh skupin I. kategorije in častnikov, ki imajo letno plačo 36.000 'Din ali več. Za te velja še nadalje omejitev PO' členu 82. 2. V členu 96. z odlokom M. 6. br. 29.693'24: Če določeni rok ni zadosten, morajo navesti šolska oblast va v dijaški legitimaciji (objavi), koliko časa trajajo veMke počitnice, im dijaki dobe olajšave za velike šolske počitnice v roku, ki ga je vpisalo šolsko oblastvo, sicer pa le v roku po členu 96. Za vožnje siromašnih dijakov na božične in velikonočne počitnice morajo šolska oblastva vedno vpisati, koliko časa trajajo te počitnice. 3. V členu 98. naj se nadomesti ipo odloku iM. S. br. 29.542/24 v stavku: »Dijaki visokih šol in višjih razredov srednjih šol uživajo istotako četrtinsko vozno ceno, če napravijo ekskurzijo v skupini najmanj pet oseb« beseda »pet« z besedo »treh« tako, da dobivajo za ekskurzijo že trije dijaki četrtinsko vozovnico na podstavi nakaznice. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani, dme 1. aprila 1925; št. 65.262—VI.—25.
Višji odteglaj davkov 1. aprila. Računovodstvo je odtegnilo dne 1. aprila za budžetsko leto
1926.-26. nekoliko višji znesek z ozirom na to, da se bo v bodoče vplačeval davek le v polnih dinarjih.
15 odstot. priznanih z 32 službenimi leti v pen. zljo. 30. marca 1925 je plenum Državnega sveta odločil: 1. Da se učiteljstvu računa 15 ođstot. dodatek v penzijo z 'dovršenim 32 službenim letom. Mainijše število službenih let se ne vzame v obzir pri odmeri tega dodatka v penzijo.
Naredba o Izdajanju potrdil uradnikom |n državnim uslužbencem. Ur. list 'št. 19 od 24. IH. 1925. Generalna direkcija posrednih davkov je zvedela, da uporabljajo nrmogi uradniki im državni uslužbenci, ki so dobili na podstavi člena 128. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in členia 112. zakona o državnem prometnem osebju brez takse izvestna potrebna potrdila ali izvest-ne potrebne listine, pozneje ta potrdila ali te dokumente tudi ob drugih svojih poslih pri oblastvih, pa bi morali zanje plačati takso, predpisano z zakonom. Ker to ravtoamje nasprotuje členu 128. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in členu 112. zakona o državnem' prometnem osebju ter s takim postopanjem ,povzroča škoda 'državni blagajni, odreja generalna' direkcija posrednih davkov na podstavi člena. 43. zakona
0	taksah: L Vsa državna oblastva, ki izdajajo na podstavi člena 128. zakotna o civilnih uradnikih in ostalih 'državnih 'uslužbencih im 'člena 112. zakona o državnem prometnem osebju uradnikom, dr-žavimim uslužbencem vobče kakor tudi častnikom in vojaškim uradnikom izvestna poročila ali iz-vestne dokumente brez takse, morajo na takih potrdilih ali dokumentih vselej točno označiti namen, za katerega se izdajajo brez takse. 2. Državna ohlastva ne smejo sprejemati takih potrdil in dokumentov omenjenih državnih uslužbencev kot take v drugih poslih državnih uradnikov in služ-bencev vobče kakor tudi častnikov in vojaških uradnikov. 3. 'Državni uradniki in ostali uslužbenci vobče kakor tudi častniki in vojaški uradniki ne smejo uporabljati potrdil in dokumentov, dobljenih na podstavi člena 128. zakona o civilnih uradnikih im ostalih državnih uslužbencih im člena 112. zakona o državnem prometnem' osebju v druge "svrhe nego v one, katerim so bile namenjene. 4 Vsa državna oblastva morajo, če se uporabijo taka potrdila in taki dokumenti v drugo svrho, ne pa v ono, za katero so bili izdani, pobrati od pred-
1	ožit el ja takso za potrdila in dokumente po značaju listine in po dotični stopnji takslrae tarife ‘žarkoma o taksah, im 'Sicer v onem znesku, ki bi ga bilo treba plačatii, da so prejeli ta potrdila ali te dokumente proti plačilu takse. 5. Vsi državni uslužbenci, ki osebno sprejmejo prošnje s takimi potrdili ali dokumenti, a prej ne poberejo takse, se kaznujejo glede na člen 26. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah po členu 55. ali členu 56.’ zakona o taksah. — Iz generalne direkcije posrednih davkov v Beogradu, dne 29. januarja 1925, 'št. 4844.
Prlpomnja k načrtu novega stanovanjskega zakona. Visokost najemnine se ima po načrtu novega stanovanjskega zakona med drugim ravnati tudi po številu sob, ki jih ima kako stalnovanjc. Na prvi pogled se vidi to določilo pravično, a vsa stvar se nam pokaže v drugi luči, ako jo 'natanko preudarimo. Mied sobo in sobo je velik 'razloček! 'Mislimo sä na pr. vogelno sobo s štirimi okni, ali Pa majhen kabinet z enim oknom! Im oboje naj enako vetja pri odmeri najemnine? Mislim, na to ni v redu! Stanovanje s tremi prostomitr.fi sobami je gotovo več vredno, kot stanovanje s petimi
'luknjami, in vendar bi bil po besedilu zakona dolžan najemnik tega stanovanja, da plača višjo najemnino kot najemnik stanovanja s prostornimi ■sobami! Gotovo se stvar popolnoma enakomerno me da urediti, a mislim, da bi bilo vsekakor pravičneje in priikladmeje, ako bi se najemnina stanovanj določala p o š t e v i 1 u oken,namesto P o š t e v i 1 u s o b. Kakor rečeno, soba s štirimi okni je vse kaj drugega nego sobica z enim oknom! Vsekakor pa bi se moralo uveljaviti mnenje, da Pri določanju najemnine prostor z enim samim oknom ne velja za sobo.	__fc
Stanovanjsko vprašanje je pri nas vedno še samo »vprašanje«'. Z omejevanjem zasebne lastnine me bode to vprašanje nikdar rešeno. Brali smo, da namerava mesto Zagreb, odnosno Praštediona sezidati 1000 stanovanjskih hiš v imiestu Zagrebu. V naših novinah beremo:	Tudi Češkoslovaška
vlada stremi že od prevrata za tem, da spravi svoje nameščence pod streho. Stanovanjska beda je zelo občutna kakor povsod na svetu, tudi ma Češkoslovaškem, vendar ne tako hudo, kakor pri nas. Tam imajo pristojni črniteiji pač več smisla, za take stvari kot v Jugoslaviji. Praška občina, pa tudi druga mesta in tudi trgi na Češkoslovaškem, so porabili povojno ugodno konjunkturo im zidali, zidali Na tisoče je hiš in posebno enodružinskih hišic, ki so jih postavile občine manj imo-vitim slojem. Pa tudi država ni zaostala. Storila je za svoje uradnike vse, kar jv je bilo mogoče. Reči se mora, da kmalu ne bo več stanovanjske bede na ozemlju mlade republike, ako gre v dosedanjem tempu naprej. Tako je vstavilo ministrstvo za javna dela v zakon z dme 7. marca 1924. določbo, da se ima iz dohodkov državnih gradbe-uih srečk 600 milijonov češkoslovaških kroni porabiti v letu 1924. za gradbo stanovanj za državne nameščence. Do konca lanskega leta so podpisale občine približno za 82 Jlni državni nameščenci sami za okroglo 44 ,milijonov kron gradbenih srečk. Do konca januarja 1. 1. je bilo v delu 42 hiš s 522 stanovanji, ki so stale 42 milijonov kron. Kot nada-ijni obrok v razvoju započete stavbene akcije za državne nameščence se začne zidati ali je že v delu 62 hiš s 1713 stanovanji. Te hiše bodo stale 52 miliijoinov 'češkoslovaških' 'kron.
Premog cenejši? Novine javljajo, da je doseglo miniistrstvo za šume in rudnike posebno naredbo, s katero se odpravijo za transport premoga lomljeni tarifi in da se bode voznina za premog znižala za 30 odstotkov. Upajmo, da se bode premog sorazmerno pocenil.
Odpravljeni prazniki na Češkoslovaškem» češkoslovaški parlament je sprejel zakon, s katerim se odpravijo sledeči cerkveni prazniki: dr*« 2' božični praznik, velikonočni ponedeljek in bin« koštni ponedeljek. Zakon določa dalje nove spominske dneve češkoslovaške republike in sicer:
5.	julij, 28. september, 6. julij, 1. maj in 3* oktober.
Edino najboljši pisalni In šivalni stroji
„S T O E W E R“
edino pri
L UD. BARAGA,
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6, 1.
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih računskih in drugih tehničnih strojev.
mm
M^BOg?A"MUDI'
»♦CORIC
- TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA <£ KOMP. izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme in najboljše kvalitete. Prodaja na malo:« Ljubljana-Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkoga ulica 3.
Modna trgovina
Peter Šterk
Ljubljana, Stari trg št. 18.
se priporoča.
Najnižje solidne cenel
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. Persche
Ljubljana, Pred škofijo 21.
Priporoča se
'V'
I. ČERNE
Ljubljana, Dunajska cesta 28
Zaloga pohištva in tapetništvo.
Perje in puh
C. 3. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. =
Krojaštvo P 1*1111 IgllC Krojaštvo Ljubljana, Kolodvorska ul. št. 28.
(delovanje oblek za gospode, otroke in uniforme. Za dame po najnovejtem modernem kroju. Lastna zaloga modnega blaga.
— Uradnikom znaten popust. —
ALBERT VICU
trgovina mešanega blaga
(steklene, porcelanate, majo-lične In emajlove posode)
MARIBOR
Glavni trg 5.	Glavni Irg 5
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
Josip Vidmar
Ljubljana, Pred Škofijo 19
Itajnižje cene I Solidna in točna postrežba
Popravila, preobleke.
Pisalni stroj „mr miš [
najmodernejše konštrnbčife.
The Rex Co
LJUBLJANA, Gradišće številka 10.
J. Trpin Na obroke
najcenejša manufaktura
Maribor
Glavni trg 17.
Priporoča se
medna trgovina
A. Sinkovič oasLOoss
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
manufakturo in konfekcijo perilo etc., obleke po mer za gospode fn dame iz lastne prvovrstne krojačnice, dobite prott ugodnemu odplačevanju na obroke edino -■ ■ -i:.-- le pri tvrdki ■ ■
Davorin	»n drugovi
družba z o. z.
MARIBOR, pisarna: Gregorčičeva ul. 1
JOSIP PETELINC, Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika) ob vodi
Priporoča potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, žepne robce, ščetke, sukance, toaletno blago.
Na veliko I	Telefon 913	Na malol
Ivan Jelačin, Ij
Uvoz kolonijalne In špecerijske robe.
Tvrdka ustanovljena leta 1888.
^83 $Qr Solidna in točna postrežba.

Med dobrim najbosjšel
PFAFF šivalni stroji PUCH kolesa
po ugodnih cenah in plačilnih pogojih dobite samo pri
8GN. VOK
Ljubljana
Novo mesto

Kr. Dvorni dobavitelj
Anton Verbič, Ljubljana
Delikatese ——— špecerija
Solidna postrežba, zmerne cene.
Konfekcijska tovarna
FRAN DERENDA& CIE, Ljubljana
Ustanovljeno 1918
Centrala: Emonska c. 8.
313
družba z o. z.
Brzojavi: Dcrenda PoStnl hranilni račun 10.563.
Telefon interurban
Ustanovljeno 1918
Prodajalna: Erjavčeva c. 2.
249
Lastna novo zgrajena tvornica moške, deške in otroške konfekcije ter vseh vrst uniform. Prodaja svoje lastne Izdelke po Izredno znižanih cenah tudi na drobno v detajlni prodajalni na Erjavčevi cesti štev. 2, nasproti Dramskega gledališča. — Vsem stalnim državnim nameščencem proti jamstvu tudi na obroke! Oglejte sl našo bogato zalogo In prepričajte se o brezhibni Izdelavi in nizkih cenah.
Pred nakupom pomladanskega in letnega blaga oglejte st mojo krasno zalogo najnovejšega damskega in moškega blaga za obleke. Samo češki in angleški Izdelek. Ker so cene znatno padle, Vas lahko z dobrim blagom poceni postrežem. Se priporoča
JANKO ČEŠNIK
LJUBLJANA, Lingarjeva ulica.
Proti jamstvu prodajani na obroke po navadni ceni
Priporoča se
modna trgovina
T. EGER
Ljubljana,
Sv. Petra-cesta štev. 2.
1.8 L Slabe«
Ljubljana.
Manufakturna in modna veletrgovina.
Solidno blago.	Nizke cene.
Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami
llioiiLILliniliti
Ljubljana. Kongresni trg št. 8.
Prvovrstno blago in zmerne cene
Samo Din 15-—
prvovrstni sifon
pri
H. KENDA, Ljubljana,
Mestni trg 17.
:: Gostilna pri „Kolovratu"::
Ljubljana, Pred škofijo št. 14.
Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) in dolenjska vina.
Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna.
Za obilni obisk se priporoča
Tomaž Bizilj.
L. Mikuš
Ljobljans, Mestni trn 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov ter sprehajalnih palic
Popravila sc Izvršujejo točno In solidno
Prašek za pecivo vanilin sladkor
Ustanovljena
1900
UUBUANSKA KREDITNA BANKA
Ustanovljena
1900
Delniška glavnica Din 50,000.000 — Skupne rezerve ca: Din 10,000.000 —	[te	‘titrala: L3UBL3ANA - DUNA3SKA CESI PODRUŽNICE: Brežice	Kranj	Novi Sad	Gorica Celje	Maribor	Ptuj Sarajevo	Trst Črnomelj	Metkovlč	Split	Agencija:	Logalec	r	Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev.: 261,413, 502, 503 In 504.
SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Anion Adamič. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.