ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA O GOSPODARSKI STRUKTURI LJUBLJANSKEGA PREBIVALSTVA V ZAČETKU XVIII. STOLETJA DR. VLADO VALENČIČ Za spoznavanje poklicne, gospodarske in; socialne strukture prebivalstva smo v dobi, ko še ni bilo ljudskih štetij, navezani na razne sekundarne vire, kolikor so ti pač ohranjeni. Šele popis prebivalstva leta 1?54 nam je dal prvikrat neposredno gradivo, ki ga je mogoče uporabiti za statistični prikaz j stanja in sestave ljubljanskega prebivalstva.'j Vendar ta prikaz ni mogel zajeti vse Ljub- ) Ijane, neupoštevano je šentpetrsko in po- ljansko predmestje ter Kurja vas. Razpola- gamo namreč le s podatki za ozemlje takrat- ne stolne župnije, manjka pa gradivo zal šentpetrsko faro. i Gradivo o poklicni, gospodarski in socialni J strukturi prebivalstva Ljubljane z vsemi j predmestji nam nudi drugoten vir iz začetka I XVIII. stoletja. Ta vir je seznam oseb, zave- j zanih plačevanju mesnega krajcarja; se-j stavljen je bil leta 1706.'' ! MESNI KRAJCAR < Za kritje naraščajočih državnih finančnih i potreb je bila leta 1698 v avstrijskih deželah; za stalno uvedena davščina, ki so jo plače- ' vali ob zakolu živine. Znašala je krajcar od funta mesa, od tod je dobila naziv mesnega krajcarja. Sicer je naklada na živino bila že 'i poprej, toda v začetku so jo plačevali le pri j prodaji doma iii pri izvozu, pozneje pri i uvozu. Leta 1629 se je tej davščini začasno 1 pridružila tudi naklada na meso ob zakolu i živine.3 i Zavezan plačevati mesni krajcar je bil vsakdo, kdor je zaklal ali dal zaklati govejo živino ali drobnico. Zaradi nadzorstva nad ■ zaklano živino in preprečevanja utaje te' davščine se je po predpisih patentov goveje \ meso .smelo prodajati le v javno dopuščenih; mesnicah, teleta, prašiči in koštruni pa le na določenih mestih, od koder se niso smeli od- ' vesti, dokler niso bile plačane davščine." i Dasi so patenti o mesnem krajcarju prvotno ; predvidevali odmerjanje te davščine po i teži zaklane živine, so bile pozneje uvedene j tarife, ki so določale znesek mesnega kraj-1 carja od glave klavne živine. Taka tarifa iz " konca leta 1705 je cenila ogrskega ali veli- j kega štajerskega vola na 4 stote (400 funtov) 1 teže ter predpisala za deželna glavna mesta j od glave 6 gld 40 kr mesnega krajcarja, odi srednjega vola je davščina znašala 4 gld j 30 kr in od velike krave 3 gld. V manjših; mestih, trgili in vaseh je bila tarifa znatno \ nižja. Za teleta in razne vrste drobnice so i bile posebne stopnje mesnega krajcarja; za j vso deželo so bile enake.^ j Pobiranje mesnega krajcarja je država j dajala v zakup, in sicer v prvi vrsti deže- ! lam. Tako je v letih 1701—1704 imela dežela ; v zakupu pobiranje reformiranega polovic-j nega mesnega krajcarja v Ljubljani in pred- j mestjih za pogojeni znesek 6000 gld. Leta i 1706 je dežela vzela v zakup mesni krajcar i na Kranjskem in v pazinskem kameraliiem j gospost\u za tri leta proti zakupnini 23.000;; gld." Pri tem načinu obdavčenja in pobira-! nja niso bili posamezni potrošniki nepo- J sredno zavezani plačevati mesni krajcar; j davčna obveznosi je nastala ob sklenitvi kupčij za klavno živino ter so jo plačevali v prvi vrsti mesarji. Toda leta 1706 je de- žela dovolila cesarju še izredno davščino, ki so jo morali pokriti s posebnimi dokladarai. i Po palentu deželnih stanov naj bi se odme- ; ril sorazmeren prispevek vsem »deželno za- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ščito užhajočim kapitalistom, deželanom, uradnikom pri gospostvili in posestvih ka- kor tudi v mestih in trgih uslužbenim ose- bam, rokodelcem in drugim ljudem«. Za iz- terjavanje dodatne davščine je deželnosta- novski odbor dal popisati davčne zavezance in jim predpisal sorazmeren znesek.' Tako je nastal seznam ljubljanskih davčnih zave- zancev mesnega krajcarja od 31. maja 1706. OBLIKA IN VSEBINA SEZNAilA Iz ohranjenega gradiva se ne da povzeti točen kriterij, ki je bil leta 1706 odločilen za obveznost plačila mesnega krajcarja in za sestavo seznama. Njegova oblika in vsebina kažeta, da je bil namen popisati gospodinj- stva oziroma družine kot potrošnike mesa. Zato so bile po posameznih mestnih delih najprej popisane osebe, ki so po mislih po- pisovalca prihajale v poštev kot davčni za- vezanci. Ti so v seznamu navedeni imenoma in povečini tudi s poklicem; razen imenoma navedenih je nekaj desetin oseb, zlasti žensk, označenih brez imena ali le s krstnim ime- nom kot goslači, navadno kot ubogi gostači. Deloma, predvsem v primerih, ko je bila predpisana davščina, so bile take nepopolne označbe pozneje izpopolnjene z imeni davč- nih zavezancev. V nekaj primerih je več go- stačk navedenih skupaj, tudi je včasih poleg imenoma navedene osebe omenjena še neime- novana gostačka. Zaradi naknadnih vmesnih vpisov in nekaterih črtanj ni povsod jasno, katere označbe in navedbe spadajo k posa- meznim zavezancem in je mogoče take vpise različno tolmačiti. Iz seznama se vidi, da je imel popisovalec težave pri ugotavljanju identitete davčnih zavezancev, saj se je moral zadovoljiti tudi z vpisom kot »mož in žena, ki nočeta nave- sti ne imena ne potrošnje mesa«. Popisane osebe so morale napovedati potrošiijo mesa, nato jim je bil določen znesek davščine; naj- večkrat je bila višina davščine sporazumno dogovorjena (verglichen). Osebe, ki svoje po- trošnje mesa niso napovedale, so bile, skle- pajoč po opombah »Nichts angesagt«, števil- ne, toda tudi takim je bil končno odmerjen ali sporazumno določen znesek mesnega krajcarja ali pa so morale občasno, menda tedensko, predlagati specifikacijo svoje mesne potrošnje in po tej plačevati predpi- sano davščino. Pri posameznikih dobimo pripombo, da so se hranili drugje, zato niso bili obdavčeni. Nek davčni zavezanec ni napovedal potrošnje, pač pa je pripomnil, da bo plačal mesni krajcar od mesa. ko bo klal ali kar ga bo kupil v mesnicah. Drugi je izjavil, da sploh ne je mesa. Ydova ni ničesar napovedala, ker ni smela uživati ne koštrunovega ne govejega mesa, telečjega pa ni dobila; obljubila je, da bo konec leta predložila specifikacijo. Dasi se more po navedbi v seznamu so- diti, da so družine bile osnova popisovanja, ni jasno, kako je bil pojem družine oprede- ljen in katere osebe je popisovalec štel k družini. Sodeč po vpisih, je bil ta pojem pri- krojen namenu popisa. Ker je pri tem v prvi vrsti šlo za ugotovitev potrošnje mesa po gospodinjstvih in obdavčenje po tej po- trošnji, so družine raznih plemiških in dru- gih hišnih uslužbencev izkazane pod imenom žene. Družinski poglavar kot uslužbenec se je verjetno hranil v družini svojega gospo- darja in ne doma, zato ga niso upoštevali kot člana lastne družine. Kot že omenjeno, so v nekaterih primerih gostači pridruženi tujim družinam, ker so najbrž skupaj stano- vali, drugič so navedeni posamezniki, ki so se hranili drugod. Kljub takim izjemam so brez dvoma v seznamu navedeni v veliki večini družinski poglavarji in smemo zato po njihovem številu sklepati na število dru- žin oziroma gospodinjstev. Po seznamu iz leta 1706 je število družin- skih poglavarjev v naslednjih mestnih delih znašalo*: M e s 1 o Od Frančiška-nsldh vrat (današnji Krekov trg) levo proti rotovžu............... 68 od Tranče proti Staromii trgu levo........ 19 hiše na grajskem hrihu............ 19 Stari trg levo do Sv. Floirijana......... 63 od Sv. Floriijana do Karlovških vrat levo...... 10 od KarlovškUi vrat do Hrenove ulice....... 10 Hrenova uBca do Vodnih vrat (na Zabjaku) .... 44 Žabjak................... 14 Rožna ulica................. 50 od Rožne ulice do Hrenove ulice......... 8 od Žabjaka do gospoda Ehrnreicha, i(danes hiša Stiska ulica 1 — Levstikov trg 9).......... 39 od Schwizenovc hiše na Starem trgu {danes Levstikov trg 1 — Gornji trg 2) do Rožne ulice..... 26 od Stiškega dvorca do Tranče.......... 44 od Tranče do Spitalskc ulice (Stritarjeve) z ulicami ■proti vodi................ 59 od išpitalske ulice do Frančiškanskih vrat z ulicami za Sv. Nikolajem............. 30 ŠpitaJska ulica................ 31 stranici i(KIeifnseitthen) od Čevljarskega mosta do Vice- domskih vrat i(ob univerzi) in od tod do Nemške (Križevniške) ulice............. 63 Nemška hiša (Križanke) z Nemško ulico navzdol ua ■desni strani ............... od Engelshauserjeve hiše (Novi trg 8) do Čevljarskega mosta.................. 5 grajski stražniki............... 12 mesto skupaj ................671 ČASOPIS i K SLOVENSKO KftAjEVNO Z GODOVI. NO KftONlKA Seznam obsega tedanjo Ljubljano v celoti. Iz njega vidimo, kako različno so bila posa- mezna predmestja naseljena. V mestu zno- traj obzidja je bilo popisanih 671 družin, v predmestjih pa 838, od katerih jih je 312 odpadlo na šentpetrsko predmestje, ki so ga kot edino imenovali »predmestje« (Vorstadt). PRIMERJAVA iS STANJEM LETA 1660 IN .1754 Za del Ljubljane, ki je spadal pod stolno župnijo, razpolagamo s podatki o številu družinskih poglavarjev oziroma gospodinj- stev za leti 1660 in 1754.' Ne vemo sicer, če je bilo pri popisovanju družinskih poglavar- jev leta 1660 ter pri popisovanju družin oziroma gospodinjstev leta 1754 vseskozi uporabljeno isto merilo za določitev kroga oseb, ki so jih šteli k družinski ali gospo- dinjski skupnosti, kot za popis zavezancev mesnega krajcarja leta 1706. Ker pojem ni bil točno določen, je celo verjetno, da ni isto merilo veljalo niti pri istem popisu ter je bil obseg teh skupnosti enkrat širši, drugič zopet ožji. Najbrž si popisovalci niso delali dosti skrbi, kaj naj vzamejo kot družino ali gospodinjstvo, kar je na splošno po zuna- njem videzu spadalo skupaj, so šteli k isti skupnosti. Zato smemo predpostavljati, da v tem pogledu med posameznimi popisi ni bilo večjih razlik in je mogoče rezultate medsebojno primerjati. Ker imamo za leti 1660 in 1754 ustrezajoče podatke le za teri- torij stolne župnije, sta v naslednjem pre- gledu obe tedanji ljubljanski župniji ločeno izkazani po posameznih mestnih delih ozi- roma predmestjih, kolikor se dajo sestaviti iz podatkov popisov. Podatki gornjega pregleda se nanašajo na malo manj kot stoletje. Kažejo, da je število družin oziroma gospodinjstev naraščalo, v predmestjih znatno močneje kot v mestu, kjer se je v prvi polovici XVIII. stoletja le malo spremenilo. Za leti 1660 in 1754 je poleg števila dru- žin znano tudi število prebivalstva.'" Po- vprečno število oseb na družino oziroma go- spodinjstvo pri obeh popisih nam daje ključ za ocenitev števila prebivalstva v letu 1706, ko vemo le za število družin. V stolni žup- niji je prišlo na družino pri obeh popisih 5.7 oziroma 5.6 člana. Med mestom in pred- mestji je bilo v tem pogledu nekaj razlike. Leta 1660 je znašalo povprečje za mesto znotraj obzidja 5.8, za predmestja, ki so spadala pod stolno župnijo, pa 5.5. Leta 1754 sta ustrezajoči povprečji bili 6.1 ter 4.8. Po- vprečno število družinskih članov je v mestu naraslo, v predmestjih nazadovalo. Ker je bil razvoj v mestu drugačen kot v predmest- jih, bomo prišli do točnejšega rezultata, če ocenimo prebivalstvo ločeno. Zaradi razlik v povprečjih med obema popisoma kaže vzeti aritmetično sredino, ker je tudi leto 1706 sredi med njima. Aritmetična sredina po- vprečij za mesto znaša potem 5.95, za pred- mestja 5.2. Na podlagi teh povprečij bi bilo torej leta 1706 v mestu znotraj obzidja okrog 4000 prebivalcev, v predmestjih, ki so spa- dala k stolni župniji, pa okrog 2100, skupaj 6100 prebivalcev. To število je za okrog 400 višje kot število, do katerega sem prišel z ocenitvijo prebivalstva po številu rojstev." V šentpetrskem in poljanskem predmestju je tCRONlKA ČASOPIS 2 A ŠLOVENSKO KftAjEVNO ZGODOVINO bilo leta 1706 432 družin, za katere, kot se zdi, ne smemo predpostavljati isto povprečje dru- žinskih članov kot za druga predmestja. Za mestne dele pod šentpetrsko župnijo imamo podatke o stanju prebivalstva in družin šele za leto 1783.12 Tedaj je v teh delih živelo 2776 prebivalcev v 779 družinah, povprečno je prišlo 3.5 člana na družino. Pri padajoči tendenci povprečja družinskih članov v drugih predmestjih najbrž ne pogrešimo do- sti, če vzamemo tudi v šentpetrskem in po- ljanskem predmestju za leto 1706 višje po- vprečje. Pri povprečju 4 članov bi imeli obe predmestji tedaj okrog 1730 prebivalcev, to je skoraj isto število, do katerega sem prišel s cenitvijo prebivalstva po nataliteti. Cela Ljubljana je torej leta 1706 po cenitvi na podlagi seznama zavezancev mesnega kraj- carja štela okrog 7830 ljudi. Razlika med re- zultatoma, do katerih sem prišel po obeh ce- nitvah, na podlagi natalitete in števila dru- žin, ne znaša niti 400 prebivalcev. Sorazmer- no s celotnim številom prebivalstva je to majhna razlika in kaže, da sta rezultata zelo verjetno blizu pravemu stanju. POKLICNA IN STANOVSKA STRUKTURA Zavezanci mesnega krajcarja so v sezna- mu označeni povečini tudi po poklicu ozi- roma stanu. Za naslednji tabelarični prikaz poklicne in stanovske strukture so popisani zavezanci razdeljeni v glavnem po istih po- klicnih in stanovskih skupinah, kakor sem jih že uporabil pri prikazu poklicne in sta- novske strukture na osnovi popisa prebival- stva iz leta 1754.13 Nekaj sprememb je bilo potrebnih zaradi različnosti gradiva. Ker so nekateri družinski poglavarji pripadali kme- tijstvu, je uvedena tudi ta skupina. Odpadli sta skupina dijaštva in skupina hišne slu- žinčadi, ki ni mogla spadati med davčne za- vezance, kolikor ni imela lastnega gospo- dinjstva. Pač pa so dokaj številni primeri, skupno jih je bilo 62, da so v seznamu na- vedene žene plemiških in drugih hišnih uslužbencev z lastnimi gospodinjstvi. Take primere vsebuje skupina uslužbencev plem- stva in duhovščine, katera združuje tako hišno služinčad z lastnimi gospodinjstvi kot tudi uslužbence, ki nimajo značaja hišne služinčadi. Skupina »ostali poklici« vsebuje nekaj poklicev, katere sem štel pri obdelavi popisa iz leta 1754 k skupinam javne službe, n. pr. solicitatorje, oziroma uslužbensiva plemstva in duhovščine, n. pr. laične cer- kvene uslužbence. V tej zbirni skupini so zbrani tudi posamezni poklici, ki se ne dajo uvrstiti v druge skupine, zastopani pa so le v nekaj primerih. Verjetno je sestavljalec seznama iz leta 1706 kolikor toliko točno označeval poklice popisanih družinskih po- glavarjev. Toda skoraj pri tretjini manjkajo označbe o poklicni pripadnosti. Mnogokrat sestavljalcu seznama ni bil znan niti priimek družinskega poglavarja. Ni čudno, da je v številnih primerih izpadlo ugotavljanje po- klica. Zato slika poklicne in stanovske struk- ture na podlagi teh podatkov ne more biti brez vrzeli. Pri uvrstitvi zavezancev mesnega kraj- carja v posamezne poklicne skupine sem se držal istega načela kot pri obdelavi popisa iz leta 1754. Po tem načelu sem posamez- nega družinskega poglavarja z dvema pokli- cema upošteval v skupini tistega poklica, ki je bil naveden na prvem mestu. Primerov dvojnih poklicev je bilo največ pri rokodel- cih, ki so bili obenem tudi gostilničarji. Vsi rezultati za leto 1706 se ne dajo pri- merjati z rezultati iz leta 1754. Že na prvi pogled se opazijo med rezultati obeh popi- sov nekatera nesoglasja, ki morejo imeti svoj vzrok le v nepopolnosti seznama iz leta 1706. Tako je število družinskih poglavarjev v skupinah plemstva, duhovščine in doktorjev v gornjem pregledu znatno nižje, kot je bilo število samostojno zaposlenih v istih skupi- nah leta 1754. Razlike so tako velike, da jih ni mogoče razložiti z normalnim razvojem obsega posameznih skupin. Najbolj verjetno je, da precej pripadnikov teh stanov iz ka- kršnega koli razloga ni bilo vsebovanih v seznamu zavezancev mesnega krajcarja. V drugih poklicnih skupinah ne vidimo tako velikih razlik, tudi je obstoječe razlike laže razložiti z različnim značajem obeh popisov. a ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Odstotki deležev, ki so jih imele posa- mezne poklicne in stanovske skupine na ce- lotnem številu, kažejo deloma drugačna raz- merja, kakor jih je pokazalo gradivo iz leta 1754. Seveda ne smemo pri tem primerjanju pozabiti, da je tudi osnova druga. Odstotna razmerja, ki smo jih dobili po seznamu iz leta 1706, se nanašajo na zavezance mesnega krajcarja, to je družinske poglavarje v celi Ljubljani, leta 1754 pa predstavljajo deleže celotnega prebivalstva stolne župnije. Javna služba, trgovstvo, obrtništvo in go- stinstvo so imeli leta 1706 sorazmerno dosti višje deleže. Obrtništvo je bilo s 30 */o daleč najmočnejša poklicna skupina med zave- zanci mesnega krajcarja. Številni sta tudi skupini moških in žensk brez navedbe po- klica in goslačev. Ni izključeno, da so v tej skupini posamezniki, za katere sestavljalec seznama ni navedel stanu ali poklica, če- prav so pripadali enemu ali drugemu. Ven- dar je verjetno, da pomanjkanje označbe v največ primerih ni bilo le slučajno in da je precejšen del res bil brez poklica. Na pod- lagi popisa iz leta 1754 smo glede te sku- pine prišli do istega zaključka. Skupina uslužbencev plemstva, duhovščine itd., ki iz- kazuje sorazmeroma največjo razliko v pri- merjavi z letom 1754, je pa, kot je bilo že omenjeno, drugega značaja, ker vsebuje poleg drugega uslužbenstva tudi hišno slu- žinčad s samostojnim gospodinjstvom. Na splošno je slika poklicne in stanovske strukture na podlagi seznama zavezancev mesnega krajcarja v glavnem ista, kot jo daje popis prebivalstva leta 1754. Le delež treh stanov, plemstva, duhovščine in dok- torjev se v tem pregledu ne izraža v meri, ki bi ustrezala njihovemu dejanskemu šte- vilu. DRUŽBENOGOSPODARSKA STRUKTURA V LUCI MESNEGA KRAJCARJA Višina mesnega krajcarja, ki je bila pred- pisana davčnim zavezancem, se je gibala od 7 krajcarjev do 40 goldinarjev. Večje število v seznamu navedenih pa sploh ni bilo ob- davčenih s to davščino. Razlogi za neobdav- čenje so bili različni. Pri nekaterih je pri- pomba, da bodo predlagali specifikacije ko- ličin potrošenega mesa, od katerih bodo pla- čevali mesni krajcar. Raznim plemičem davščina ni bila predpisana, ker so jo pla- čevali posebej kot lastniki imenj (unter denen begilten gezalt ali verglichen). V naj- več primerih razlog, zakaj ni predpisan ni- kak znesek, ni naveden. Med takimi primeri je velik del oseb brez navedbe poklica ali stanu, predvsem žensk, verjetno gre največ za nezaposlene brez premoženja in zaslužka, ki jih ni bilo mogoče obdavčiti. Sodeč po značaju davščine bi morala ko- ličina potrošnje biti merilo za odmero zne- ska mesnega krajcarja. Potrošnja mesa v po- sameznem gospodinjstvu ni bila odvisna le od gmotnih razmer. Določal jo je verjetno v prvi vrsti obseg družin in šele v manjši meri premoženjske razmere ali višina do- hodkov. Seveda je obseg družine in gospo- dinjstva bil odvisen tudi od gmotnega sta- nja družinskega poglavarja. Premožnejše družine, plemiške, uradniške, trgovske in obrtniške, so imele hišne posle, rokodelci pomočnike in vajence. Obseg družin in go- spodinjstva se je s takimi tujimi člani po- večal, vzporedno se je povečala potrošnja mesa. Zavezancem mesnega krajcarja pred- pisani zneski dokazujejo, da ni mogel biti le obseg potrošnje mesa odločilen za odmero zneska davščine. Ne moremo predpostavljati tako velikih razlik, kot jih kažejo razmaki med zneski mesnega krajcarja, predpisani posameznim zavezancem. Brez dvoma se je tisti, ki je davščino odmerjal, oziral tudi na premoženjske razmere in dohodke. Zato daje razvrstitev družinskih poglavarjev po davč- nih stopnjah vsaj nekaj vpogleda v tedanjo strukturo prebivalstva po premoženjskem stanju in dohodkih. Pregled, ki ga dobimo, ni popoln, ker predpis mesnega krajcarja ni zajel vseh družinskih poglavarjev, razni pri- meri izvzetih so bili že omenjeni. Kljub vsem vrzelim nam bo taka razčlenitev ljub- ljanske družbenogospodarske strukture iz začetka XVIII. stoletja dobrodošla, saj je iz tedanjega časa na razpolago le malo šte- vilčnih podatkov, ki nam bi jo mogli osvetliti na podoben način (gl. na str. 10). V pregledu so zavezanci razvrščeni po višini zneskov mesnega krajcarja. Takoj opazimo, da so skupine z višjimi zneski sla- bo zasedene, šele pri mesnem krajcarju v znesku 12 gld je znašalo število zavezancev nekaj desetin. Več kot polovici vseh v se- znamu mesnega krajcarja upoštevanih je bilo predpisanih manj kot 5 gld mesnega krajcarja. Seznam vsebuje tudi 238 družin- skih poglavarjev, katerim ni bil predpisan nikak znesek. Med temi je bilo 36 moških in 90 žensk, za katere poklic ni bil naveden. Verjetno je med temi večina bila brez po- klica in zaposlitve ter brez sredstev za pla- čevanje mesnega krajcarja. Razen tega so v 9 primerih popisane osebe brez poklica ozna- čene kot ubogi ljudje, kar je bil najbrž raz- log, da niso bili obdavčeni. Vendar ni bil vsakdo kot revež označen tudi oproščen mes- nega krajcarja. Zlasti med rokodelci jih je KRONIKA ČASOPIS ZA ŠLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bilo več označenih kot »ubogi«, pa niso ostali neobdavčeni; ubogemu zlatarju je bilo n. pr. predpisanih 6 gld mesnega krajcarja, ubogemu čevljarju in ubogemu mesarju vsa- kemu po 5 gld in podobno. Nekateri mesarji so označeni v seznamu kot gospodarsko pro- padli (verdorbene Fleischhakher), kljub te- mu so jim bili predpisani manjši zneski.. Med neobdavčenimi dobimo vse poklice in stanovske skupine, obrtnike, trgovce, ple- miče, osebe v javnih službah in druge. V večini teh primerov vzroka za neobdavče- nje ne moremo iskati v gmotnih razmerah, temveč so bili odločilni drugi razlogi. Potem- takem moramo kvečjemu polovico neobdav- čenih družinskih poglavarjev šteti kot brez premoženja in brez dohodkov. Ker so trije najvišji stanovi, plemstvo, du- hovščina in doktorji v seznamu pri predpi- su mesnega krajcarja le delno upoštevani, je naš pregled najmanj popoln ravno glede davčnih zavezancev, ki so bili obdavčeni z najvišjimi zneski. Pripadniki teh stanov so namreč plačevali mesni krajcar po najviš- jih davčnih stopnjah. Najvišji znesek te dav- ščine, 40 gld, je bil sicer predpisan uršulin- skemu samostanu, toda zanj ga je plačal nje- gov ustanovitelj Jakob pl. Schellenburg. Kot davčni zavezanec je bil v seznamu na zad- njem mestu naveden samostan sv. Klare z mesnim krajcarjem 50 gld, ki je bil pozneje črtan, zato v pregledu ni upoštevan. Dav- ščina v znesku 30 gld je bila predpisana že omenjenemu Jakobu pl. Sehellenburgu, v ti- stem času gotovo najpremožnejšemu ljub- ljanskemu bankirju in trgovcu, ki mu je bilo podeljeno plemstvo. Med zavezanci v najvišjih davčnih skupinah z 10 gld in več je bilo 9 plemičev, 3 duhovniki, 8 doktorjev, 11 javnih uslužbencev, 11 trgovcev, 64 obrt- nikov, 15 gostilničarjev, 7 solicitatorjev, konjski jahač (Rossreitter), kapiteljski oskrb- nik ter 22 moških in žensk brez poklicne ali stanovske navedbe. Zdi se, da so od plem- stva v višjih skupinah le taki, ki so oprav- ljali kakšno uradniško službo ali so si pri- dobili plemstvo kot obogateli trgovci in manufakturisti tedanjega časa. Drugi pri- padniki plemstva so bili po seznamu ne- obdavčeni, ker so plačevali mesni krajcar kot posestniki imenj. Pri večini obdavčenih z najvišjimi zneski so brez dvoma na višje obdavčenje vplivali večje premoženje ali višji dohodki, tako da jih smemo šteti kot 10 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA gospodarsko najmočnejše v mestu. Le pri gostilničarjih je na višjo odmero vplivala večja potrošnja mesa, kajti vsaj nekaterim je — sodeč po opombah v seznamu — bil predpisan mesni krajcar od lastne potrošnje in od potrošnje v gostilniškem obratu. V ta- kih primerih je bilo mogoče, da so bili gostilničarji glede na svoje premoženje in dohodke sorazmeroma močneje obdavčeni z- mesnim krajcarjem kot druge stanovske in poklicne skupine. Kot se vidi iz tabele, so zavezanci mesnega krajcarja z višjimi zneski, čeprav malošte- vilne jši, sorazmerno mnogo več prispevali k skupnemu znesku davščine. Od 1509 v se- znamu vsebovanih davčnih zavezancev jih je bilo obdavčenih z določenim zneskom 1238, drugi so bili neobdavčeni ali pa so bili obdavčeni na podlagi specifikacij o po- trošnji in kot posestniki imenj. Po seznamu predpisana davščina je znašala skupno 5109 gld 16 kr. Od tega zneska je 2209 gld, to je 43.2 "/o celotne vsote, odpadlo na komaj 164 ali 13.2 "/o davkoplačevalcev, ki jim je bilo predpisanih 10 gld ali več mesnega kraj- carja. Tudi primerjava med mestom in pred- mestji pokaže, da so številni davčni zave- zanci v predmestjih plačevali sorazmeroma znatno manj kot manj številni v mestu. Opazimo tudi, da so v mestu prevladovali zavezanci, ki so plačevali nad 4 gld mes- nega krajcarja, v predmestjih pa je bilo več davkoplačevalcev v nižjih skupinah dav- ščine. Posamezne poklicne in stanovske skupine so bile na skupnem znesku mesnega kraj- carja udeležene deloma z drugačnimi de- leži kot na številu davčnih zavezancev. Prve tri skupine ter obrtništvo in gostin- i stvo izkazujejo pri deležih na skupni vsoti' mesnega krajcarja znatno višje odstotke, kot; jih imajo na številu zavezancev. Absolutno je največja razlika pri obrtništvu, ki je pri- spevalo 41.25 »/o celotnega zneska. Relativni razliki sta največji pri doktorjih in gostil-: ničarjih, dveh skupinah, ki sta s plemstvom; in duhovščino spadali k skupinam najvišjih davčnih zneskov. V mestu in predmestjih so posamezjie poklicne in stanovske skupine imele različne deleže na celotnih zneskih, i Razen obrtništva in gostinstva ter seveda tistih skupin, ki so bile zastopane le v pred- mestjih, imajo vse skupine višje odstotke v mestu in nižje v predmestjih. Absolutno in relativno ima le gostinstvo v predmestjih višji delež, ker je največ gostilniških obra- tov bilo v predmestjih in so ti spadali v skupine z višjimi davčnimi zneski. Obrtni- štvo je imelo sicer v predmestjih precej višji odstotek svojega deleža na skupnem znesku davščine, toda absolutno je bil delež skoraj za polovico nižji, kar je bilo pač v zvezi s skoraj za polovico nižjo vsoto mesnega kraj- carja v predmestjih v primerih z mestom. 11 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Iz zadnje tabele, ki kaže povprečne zne- ske i)lačanega mesnega krajcarja po poklic- nih in stanovskih skupinah — povprečja so izračunana na število obdavčenih —, se vidi, da so povprečja za vse skupine bila v pred- mestjih nižja kot v mestu. Premožnejše pre- bivalstvo, večji trgovci, obrtniki in pripad- niki drugih poklicev so živeli znotraj mesta, v predmestjih pa je bilo zbrano prebival- stvo, ki je po svoji gospodarski moči in gmotnem blagostanju zaostajalo za prebival- stvom v notranjosti mesta. Pri večini poklicev je bila višina davščine precej diferencirana, zlasti pri poklicih, ki so imeli številne pripadnike. Posamezne po- klicne in stanovske skupine niso bile enot- ne glede premoženjskega sloja, kateremu so pripadale. Največje razlike so bile v sku- pini javne službe, trgovstva, obrtništva, go- stinstva in pri skupini, v kateri so združeni davčni zavezanci, katerih poklic ali stanov- ska pripadnost ni bila navedena. Gmotne razlike so morale v teh skupinah biti velike, če sodimo po zneskih mesnega krajcarja od najvišjih do najnižjih zneskov. Razloga teh razlik ne smemo iskati le v raznem obsegu, n. pr. trgovskih obratov, kjer so poleg pravih trgovcev zastopani tudi kramarji in bra- njevci, ali pa obrti, ki so obrtnikom nudile zelo različne pogoje za preživljanje, ali pa v skupini javne službe, kjer so poleg višjih javnih funkcionarjev zastopani tudi nižji uslužbenci, temveč ravno tako v razlikah premoženjskega stanja davčnih zavezancev. Nekateri izmed njih so imeli hiše in pose- stva ali pa drugačno premoženje, na osnovi katerega jim je bil predpisan sorazmerno višji znesek kot drugim pripadnikom iste poklicne skupine. Da niso mogli za določa- nje višine mesnega krajcarja posameznikom biti odločilni le dohodki iz pridobitne dejav- nosti, dokazujeta tudi skupini moških in žensk brez navedbe poklica in goslačev. Pri- padniki teh dveh skupin so bili deloma ob- davčeni z zneski, ki so presegali splošna povprečja, kar kaže, da so med njimi bili davčni zavezanci s pomembnejšim premo- ženjem ali dohodki. Ni izključeno, da pri marsikateremu od teh sestavljalec seznama ni označil poklicne dejavnosti ali njihovega stanu in bi pravzaprav spadali v eno ali drugo poklicno ali stanovsko skupino. Skupina moških in žensk brez navedbe poklica in goslačev ne vsebuje torej samo oseb brez premoženja ali dohodkov. Od teh dveh skupin je ostalo neobdavčenih 36 mo- ških in 90 žensk, veliki večini je bil mesni krajcar predpisan. Od drugih neobdavčenih je bilo 16 pripadnikov plemstva, 25 javnih uslužbencev, 6 trgovcev, 20 obrtnikov, 12 uslužbencev plemstva, duhovščine itd., 7 dninarjev, 9 revežev in tudi na ostale sku- pine je odpadlo po nekaj primerov. Z mes- nim krajcarjem ni bilo obdavčenih 15,7 "/o v seznamu popisanih družinskih poglavar- jev. Za nekako polovico teh poklic ali stan ni bil naveden. Verjetno je večina teh bila brez premoženja in dohodkov; glede ostale 12 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA polovice neobdavčenih, ki so označeni po poklicu in stanu, kolikor niso bili reveži, je težko presoditi, ali jim ni bil predpisan mesni krajcar zaradi gmotnih razmer ali pa je bil odločilen drug razlog. Sicer pa ubo- štvo ni bilo vedno razlog za oprostitev od mesnega krajcarja, ki je bil predpisan tudi osebam, označenim kot »ubogi ljudje«. Raz- členitev davčnih zavezancev po poklicu in višini obdavčenja nam seveda ne daje šte- vila vseh ubožnih družin ali celo ubogih v Ljubljani. V seznamu mesnega krajcarja so mogli biti upoštevani v Ljubljani stalno na- seljeni, ne pa reveži, ki so se s podeželja za- tekali v Ljubljano prosit miloščino. Število takih beračev je bilo v tedanjih časih v pri- meri s številom prebivalstva visoko. Ko je mestni magistrat leta 1752 po naročilu repre- zentance, to je takratne deželne vlade, mo- ral izvršiti deželskosodno vizitacijo, je našel in popisal v okolišu deželskega sodišča 459 beračev, katere je potem izgnal v njihove rojstne kraje.*'' V nekaterih poklicnih skupinah dobimo poklice, katerih pripadniki so bili razmero- ma enotno obdavčeni z enakimi zneski ali pa zneski, ki so bili blizu skupaj. Taki po- klici so bili n. pr. solomerci v skupini javne službe ali konjski prekupčevalci (Rosstau- scher) v skupini prometa, ki jim je bil pred- pisan mesni krajcar 2 gld, ali tesarji, ki so plačevali 1 gld oziroma okrog tega zneska. Precej enotno so bili obdavčeni vozniki in čolnarji; mesni krajcar se je pri njih gibal med 34 kr in 2 gld. Dninarji so plačevali po eno, dve ali tri sedemnajstice. Čeprav ne morejo odstotki, izračunani na podlagi obdavčenja z mesnim krajcarjem, podati točen prikaz družbenogospodarske strukture ljubljanskega prebivalstva v dobi, ko je bilo mestno gospodarstvo še zelo za- ključeno in preden ga je merkantilizem spre- menil, nam vendar odkrivajo nekaj značil- nosti. Gospodarska moč plemstva in duhov- ščine se iz že omenjenih razlogov ne izraža v zadostni meri. Je pa izven dvoma, da je težišče gospodarstva bilo pri obrtništvu, ki ga je takrat še v celoti predstavljalo roko- delstvo. Slabo je odrezalo trgovstvo, ki tako po številu pripadnikov kot po deležu na skupnem znesku mesnega krajcarja spada med manj pomembne skupine. Deloma je tako stanje le navidezno. S trgovino so se ukvarjali tudi nekateri pripadniki plemstva, ki so izšli iz trgovskega stanu, verjetno je nekaj trgovcev upoštevanih v skupini oseb brez navedenega poklica. Saj trgovina na veliko ni bila vedno združena s stalnimi obrati; premožnejši meščani so se s trgov-> skimi posli ukvarjali včasih le bolj slučaj- nostno. Zato jih niso vedno označevali kot trgovce in je pri njihovem značaju tudi dvomljivo, če niso spadali bolj med hišne in zemljiške posestnike ter rentnike. Precej šte- vilna in po znesku mesnega krajcarja močna skupina moških in ženskih davčnih zavezan- cev brez navedbe poklica nam kaže na go- spodarsko pomembnost dela prebivalstva, ki je živelo od dohodkov zemljiške in hišne po- sesti ter kapitala. Iz omenjenih virov so se preživljali tudi pripadniki drugih stanov- skih in poklicnih skupin, v prvi vrsti plem- stva in duhovščine. Kapitalistični razvoj je torej v mestnem gospodarstvu zavzemal kar precejšen obseg in je spreminjal družbeno- gospodarsko strukturo mestnega prebival- stva. V zvezi s tem razvojem so bile znatne pre- moženjske razlike in razlike pri dohodkih, na katere kažejo veliki razmaki stopenj mesnega krajcarja. Diferenciacija družbeno- gospodarske strukture prebivalstva je bila precejšnja v primeri s stanjem, v katerem je bilo mestno prebivalstvo v srednjem veku.15 Tedaj so prevladovala majhna in srednja premoženja, velika premoženja so bila redka in tudi število neobdavčenih ni bilo veliko. Po sliki, ki jo dobimo po razčle- nitvi obdavčenja ljubljanskega prebivalstva z mesnim krajcarjem, so pa bile skrajne, najvišje in najnižje skupine kar močno za- stopaite. Tako diferenciacijo opažamo tudi znotraj skupine obrtništva, pri kateri bi pri- čakovali več enotnosti. Le redki rokodelski poklici so kolikor toliko enotni glede davčne stopnje, n. pr. klobučarji in pasarji, ki so bili skoraj vsi v najvišji davčni skupini, pri večini so zastopane višje in nižje davčne stopnje. Vsi ti pojavi kažejo na obširnejše spreminjanje nekdanje mestne družbene strukture v smeji večjih razlik v gospodar- skih razmerah skozi prejšnja stoletja bolj enotnega mestnega prebivalstva. OPOMBE 1. Vlado Valcnčič, Proljivalstvo Ljubljane ured dve sto leti. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, Il/1<«4, št. 3, str. 191 si. - 2. DAS (Državni arhiv Slo- 'eni>c), .Stanovski arhiv fasc. 6\ ^-lopič 23. p".-i"s'-; Beschreibung 31. Muy 1706. — 3. Dr. Ernst Mischlor, dr. Josef Ulbrich. Oesterreichisches Staatsvvortcrburh. Zwoite .4-uIlage, Dunaj -1906. Zweiter Band. V. Mensi. Fi- nanzgeschiichte, str. 58. — 4. . DAS, Patent Jožefa I. od 11. 7. 1703 v zbirki patentov. — 5. D.\S. .Stanovski arliiv fasc. 60, snopič 5. — 6. D.VS. Sla.iM>vsl