Celfski TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA, Poštnina plačana v gotovini Že V prvih tednih in mesecih napnimo vse sile za izpolnitev Leto III. — Stev. 3. Celje dne 21. januarja 1950 Cena 2 din V Žalcu ustanovilo kmečko obdelovalno zadrugo Ze v lanski jeseni so se žalski kmetje •dločevali za ustanovitev kmetijsko ob- delovalne zadruge, vendar zaradi raz- ličnih pomislekov in pomanjkanja de- lovne sile, ki bi lahko delala v zadrugi svojega sklepa niso uresničili. To vprašanje pa so rešili te dni na ta način, da so se dogovorili z upravo »Hmezada«, ki bo v mrtvi sezoni dajala svoje sezonske delavce zadrugi v pomoč. Tako ni bilo za ustanovitev obdelo- valne zadruge v Žalcu nobene ovire več. Kmetje — 26 po številu — ki so želeli vstopiti v zadrugo, so se 12. t. m. zb'-alt na ustanovnem občnem zboru v P'-ostorih hTneljarske zadruge. Z zastop- nikom iz ok'-aja so sestavili zadružna pravila. Izvolili so si svoj upravni in nadzo-ni odbor, za predsednika zadruge pa tovaT-iša Jošta, predsednika »Hme- rada«. Tovariš Jošt se je zahvalil kme- tom za izkazano mu zaupanje in pred- lagal zad'-užnikom že takoj ob ustano- vitvi zadruge ostro tekmovalno borbo s sosedno močno arjevaško zadrugo. Zad»-"žn!ki so se dogovorili tudi o veJJkn«fi ohišnic. Višino zakupnine so do'oJ^ili tatio da se bo nlačevala: do 7 ha vložene zemlje 12 odstotkov od 7 do 10 ha "a 6 odstotkov. Tudi pri vsoti S 000 000 din. za katero se zadruga lahko zadolži, so bili zadružniki vsi edini. Nova kmečko obdelovalna zadruga bo impia celotne zemlje ok^og 205 ha in ho nosila svoje — za Savinjsko dolino zr»a- Cilno ime »Hmeljar«, saj se bo bavila P'-etežno s hmeljarstvom. V unravni kot nadzorni odbor so bili posrečeno izbrani sami priznani hme- ljarji, kar daje že v vseh začetkih upa- nje da bo ta zadruga dobro uspevala in bo lahko uspešno tekmovala s priznano arjevaško zadrugo. Ob zaključku je poverjenik za kme- tijstvo p^i OI^O tov. Ivan Vodovnik v imenu Okrajnega komiteja KPS ter v imenu lO OF Celje-okolica čestital žalskim kmetom k ustanovitvi nove za- druge. Govoril je še o vzrokih uspehov in neuspehov že obstoječih zadrug, ter končno poudaril velik pomen, ki ga ima ustanovitev KOZ v 2alcu — središča hmeljarstva. Za njim je nove zadružnike pozdra- vil še predsednik arjevaške zadruge tov. Ulaga, ki je med drugim dejal: »Vesel sem, da se je končno tudi Ža- lec prebudil. Vsi arjevaški zadružniki se veselimo tega in te živahne razgi- banosti naših vasi. Veselimo se tekmo- vanja in ga z veseljem sprejemamo. Prepričan sem, da no bo dolgo, ko se bo vaša zadruga o^tro korala z našo in bo to živahno medsebojno tekmovanje pri- neslo vam in nam velike uspehe.« Tov. Jošt se je zahvalil predsedniku arjevaške zadruge za vzpodbudne be- sede in ga prosil, da bi novoustanov- ljeni zadrugi nudil v potrebi pomoč iz svojih dolgoletnih izkušenj, kar je tov. Ulaga rade volje obljubil. Skupno s staro KOZ Vrbje ter s pri- stopom 26 kmetov v novo obdelovalno zadrugo »Hmeljar«, bo imel KLO Žalec 40 odstotkov vse zemlje v socialistič- nem sektorju. Zako} plan prevozo lesa v okrofu Celje-okolica v preteklem letu ni bil _izpolnjen Pri planskem prevozu lesa je imelo poverjeništvo za gozdarstvo pri OLO Celje-okolica v preteklem letu nemale težkoče z mobilizacijo voznikov. Kra- jevni ljudski odbori ter gozdne uprave same so nudile pri tej nalogi le malo pomoči, kar je imelo ponekod za posle- dico, da lanslcega plana še danes voz- niki niso izpolnili. Pravilno razumevanje pri tej al^ciji so pokazali KLO-ji: St. Peter, Braslovče in Tmava. Vozniki iz teh KLO-jev so vozili les v Gornji §avinjski dolini. — KLO St. Peter se je v septembru in oktobru mesecu ponovno udeležil pre- voza lesa v Vitanju in je s 46 glavami vprežne živine disciplinirano izvozil vse planske količine lesa. Najboljši vozniki, ki so celo prekoplansko izvažali les so bili Novak, Dimec in Zaje Marija iz KLO St. Peter. V Trnavi je predsednik KLO tovariš Povšo Jože sam vozil na če'u z drugimi vozniki in je na ta način dal lep zgled os+alim kmetom, ki so se za njim tudi udeležili prevozne akcije. Trinajst konj je prevozilo v rekordnem ča?u — v 12 dneh 600 kub. metrov hlodovine. Voz- niki so si sproti sami popravljali cesto in složno pomagali drug drugemu pri nakladanju. Najbolj v redu so akcije s prevozom lesa potekale v Vitanju, kjer je bil vod- ja brigad tov. Jokan in pa v Gomii Sa- vinjski do'''ni, kjer je uspešno vodil ak- c'jo tovariš Tra^/nar iz okraja Celje- okolica. V Go'-nli Savinjski dolini je bi'o po- sekano 39.000 kub. metr. lesa in so kljub poman.^kaniu delo\'ne ?''e v me<:ecih, ko je naiveč de^a na poljti (hrneli) k'-a- jevnl ljud?ki odbori kot St. Pe*er. Ža- lec. Bras'ovče in Tmava v redu in toč- no i'^r>o''n!li svoje naloge. Gornia Sa- vin^«;Vq do^na je že v mesern avpusiu Izpo^ni'a plan prevoda 'esa. Pri »»o-^dnih UDravah kot Braslovče, Jijrklošter in Podčetrtek pa so zaradi organi-^acijskih pomanjkljivosti s planom prevoza ze^o zaostali. Komisija za prekri^iVe pri pove-^jeni- §tvn za go-vlars+vo 0T<0 Cel^e-okolica. Je izrekla kazni za voznike ki so na- merno sabotirali plsn prevo-'a lesa. KLO S*. I,o\'Tenc je imel po p'anu iz- v^ozi+i 800 kub. metrov h^odov-ne 'n f!00 prostominskih metrov drv. 18 voznikov je od sentemb'-a do decemH-^a zvoz'.'o komrti 100 k^'b. metrov b'odov'ne m 21 proslominskih metrov drv. Kljub večkratnemu prigovarjanju, opominom in grožnjam s sirani okrajnega p>over- jeništva za gozdarstvo, kmetje v tem KLO-ju niso razumeli te naloge in se niso odzvali pozivu za prevoz lesa. Ko- misija z.a prekrške je zato kaznovala Stor Ivana s 25.0000 din kazni. Gobec Štefana pa z zaplembo par volov. V KLO Vitanje je bil Jeseničnik Karel kaznovan s 50.000 din kazni. Iz.govarjal je. da nima primernih voz za pre- važanje lesa, komisija pa je ugo+ovila, da oo-^eduie Jeseničnik 5 voz ki bi bili primerni za prevoz lesa v vitanjskem sektorju. Lončar Štefan iz KLO Go- milriko je imel zvoziti 60 kub. metrov lesa na železniško postajo Polzela. Te vožnje se ni udeležil in je bil kaznovan z zaplembo para konj, voza in vprege. Letos bodo prostovoljci v CEUU DELALI PREDVSEM PRI GRADNJAH STANOVANJSKIH HIŠ Na podlagi uspehov in izkušenj v preteklem letu kakor tudi napak, je uprava za prostovoljno delo pri MO OF planirala v letu l&SO svoje delo. V letošnjem letu je potrebno, da tudi is prostovoljnim delom dosežemo večje uspehe, kakor smo jih imeli v prešnjem. Glavna slabost je bila sama organi- zacija prostovoljnega dela. S prenosom, prostovoljnega dela na Terenske sekre- tariate OF je bila storjena ena manjših napak .vendar pa ne bistvena, ker s tem se je hotelo poudariti, da so sekre- tariati Osvobodilne fronte nosilci poli- tičnega življenja in s tem tudi mobili- zatorji množic pri izvajanju pomoči v vseh gospodarskih akcijah naše oblasti. Vendar pa to ni prišlo tako do izraza, ker se neka'^eri tovariši iz terenskih se- kretarjatov OF niso zavedali svoje dolž- nosti ter niso bili mobilizator širokih mas pri vodstvu prostovoljnega dela. Kjer se pvosebno tovariži odgovorni za prosiovoljno de'o niso zavedali svojih dolžnosti, tudi njihovi uspehi niso bili taki, kakršne smo pričakovali. Druga slabost, ki se je kazala pri organizaciji prostovoljnega dola, je bila v tem, da so sekretar jati polagali premalo pažnje prav tovarišem, ki so odgovarjali za prostovoljno delo. Ista napaka kakor pri odbornikih od- govornih za prostovoljno delo je bila tudi pri evidentičarjih, ker niso vodili prave evidence in niso zapisovali ur, ki BO jih posamezni člani Osvobodilne fron+e aM člani sindikalnih podružnic Izvršili. V preteklem letu smo opravili preko 400.000 prostovoljnih ur. Ce bi pa bila evidenca bolj točna, bi jih zabe- ležili še nekaj deset tisoč več. Vsi dotoro vemo, kako primanjkuje stanovanj, če hočemo kriti vse potrebe, ki jih imajo naši delovni ljudje. Da bi nekako ublažili stanovanjsko krizo, mo- ramo ^etos pridobiti vse c ane Osvobo- dilne fronte, kakor tudi č'ane sindikal- nih podružnic, da bodo aktivno sodelo- vali prav pri izgradnji stanovanjskih objektov v našem mestu. Planiranih 250 000 pvos^ovoljni-h ur ža izgracbijo stanovanjskih hiš ni preveč, celo pre- malo, kajti prav na izgradnji istih mo- ramo vztrajati, da bomo lahko zadostili najnujnejšim potrebam naših delavcev in nameščencev. Nič manj važne od stanovanjskih ob- jektov niso ceste, kanalizacije in vodo- vod ki so tesno povezane z njimi. Vzpo- redno z gradnjo stanovanj ali že prej moramo zgraditi tudi ta omrežja, zato jih je Uprava za prostovoljno delo ola- nirala. Da bomo vse gornje naloge usipeš-no izvedli, morajo terenski odbori povesti vse člane v odločen boj za izgraditev stanovanj. Tovariši, ki pa odgovarjajo za prostovoljno delo, naj vzpostavijo pravilno organizacijo. si narede plan dela z^ vsak mesec posebej, ter vestno iz.no'njujejo nalofre. Dolžnost evidcn- t.icarjev pa je pri enih kakor drugih, da bodo pravilno evidentiraM pro'^to- vnl^'ne ure. d^ ne bo č'ana Osvobod-'ne fronte ali sindikata, ki bi bil prikraj- šan za opravljene prostovoljne ure. V RIMSKIH TOPLICAH se naši najboljši frontovci vzgajajo v dobre voditelje Dne 18. t. m. se je zaključil v Rimskih Toplicah drugi frontni Hdnevni tečaj, katere organizira okrajni odbor OF Ce- lje-okolica, pod vodstvom tov. Strausa. Udeležba na tečaju je bila zadovoljiva, saj je bila za 56% večja od one na prvem, ki se je vršil v novembru 1949. Ti 14dnevni tečaji se bodo vršili še vse do spomladi, naslednji pa se je pričel že včeraj 20. januarja 1950. | Cilj teh tečajev je, da bi se člani va- ikih in krajevnih odborov OF, pred- vsem sekretarji in predsedniki, usposo- bili za vodstvo vaških in krajevnih od- borov ter da bi to znanje lahko prena- žali v svojem domačem kraju tudi na ostale frontovce. Pridobljeno znanje bodo pa morali tečajniki še nadalje iz- popolnjevati z samoizobrazbo in s so- delovanjem pri študiju ,ki ga vodi v vsakem kraju osnovna partijska orga- nizacija za vse predstavnike množičnih organizacij in člane lO KLO. Nujno in priporočljivo bi bilo, da se 1 teh tečajev udeležijo vsi predsedniki in j sekretarji kraievnih in vaških odborov ! OF ali pa nekdo od frontnega odbora, ; ki ima največ smi^'a in zanimanja za ; fitudij in ki bo dobljeno znanje in iz- ' kušnje s tečaja z veseljem uporabljal Pri praktičnem delu. V frontnem odbo- i rti. iz katerega bodo obiskali tečaj vsaj ; eden ali dva odbornika, bo delo mnogo j lažje, kot je bilo dosedaj. Odbor bo za- j živel, skratka, kos bo vsem nalogam, i ki stojijo pred njim. Tako ne bo več j slučajev, kakor sedaj v nekaterih front- j nih organizacijah, da je odbor zaradi te- i ga, ker ni vešč. sestavil pomanjkljiv j plan. Tako so nekatei-i odbori sestavili pla- ^ ne brez vsake praktične vsebine, niso zajeli bistva nalog na vasi, ali pa sploh si niso sestavili načrta z.aradi tega, ker odbornikom manjka najosnovnejšega znanja o delu v fronti. Noka+eri odborniki fronte se le s te- ^-avo odločijo, da bi odšli na tečaje, ^^iriajo razne pomisleke ,ki so vezani na zasta^o'o m'se'nost, ki je še vkoreni- ^^'^^a ponekod na kmetih, predvsem, ^"^ mnoj;!! kmečki ljudie neradi zaou- ščaio svni dom in svoje domače. Toda, ee bi ved-?'! .kako so noču^ijo tečamiki. Kak?ne udobnosti imajo, bi se kaj kma- JU nd'nčili 7a tečaj. Predvsem mo-aio vedeti, da je z novo aruzbeno ureditvijo pri nas nastala -tx)mna razlika v odnosih do delovne- ga človeka. Včasih so smeli obiskovati šole le privilegirani, danes je pa vsćiko- mur dana možnost študija, pa tudi naj- širšim ljudskim množicam. V hotelskih prostorih, kjer so se nekdaj šopirili, kratkočasili in zabavali različni mogot- ci, so sedaj v poletnih mesecih naši de- lovni ljudje, v zimskih mesecih se oa tu učijo in bistrijo naši frontovci. Sta- nujejo v lepih prostorih okrajnega go- stinskega podjetja »Stara pošta«, kjer imajo lepe spalnice in učilnico, za raz- vedrilo v odmorih in zvečer igra radio lepe domače pesmi. Dobra in obilno hrano, kakor ostalo oskrbo sprejemajo tečajniki zastonj. Večkrat na teden se gredo tudi kopat v vojno zdravilišče. Imajo poleg vsega na razpolago tudi potrebne knjige in brošure ter časopi- se. Pod takšnimi pogoji učenja, seveda tudi uspehi študija niso izostali. Pri zaključnih Izpitih so tečajniki dajali sicer kratke, preproste odgovore, ki so pa pomenili mnogo. \ G'obler Iz St. Jurja ob Taboru je na vprašanje »Kaj so pričakovali jugoslo- vanski narodi po zlomu bivše Avstro- Ogrske« odgovoril: »Ljud'^tvo je pričakovalo enakoprav- nost, delavske pravice in nacionalno ne- odvisnost.« Komoan iz Voinika je pa na vpraša- nje »Kako je delavski razred živel v bivši Jugoslaviji« . odgovoril: »V stari Jugoslaviji je vladalo izkoriščanje člo- veka po človefcu, kmečke pridelke smo prodajali po zelo nizkih cenah, indu- strijsko blago na je bilo drago.« Na- ravna bogastva so izkoriščali tuji In domači kapitalisti, delavstvo je ži- velo slabo, brezipose'nost. beda itd« Se mnogo in mnogo preprostih in zdravih odgovorov je bilo slišati tz njihovih ust. Pri izpraševanju je v diskusijo pose- gal upokojeni rudar — invalid Kopri- vec Ivan, ki je s preživetimi dohodki podkrepil odgovore tečajnikov m je de- jal: »Od svoje m'adosti sem de'al v tr- boveljskem rudniku. Bil seni večkrat odpuščen, sprejeli so me nazaj, iker eem bil priden delavec, tako da sem danes z.aradi prenapornega de'a i^pubil zdrav- je. Drugič sem bil odpuščen za+o. ker nisem šel volit ti'sto stranko, za kamero je bil ravnatelj rudn'ka- Takrat co nas odpustili mnogo. naweč pa takšnih, ki so imeM velike dmžlne.« V delu in učenju so se tečajniki tako medsebojno zbližali, da so kar neradi zaoustili tečaj, zato je moral priti foto- graf da jih je sMkal, da bi na ta način odnesli s seboj dragocen spomin iz živ- ljenja na tečaju. V znak hvaležnosti in predanosti na- šemu po'i+ičnemu in d'ža^'nomu vod- svu so tečajniki poslali CK KPS, lO OF Slovenije in Okrajnemu izvršnemu od- boru OF Celje-okolica resolucijo sle- deče vsebine: Člani OF, ki zaJtljučujemo 14dnevni frontni tečaj, vas prav iskreno pozdrav- ljamo in obenem obljubljamo, da bomo te bogate pridobitve tečaja prenesli naj- širšim množicam na vasi. Obljubljamo, da bomo po končanem študiju še aktiv- neje gradili socializem na vasi in po- speševali razvoj zadružništva. Obljubljamo, da bomo dvignili član- stvo OF na 90% vseh volivnih upravi- čencev in s tem odgovorili vsem kleve- tam Informiroja proti našemu politič- nemu in državnemu vodstvu.« Ob zaključku tečaja sta tečajnikom podala smernice za njihovo delo med množicami sekretar Okrajnega odbora OF Celje-okolita tov. Mrevlje Jože in zastopnik OK KPS Celje-okolica tov. Kovač Ivan, se jim zahvalila za njihov trud in jim želela pri njihovem delu mnogo uspehov. Tudi člani krajevnih ljudskih odborov si bodo pridobili potrebno znanje Socialni sestav naših osnovnih orga- nov ljudske oblasti se je pri zadnjih volitvah izredno izboljšal. Izvoljeni so bili tovariši in tovarišice, ki nam bodo garant, da bodo vse bodoče naloge v redu in pravočasno izvršene. Za vse no- voizvoljene odbornike se bodo vršili te- čaji, ki jih je okraj organiziral na Dobrni z namenom, da na istem odgo- vornim poverjenikom nudi osnovno te- oretično podlago tako, da bodo lažje vr- šili svoje posle, da se bodo čimprej spo- znali s pK>drobnostimi svoje panoge dela. Trenutno se nahajajo na tečaiu po- verjeniki za kmetijstvo in gozdarstvo, za temi se bodo zvrstili vsi ostali po- verjeniki razen tajnikov, ki bodo odš'i na daljši tečaj, ki ga bo organiziral Oblastni ljudski odbor. Naloga novih kraje\mih odborov kot celo+e je, da s pravilnim delom in pri- ka-^ovanjem važnosti izobraževanja na tečaju pravočasno in polnoštevilno po- šiljajo določene odbornike na tečaj, da ne bo nepotrebnih zamud na škodo te- čaja in vsakega posameznika. Nujno je potrebno pripomniti, da mo- rajo nekatere uprave pK)djetij. ki so bile že zdavnaj obveščene da bodo ne- kateri izvoljeni odborniki p'.ačrmi in s'alno zaposleni na krajevnih odborih, imeti pravilnejši odnos do izvoljenih or- ganov. Take delavce bi mora'e uprave razrešiti dolžnosti v podjetju in jih ta- koj poslati na krajevne odboje, ker jih tam že čakaio na'ope, s v^*<^'"""rr>- <-p Tv>n- rajo čimprej spoznaU da jih bodo lahko izvrševali. Uprave mo'-a'o tudi ra^meM po*»-ebe teča-ev in mo"^'o is^e g'cda+i s širšega stališča nam^-eč taVo d-i bodo novoizvoljeni odborniki s ori dobi'en'm znanjem in de'om na kra-evnih odbo- rih istočasno koristil: tudi podjetjem. Podjetja niso nekaj posebnega, ločena od ljudske oblasti, temveč so del krajev- nega odbora kateremu morajo ob vsaki prilTki pomagati, ker bodo z utrjeva- njem krajevnih oblastvenih organov ko- ristila samim sebi. S pridobljenim znanjem in s pomočjo ostalih volivcev v krajevnih odborih bo moč naših osnovnih oblasti rastla, se bo utrjevala in kot taka postala še moč- nejša opora pri premagovanju težav, pri gradnji ^gaše socialistične zgradbe. Mladinci v flrji vasi so ponosni na sv jo organizacijo_____ 15. t. m. so imeli mladi zadružniki v Arji vasi volitve v vodstvo svoje orga- nizacije. To je bil velik praznik za- družne mladine in že ob vstopu v so- bo, kjer so se vršile, sem dobil vtis, da je ta mladina delavna, razgledana, da živi res v duhu komunistične mladine. Soba je bila okrašena s cvetjem in slikami naših funkcionarjev. V očeh mladincev je kar žarelo razpoloženje in r.avdii.5enje. Pred p'^ičelkom volitev pa jim je igral harmonikaš partizanske p>esmi. Volitvam so prisostvovali predsednik o>ido'ova'ne zadruge, sekretarka tam- kajšnje osnovne partijske organizacije, i- a:-ka A^Z in brigadir. Takoj sem opazil .povezanost jn pravo gledanje os'a'ih fuakc"ona-^jev znd^uge na nji- hovo m'ad'nce. V letnem poročilu je se- kre^a-ika aktiva kritično ocenila delo sekre^arjata in vse mladine, in prika- , .... 'p.,, 1549 Čeprav jih je bilo samo 13, je cd.šlo preteklo leto 6 mladincev na razne strokovne in politične tečaje, na gradnjo Novega Beo- grada pa dva. Prostovoljnih ur pri raz- nih delih v zadrugi so opravili 1249. Imeli so redne tedenske študijske in organizacijsko sestanke tako, da je da- nes vsaik mladinec seznanjen z zunanjo in notranjo politiko, ekonomskim in fi- nančnim stanjem pri nas, saj so preštu- dirali vse govore naših funkcionarjev. Imeli so 7 skupnih izletov, stenčas pa so premenjali 25krat. Fizkultumih vaj so imeli 14 in zažgali 4 kresove ob pred- večerih večjih državnih praznikov. Mla- dinci so skupno pročitali 123 poučnih, strokovnih in političnih knjig. Skrbeli so tudi za razvedrilo in priredili 34 za- bavnih večerov. Sprejeli so 7 mladin- cev v organizacijo, tako da je danes organizirana vsa mladina, 4 člani pa so dosegli čast, da so postali kandidati za vstop v KP. Pri volitvah v organiz.acije OF je sodeloval celotni aktiv, kakor tudi pri volitvah v KLO. Na svojem voli vnem sestanku so spre- jeli tudi plan dela za leto 1950 in vanj zajeli še več nalog kakor v letu 1949. Po tem, ko so izvolili novi odbor, so sklenili napovedati tekmovanje vsem mladinskim aktivom obdelovalnih za- drug v naslednjih točkah: 1. Kateri aktiv in posamezni mladinci bodo največ zvišali hektarski donos. 2. Kateri aktiv bo največ delal na tem, da se zadruga notranje utrdi, po- stavi brigadno desetinski sistem in uve- dejo redne norme. 3. Kateri aktiv bo največ sodeloval z vaško mladino in pritegnil več mla- dincev v svojo zadrugo. 4. Kateri aktiv bo največ pomagal upravnemu vodstvu zadruge. 5. Kameri aktiv bo bolje utrd'1 mla- dinsko o-ganizacijo na vseh poljih dela. 6. Kateri ak^v bo največ pomagal pionirski organizaciji. stran 2.j »CELJSKI TEDNIK«^ Leto III. — Štev. S. Precei krajevnih ljudskih odborov samo zaradi malomarnosti nekate- rih odborniiiov ni izkoristila pred- videnih investicij za razvoj komunalnega BOisodarjenjj Ministrstvo za komunalne zadeve LR Slovenije je v novembru 1949 obvestilo vse KLO-je, da jim je za gospodarsko osamosvojitev dodelilo investicije za razvijanje komunalnega gospodarstva na vasi. Te investicije so bile predvsem mi- šljenje za nabavo orodja obrtnim delav- nicam, (krojaške, čevljarske, sodarske, mizarske, krojaške delavnice), ki bi tako znatno izboljšale delovanje. Razen tega naj bi se izvršile razne adaptacije dr- žavnih zgradb posebno pa KLO pisar- niških prostorov kakor tudi nabava pi- sarniškega inventarja. Nadalje naj bi se B '+emi investicijami uredila najpotreb- nejša javna napajališča, perišča in streš- ne kapnlce v hribovitejših krajih kjer izviri ne obstojajo. Ob tej priliki, je bi';o tudi poudarjeno, da naj bi se izvr- šila razna popravila in ureditev kra- jevnih cest in mostov, ter vaških poti. Nekateri KLO-j i so to akcijo takoj Izkoristili in se z vso vnemo lotili de'a. Nona7.um'jivo pa je, da se je od 71 KLO Okraija Celje-okolica tej akciji odzvalo le 24, dočim jih 47 ni kazalo nikakega zanimanja. Izmed 24 KLO-je v, ki so v celoti a'i pa vsaj de'no predložili pra- vilne račune so: Sv. Rupert nad Laškim, Kalobjo, Slivnica pri Celju, Galicija, St. Andraž, Št. Lovrenc pri PreboMu, Žalec, Sv. Jedert nad Laškim, Petrov- ce, Rečica nad Laškim, Vitanje, Gotov- Ije, Drensko rebro, Blagovna, Kozje, Frankolovo, Sv. Jurij pri Celju, Polzela, Sv. Vid pri Grobelnem, Planina pri Sev- nici, Ljubečna, Vransko in St. Peter v Sav. dolini. Od teh so se pohvalno od- zvali tej akciji: MLO Laško in KLO-ji: Sv. Jurij pri Celju, Drensko rebro m Kozje, ki so videli krajevne težkoče in želje ljudstva, za izboljšanje potreb vasi z ozirom na življenjsiki standard. Pri zadnjih volitvah v KLO-je so bili izvoljeni pi:>ročevalci za komunalno go- spodarjenje, ki bodo morali imeti več razumevanja in samoiniciativnosti, ter bodo s sodelovanjem masovnih organi- izacij izboljšali komunalno gospodar- jenje. Ti naj se ne zanašajo le na kon- tingente raznega materiala temveč mo- rajo z lastno iniciativnostjo iskati vire materiala v domači proizvodnji (ope- karne, apnenice itd). S tem bodo sku- 4ali zadovioljiti potrebe delovnega ljud- stva. Ker je smoter in končni pomen vsega tokalnega gospodau-stva izboljšanje živ- ljenjskih razmer prebivalstva določe- nega kraja, te naloge niso zgolj samo go9F>odarskega značaja, temveč imajo pi-odvsom tudi politični pomen. To se je v precejšnji meri doseglo z navede- no akcijo. Vzgled zgoraj omenjenih KLO-jev, ki So te naloge dobro razumeli naj bo v spodbudo ostalim, ki so zadevo gledali ob strani in morda celo z nezaupanjem. Naj novoizvoljeni poročevalci za komu- nalno gospodarjenje v bodoče nadokna- dijo zamujeno. Od komunalnega poro- čevalca je odvisen nadaljnji dvig živ- ljenjskega standarda in delovne mno- žice bodo še bolj občutile koristi in uspeho petletnega plana. Zaostrimo borbo _proti tistim redlcim posameznilcom^ Rl Hočejo izl^orisčati soclnino_ zo^aro vartje___ Minulo leto, kot tretje leto našega planskega gospodarstva smo kljub mno- gim oviram z vzhoda in zahoda zaklju- čili z veliko delovno zmago, saj smo plan ne samo dosegli, temveč celo pre- segli. To je bilo možno doseči zaradi vi- soke delovne zavesti velike večine čla- nov naših delovnih kolektivov, ki se za- vedajo, da s svojim požrtvovalnim de- lom prispevajo k ustvaritvi srečnega življenja v svoji socialistični domovini. Ko so ob zaključku minulega leta v naših delovnih kolektivih pregledovali dosežene uspehe, so ponekod tudi ugo- tavljali, da bi njihovi uspehi bili ne- dvomno še večji, če bi- svojo borbo za dnevno izpolnjevanje planskih nalog po- vezovali z borbo proti tistim redkim posameznikom, ki se jim zdi, da so upravičeni izkoriščati socialno zavaro- vanje. Zato so za leto 1S50 sprejemali mod drugimi tudi obveznost, da bodo s sistematičnim idejno-vzgojnim delom med člani kolektiva dvigovali njihovo socialistično zavest in poglabljali lju- bezen do domovine ter tako-na mini- mum skrčili število tako imenovanih tridnevnih bolnikov. Vzporedno s tem pa bodo nudili več prave tovEuriške po- moči resnično bolnim. Značilen primer izkoriščanja social- nega zavarovanja zasledimo v Celjski tovarni perila. Tu je zaposlena kot roč- na delavka Kiker Štefanija, Id v pre- teklem letu kar ni mogla zlesti iz bol- niške postelje. Statistika kaže takšno sliko o njenem bolniškem doDUstu: od 2. do 14. II., od 29. 3. do 2. 4., od 5. 4. do 16. 5., od 14. 6. do 16. 7., od 5. do 30. 9., od 9. do 26. 11., skupaj torej 98 dni, medtem pa še 2 dni neopravičenega iTJOstanika v avgustu, ko je hotela špe- kulirati z dvema bolniškima listoma, pa ji to ni uspelo. Letos 10. januarja je zopet stopila v bolniško stanje, toda že nekaj dni zatem so delavke v tovarni pripovedovale, da se Kiker jeva moži in da ima 14. t. m. svadbo. Sindikalna podružnica je spričo tega smatrala za nujno, da se prepriča o resničnosti teh vesti. Na stanovanju Kikerjeve ni bilo, pač pa so jo našli na domu njenih star- šev v družbi svatov. Malo ji je bilo se- veda nerodno, pa se je kmalu znašla, ko je izjavila: »Ce me bodo odslovili iz službe, me bo oa mož živel!« Radovedni smo. če je tudi njen mož, ru'dar iz Pe- Čovnika, istega mišljenja, ali pa bo znal na svojo ženo v tem pogledu vzgojno vplivati. Vsekakor pa je moral vedeti, da se je ob času poroke njegova nevesta nahajala v bolniškem stanju. Morda pa je njegov bolezenski izostanek v de- cembru lanskega leta prav tako v zvezi z nameravano poroko. Kike"jeva se tudi sedaj še nI vrnila na delo. Na?e socialno zavarovanje, ki je naj- nap-^ednejše na sve^u, daje polno zaščito in pomoč slehernemu, resnično potreb- nemu delovnemu človeku. Delovni lju- dje naše domovine, ki so s povečanimi nanori v izvajanju planskih nalog omo- gočili uvedbo takšnega zakona o social- nem zavarovanju, pa ne bodo dovolili, da bi ga posamezni simulanti Izko- riščali, ob tem pa še preobremenjevali naše požrt\'ovalne zdravnike. Tudi v našem okolišu ie nekai podleiu m obrtnikov ki so prejeli nagrade za svoje dobre izdelke Zvezna razstava lokalne industrije in obrti na zagrebšikem velesejmu je v septembru lanskega leta z velikim us- pehom prikazala razvoj lokalne indu- strijo m obrti, domače in umetne obrti ter izdelke naših raciohalizatorjev, no- vatorjev in naprednih obrtniških moj- strov. Pester izbor predmetov, ki so bili za- stopani na razstavi je jasno prikazal enačaj in vlogo lokalne proizvodnje v splošni graditvi socializma v naš: drža- vi, ki je v dopolnjevanju republiške in zvezne serijske proizvodnje v količin- skem, zlasti pa v kakovostnem smislu. Delovni kolektivi industrijskih podjetij, obrtniških zadrug, delovni obrtniki ter naši novatDrji in racionalizatorji so s svojimi izdelki dokazali pravilno usmer- jenost v smislu nalog lokalnega gospo- darstva ter veliko iznajdljivost pri upo- rabi lokalnih virov surovin in odpad- kov. V znak priznanja za kvaliteto in asor- timent proizvodov je podelil Komite za lokalno gospodarstvo pri vladi FLRJ najboljšim delovnim kolektivom indu- strijskih podjetij in obrtniških zadrug ter iposameznim delovnim obrtnikom denarne nagrade od katerih odpade na razstavi j alce v Sloveniji 68i5'.00O din. Med nagrajenimi so ti>dl kolektivi in posamezniki iz Celja in okolice: Tovariš Drofenik iz mehanične de- lavnice MLO Celje je prejel 15.000 din nagrade za kvalitetno izdelane fotograf- ske aparature. Delovni kolektiv Celjske zlatarne je za odlične izdelke prejel nagrado deset tisoč dinarjev. Klađivarna Vitanje je za dobro iz- delane sekire dobila nagrado v zjiesku 10.000 din. Nagrajen pa je bil tudi Klinar Miloš iz Celja z zneskom od 3000 din za od- lično izdelavo štedilnikov. fiitl en deiav^c p^Bi^A nacra«S® Cinkarna v Celju izpolnjuje planske naloge, to se pravi, delavci se trudijo in vlagajo potrebne moči, da bodo spre- jete obveze izpolnili. Brez dvoma, da se tudi Cinkarna kakor tudi vsa ostala podjetja borijo z objektivnimi težavami, ki so v lanskem in predlanskem letu nastale zaradi nepravilnih odno- sov vzhodnih držav ljudske demokra- cij e-informbirpj a do naše države. Težave so brez dvoma in bi tudi bilo čudno, če bi jih ne bilo, ko ustvarjamo nekaj tako velikega kot ustvarjamo mi, vendar pa ne bo držalo, da v Cinkarni celo leto 1949 ni bilo niti enega delavca, ki bi si bil s svojim delom zaslužil neko priznanje ali nagrado. Menimo, da sin- dikalna pod^'užnica in uprava nista do- volj temeljito pretresala vloženi trud vsakega posameznika, ker bi sicer go- tovo našla nekatere ali pa celo večje število takih, ki se razlikujejo od osta- lih, ki so za izpolnjevanje plana bolj zaslužni in ki jim torej kot takim tudi pripada tisto, kar naj ustvari potrebno diferenciacijo v naših delovnih kolek- tivih in tudi v Cinkarni. Prav gotovo drži, da je ■posredi neka malomarnost, ki jo bo potrebno odpra- viti čimprej in kar je najvažnejše v bo- doče sta'no vodiM kont,TX)lo s*ori'nosti m prizadevanja delavcev. Uravnilovka je karakteristična za d-ugačnejše druž- bene rede, kakor je naš in jo je potreb- no odstranjevati držeč se osnovnega soc'alisti'čnoga načela: kdor skupnosti več prispeva naj od iste tudi več spre- jema. Kako ie s erodajamem časopisov y Celju Mesto Celje postaja iz dneva v dan večje industrijsko, politično kulturno in trgovsko središče z vedno večjimi zahtevami. Kakor so se mnoge stvari in problemi že zadovoljivo rešili bo nujno, da se bo rešilo tudi vprašanje prodajanja časopisov in prodajalcev istih. Prav nič niso primerni prostori za prodajanje časopisov v gneči pred Ljud- skim magazinom, a'i na drugi strani pred apoteko, v neki veži ali na ob- cestnem zidu nekje v Gaberjah, še slab- gi pa je način prodajanja časopisov v postajnem peronskem kiosku, ki je na- vadno ravno takrat zaprt, ko bi nekdo rad kupil časopise. Važnost naših dnevnih in drugih ča- Bopisov je veliko večja, kot bi si nekdo mislil in ne bi bilo napačno, če bi se to vprašanje čimprej rešilo. Primemo urejeni kioski, ki bi bili oskrbljeni z vsemi časopisi in eventuelno tudi dru- gimi aktualnima brošurami bi polepšali zunanji izgled mesta na drugi strani pa dvignili ugled našega časopisja, ki ta ugled po vsebini in borbi, ki jo vodi za- služi. Prav posebno pa bi se odgovorni mo- rali pozanimati z ljudmi, katerim je dano v roke tako močno orožje. Napač- no bi bUo mišljenje, da je za to opravilo sposoben vsakdo. Prav gotovo so se že mnogi spotaknili in spraševali, kdo je odobril in kdo toliko časa trpi takega prodajalca naših časopisov, kakršen je tisti, ki jih prodaja na celjski železni- ški postaji. Nič ne bi bilo odveč, če bi ta možakar na drug način poskusil »bor- bo« in na sebi, ne samo na jeziku, pre- iz,kusil našo »pravico«. Vprašanje na- ših časopisov ni vprašanje denarja in zaslužka, temveč je močno sredstvo po- litične vzgoje in n: n'hče upravičen, da to izrablja v svojo korist ali, da ima celo tak nepravilen odnos, kakor ga ima omenjeni prodajalec. V Grajski vasi niso zadovoljni z zbirateliico mieltnice SKOJ-a kakor tudi za 29. november m dosegli najboljše uspehe. Pionirji stalno tekmujejo v učenju in disciplini. Okrajni pionirski štab bo odred, ki se bo najbolj izkazal v tem tekmovanju tudi nagradil. Zunanji izgled in notranja ureditev prostorov krajevnih ljudskih odborov V narodnoosvobodilni borbi bo m rodili naši osnovni organi ljudske obla- sti, nastali so v najtežjih časih naše borba za svobodo. Od nastanka pa do danes so se ti no&ilci oblasti utrdili; očistili smo iz njih že večino tistega, kair notri ne spada in bomo v tej sme- ri delali še naprej. To je naša dolžnost, obveza, ki so jo naši delovni Ijudje- borci dali žrtvam v narodnoosvobodilni borbi in ki smo jo dali našim bodočim pokolenjem. Pa ne samo po vsebini, tudi po zu- nanjem izgledu in notranji ureditvi morajo odbori predstavljati najvišji fo- rum oblasti v kraju. 2e takoj ob vsto- pu v vas, ali mesto, kjer je sedež od- bora bi morala takoj pasti v oči zgrad- ba v kateri ima odbor svoje prostore. Ne bi se smelo dovoliti, da novodošle- ci sprašujejo in iščejo tistega, ki je pravzaprav glavni v kraju, temveč bi moralo biti nasprotno, da se vsi podatki o vasi in posameznikih dobijo na kra- jevnem odboru. ___ Novi odbori ne bodo smeli dovoliti molomamosti kakršna je n. pr. v Sv. Lovrencu pri Preboldu, v Sv. Lenartu, kakor je bilo r Rifniku, kjer so prajev- nemu odboru določili mesto v neki za- puščeni hišici, ▼ majh.nih, temnih uma- zanih prostorih, kjer bi lahko imel svo- je mesto vsak drug, v nobene prime- n^pa ne krajevni odbor. Prav čudno n. pr. izgleda v Laškem, ko po prehodu čez most na levi strani naletiš na lepo lu-ejeno stavbo, hotel na drugi strani pa zanemarjeno, zapuščeno, gradu podobno starino, brez vsakega izgleda. V njej je ne samo Mestni, temveč tudi dva krar- jevna odboira. Prav gotovo, da je prav, če so naše tovarne lepe, čiste, urejene, vendar pa mora v vsakem kraju pred- njačiti stavba, kjer se nahajajo pred- stavniki ljudske oblasti. Kolikor je za direktorja neke lepo urejene tovarne, kakor je konkretno Pivovarna v La- škem. Irafopostaja v Debrem, pohvalna njihova ureditev toliko bolj je za nje- ga sramotno, če ni ničesar prispeval, ničesar ukrenil, da se uredi mesto, ka- teremu je končno ix)drejen, cd koder izhaja njegova tovarna in vse ostalo ▼ dotičnem kraju. Takih primerov zanemarjen j a tistega, kar se obsoiutno ne sme zanemariti ima- mo precej. To se mora popraviti in si- cer v najkrajšem času in dati prosto- rom naših organov oblasti tak zunanji izgled, kžikršnega si zaslužijo po funk ciji, ki ga opravljajo v našem celotnem drž-avnem ustroju. Tudi notranja ureditev prostorov na- ših odborov mora dobiti nov izgled. Po- novitev primerov, da uslužbenci kra- jevnih odborov pri delu za skupnost zmrzujejo v pisarnah, da se zasedanja, seje ali sestanki najvišjih organov obla- sti v kraju vrše v mrzlih sobah, ne sme- mo dovoliti. Da ne bi nekdo mislil, da je stvar, ureditve navedenih pomanjkljivosti sa- mo stvar odbornikov ali uslužbencev! Prav gotovo, da bi tako mišljenje bilo napačno. Ljud.o zunan.^em izg'edu notranji ured'tvi. biti ogledalo de'a nas vseh, morajo biti odraz našepa odnosa do ljud- ske oblasti, ko* najvažnejše pridobitve narodnoosvobodilne borbe. — Pri ure- ditvi pomagajmo torej vsi! Tudizobarii tekmujejo med stho\ Za zdravniki na področju okraja Ce- lje-okolica ne zaostajajo v tekmovanju zobarji. Na rednem sestanku dne 17. ja- nuarja so na predlog dentista tov. Ku- šar Petra iz Vojnika napovedali zo- barjem vseh ostalih DZSZ ljubljanske oblasti tekmofvanje v sledečih točkah: 1. Kateri okraj bo imel relativno naj- več predavanj po množičnih organiza- cijah o negi zobovja. 2. kateri odbor bo najprej, a najda- lje do 31. junija 1950 izvršil sanacijo zobovja predšolskih otrok 1. razreda osnovne Šole. Omenjamo, da se bo to vršilo vse ■ prostovoljnim delom, torej izven red- nega delovnega časa. K temu pripominjamo, da so zobarji okraja Celje -okolica v lanskem letu pregledali zobovje okoli 12.000 šoloob- veznim otrokom. Vse to so naredili s prostovoljnimi urami, kar služi na čast in ugled zobarjem. ljudstvu pa v korist. Na Jožefovem hribu vse organizacije delaio z ^ovim noleiom V četrtek 12. januarja je bil v »Skal- ni kleti« sestanek članov Zveze borcev za teren Jožefov hrib. Uvodoma je po- dala tov. Sotlarjeva politično poročilo, Della Mea Albin pa je poročal o po- teku seminarja v Ljubljani. Zaslužni člani Zveze borcev so bi'li na sestanku predlagani za odlikovanje. Takoj za tem sestankom je bil mno- žični sestanek Osvobodilne fronte za teren Jožefov hrib. Predsednik tovariš Kocjan je podal poročilo o delu Fronte, ki je bilo živahno ter pozval navzoče še na novo vztrajno delo, ki nas čaka v te- kočem letu. Za tem poročilom je sledil političen referat tov. dr. Bavdka, ki je prav izčrpno poročal o zunanjem in no- tiranjem pcilitičnem položaju. Izvaja- njem so navzoči prav z zanimanjem sledili in obsodili p>odlo gonjo inform- biro j evskih držav proti naši državi, nje- nemu vodstvu in naši Partiji. Sprejet je bil plan dela Fronte v letu 1950, ki med drugim predvideva naslednje: Stu- dij bo kvakrat mesečno, in sicer vsak drugi četrtek v terenski pisarni. V na- selju Selce se bo uvedel dvakrat me- sečno Studij posebej za to naselje. Tri- mesečno bo ijregled članskih legitimacij. Frontovci bodo opravili 13.000 prosto- voljnih ur. Članarino bomo dvignili na člana povprečno po 6 dinarjev. Prido- bili bomo 45 novih naročnikov za »Slov. poročevalca«, 35 za »Ljudsko pravico«, 70 za »Celjski tednik« in 10 za »Borbo*. Vsaka dva meseca bo na terenu zbira- nje odpadkov. Podano je bilo tudi po- ročilo Ljudske inšpekcije o delu, ki ga je opravila na terenu s pregledom lo- kalov. Poleg dosedanjih treh članov so bile v Ljudsko inšpekcijo izvoljene še tri tovarišice. Vsak petek popoldne od 4. do 6. bo kak član Ljudske inšpekcije v terenski pisarni na razpolago. Vsak bo lahko tam iznesel vse, kar smatraj da kjer koli ni v redu. Za sestankom OF je bil še občni zbor Rdečega križa za teren Jožefov hrib. Podana so bila poročila o delu RK v minulem letu in sprejet načrt dela ki proračun za leto 1950. Stari odbor je ostal, nekaj novih odbornikov je bilo izvoljenih na mesta onih, ki so se izse- lili iz terena. — Končno je še organiza- cija AF2 sprejela pian dela za leto 1950. V Lesičnem so pridno na dela za izpolnitev letnega frontnega plana Talkoj ob vstopu v leto 1950 so našo mladino razveselili člani sindikata Že- lezarne Štore, ki so ji prinesli v šolo na Pilštanju prav lepa darila, za kar jim izreka tukajšnje, f>o okupaciji težko pri- zadeto prebivalstvo, iskreno zahvalo. S svojim obiskom so nam znova dokazali, kako ozko sta med seboj povezana vas in mesto, delavec in kmet! Pred priho- dom delegacije iz Stor je bila domača šolska prireditev, ki se ji je pridružil tudi dedek Mraz. Na sestanku frontovcev dne 8. janu- arja v šoli na Pilštanju, ki so se ga v dostojnem številu udeležili člani in čla- nice vaških odborov OF Lesično, Pi!- fitanj in Izlake, je bilo v planu za leto 1950 sprejetih 21 točk. Sestanek je vo- dil tovariš Leskovšek Jakob, ki se je pomudil pri vsaki posamezni nalogi in jo poljubno pojasnil. Med sprejetimi na- logami nas je posebno razveselila po- buda mladine, da se do državnega praz- nika — 29. novembra — zgradi zadružni dom v Lesiičnem, ki bi naj bil po svo- jem obsegu nekoliko manjši, kakor je predvideno v prvotnem načrtu. Fron- tovci so obljubili, da bodo prispevali najmanj ,po 30 ur prostovoljnega dela. Pomagali bodo pri kmečkih ekonomijah in za medsebojno pomoč pri poljskih delih, uvedli brigadni delovni sistem. Novoizvoljeni krajevni ljudski odbor Lesično je sprejel v svoj plan obnovo sadne sušilnice in apnence, pri čemer bodo pomagali tudi frontovci, če bo po- trebno. V tečaju za funkcionarje sta že dva člana, všteti pridejo na vrsto v pri- hodnjih tečajih. Kroži tudi vpisna pola za iizobraževalni tečaj na Pilštanju in v Logu, krajevni odbor OF Lesično pa je sklenil, da bi priredil po eno pre- davanje iz zdravniške in živinozdrav- niške stroke in organiziral en poučni izlet. Stenčas bo vzoren tolmač Fronte, v koliko so posamezniki dosegli ali pre- segli plan, kakor tudi v kolikor so ga zanemarili. C. F. V soboto, 21. januarja ob 20. uri ho v dvorani Doma Ljudske prosvete PROSLAVA V POČASTITEV LENINOVEGA SPOMINA Vabimo vse člane mnmzicnih or^mnizacij in sindikalnih podružnic, da se firmslame udeležijo j^to III. — Stev. 8. »CELJSKI TEDNIK« StriB 1. Kako živijo v Košnici in KAKO BI LAHKO Vsakdo si kuje svojo bodočnost sam. Tega so se naši kmetje v Košnici prav dobro zavedali med narodnoosvobodilno boit)o, ko si je naše svobode željno ljud- stvo samo kovalo svojo boljšo bodoč- nost. Ni je kovalo s kladivom, ampak z orožjem, z istim orožjem, ki ga je oku- pator izdelal v svojih ogromnih tovar- nah, da za večno izbriše iz zemeljske površine vse svobodoljubne narode. Kje so našli partizanski kurirji varna zato- čišča, kje so se ti kurirji rekrutirali, kjo so bile vame javke in vama pota, kje niso partizanom nikdar odrekali m'eka in kruha? — V Košnici. Košniški kmetje so zelo dobro vedeli, da bo nacionalna in socialna osvobodi- tev tudi njim zagotovila boljše življe- nje. Ne bo jim več treba spraševati kaj lx)mo jedli jutrišnji dan, ne bo več treba trepetati za svoj košček zemlje, ki se je z leta v le+o zmanjševa-a in drobila. Le T^raSa^'^e s+arega Košn^'čana aH pa poidite pogledaM v zemljiško knjigo, koliko je bilo kmetov v Košnici pred pičMmi lOO leti. Pa poglejte danes. Za- radi nravd do'ffnv in dedščin je zemlja že to^-Jko razd'-obljena. da se posamezne kmečke družine m svojih krpah zemlje le R težavo prebijajo od rok do ust. Zem'jo ohdelnjeio le še ma^oš+evilni starejši kmetje. Mladina je zbežala v I mes+o. v toi'arne. ker jim brez.nerspek- I tivnc^t pređ-'ojne?a ča^sa ni daiala ni- kalTpf?n i.npTT'a v napredek kmetijskega fO'-.T>odarjenja. Danes u7ivamo svobodo, h kateri so ivdi Ko'šn-.ški kmetje prispevali svoj de''ež. Delovno liud'^tvo mes+a se je od- zvalo s^ej ko n-^ej k'icu Partije ter .gra- di s še ne^^^^idn-^m elanom in pogumom *'*bo''''^o bodočnost, ki se izraža v novih nnš'h e''ek:tTarnah. tovarnah, železnicah, ce-^tah ter ku''turno p-^o?vetnih ustano- vah. Da-n za dnem priha-'a^o iz teh to- varn novi in novi p-^odukti, namenjeni tskn doiavcu Vakor kme^u. Kakšno pa je s+anje v na.š- vasi? Or^omno napred- nih kme+ov -ie že sr>reg"'eda"'o. da ne mo- re^" o stati ob strani in h'-e-^brižno .gle- dati si"'en no-^ast industriiske nrolzvod- n,'o. ob istočasnem primerjalnem na- zadovaniu kmetijstva in proizvodnje kme+:1pk'h izdelkov. Zd'-uziM so svoja razdrobljena posestva v obdelovalne za- d'-uge — kolektivne kmetijske vele- obrate ki lahko tekmuiejo v proizvod- ni! s rorastom industri^'e in nudijo ved- no večim de''avcem vedno več hrane. Ti kmetje, zadmžn'.ki, so dob-^o vedeli, da kdor ne napreduje, t-a na-^aduje in konč- no Diropade — in kolo časa gre preko njeera. Kaikšno T)a je s^an^e danes v Košnici' Tam i ■'gleda kakor da se je čas ustavil. S^a^stni se<5tav kmetijskega prebival- * stva ie več kot obupen. Celotno novr- šino 3613 ha orne zem'je in 92.71 ha osta'e obdelovalne zemlje obdeluje le žo pet moSkih in 18 žensk od 14. do 55. leta s+arosti. Res je, da jim delno po- magajo kmečke gospodinje ki so pa več ali manj navezane na nego številn-h otrok in živine. Ce pomislimo, da od- pade torej pre^e^no kmetijsko delo na IS starčkov v s+arosti nad 55 let in da jo ce'otna površma rabi*^a na 26 kme- tijskih in 63 neVmečkih gospodarstev, razf-esen-h po obronkih in grapah, če upoštevamo da predstavljajo v kme- tijstvu starčki nad 55 let le še polovico delovne si^e, vid'mo. da mora posamez- ni kmetovalec obdelati povprečno 4.2 ba obdelovalne zemlje — hribovske zemlje. Na posameznih kmetijskih gospodar- stvih pa je stanje glede delovne sile še neznosnejše. V svoji okoreli brezper- spektivnosti je naš kmet v Košnici po- zabil na svoje napore med narodno- osvobodilno borbo, na svojo voljo po boljšem življenju ter zapada v bedno tendenco samozadovoljevanja — pride- lati za vsako ceno vsaj toliko, kolikor potrebuje sam za sebe. Ker pa niti tega ne more, se okorišča s svojim priviligi- ranim položajem v bližini mesta, ter od leta do leta v slučaju boljših sadnih le- tin prodaja delavcu po špekulantskih cenah sadje in sadjevec. Kam si zaga- zi! Košničan! Iz borca za socializem si se v svoji okorelosti spremenil v škod- ljivca. Živine rediš vsako leto manj, od 210 predvojnih je v tvojih hlevih le še 116 glav goveje živine, setvenega plana ne dosegaš, odkupom ne zadovoljuješ, svoji družini ne nudiš primerne hrane, otroci so ti slabo obuti, podhranjeni, slabo oblečeni, da jih je sram hoditi v šolo. preutrujeni so, ker jih siliš po šol- skem pouku k prenapornemu delu na kmetiji pozno r noč. Tega vprašanja nisem zastavil vsem kmetom v Košnici, delal bi jim krivico, saj je splošno znano, da je med njimi več razumnih kmetov, ki vedo kaj je treba storiti da tudi Košnica ne bo za- ostajala v graditvi socializma, ki streme za tem, da bo tudi Košnica dajala ved- no večjemu številu delavstva naglo se razvijajoče industrije dovoljno količino raznovrstnih živil predvsem mesa, ma- ščob, jajc, mleka in sadja. Vpfašal sem Ic tiste kmete, ki podpihovani od zunaj po nekaterih reakcionarnih elementih še vedno upajo, da »bo drugače« in da se bodo do tedaj že še nekako pretolkli. Tem pa je nujno treba odpreti oči in jim povedati, da bo delovno ljudstvo potom svoje ljudske oblasti zahtevalo dosledno izvajanje Zakonov in Uredb o proizvod- nji v kmetijstvu in obveznih odkupih in to brez vsakega pretiravanja in skokov v nerealnost. Ti kmetje bodo še nadalje živeli in životarili od rok do ust. Ce bodo hoteli bodo še nekako izhajali na svoji krpi zemlje, ampak garali bodo kakor še nikdar in kakor jim pri skupni obdelavi v zadrugi ob istočasnem več- jem efektu dela ne bi bilo treba. Mi pa ne maramo, da bi kmet tako dolgo čakal s pristopK)m v zadrugo, da bo na osnovi naših gospodarskih ukrepov ob zastarelem načinu kmečke obdelave popolnoma obubožal, ter desorientiran z zrušenim gospK>darstvom naposled le vstopil v zadrugo. V njegovem lastnem interesu je, da vstopi v zadrugo iz za- vesti, ko je njegovo gospodarstvo še v po'ni moči. To bo zasi guralo zadrugi nagel in uspešen napredek. Vendar pa ni dovolj da mu kažemo le bleščečo perspektivo v zadrugi, ampak mu je treba pokazati primere visoko napred- nih zadrug, njihov efekt dela, v kate- rem bo videl stvarno perspektivo za svoje boljše življenje v socialističnem gospodarstvu. Zlonamernim hujskačem pa, ki trdijo, da je Košnica izrazito pa- siven kraj. da eventualna zadruga Košnici nima nikakih gospodarskih iz- gledov in da ne more imeti nobenega razmaha, bi dal v sledečih napotkih približno perspektivo za pravilno pot Košnice za bodočnost. Ce govorimo o zadrugah na takem te- renu kot je Košnica, nujno predvideva- mo živinorejske in sadjarske zadruge. Napačno pa bi bilo, če bi v Košnici ustanavljali izrazito le živinorejsko in sadjarsko zadrugo, ker je tam dovolj ugodnih površin, ki bi zasigurale skoraj vse za živinorejo potrebne krmske rast- line, deteljo, repo. korenje, peso. silos- ne rastline zrnje in v določeni meri tudi krompir kar vse bi osiguralo zadrugi, ki razpolaga tudi z večjimi gozdnimi površinami nagel dvig in napredek. Brez pretiravanja, na realni bazi primerjav s storilnostjo že obstoječih zadrug in državnih posestev lahko trdimo, v so- glasju s starejšim košniškim kmetoval cem, da bi zadruga v Košnici z lahkoto gojila ob dosedanjem Številu konj z lastno krmsko bazo nad 250 glav gove- je živine in 2.500 kokoši (sedaj jih je 300). Minimalna letna proizvodnja bi torej bila od 20.000 do 32.000 kg mesa (sedaj 6.30Okg), 180.0001 mleka (sedaj 10.5001) 270.000 jajc, (sedaj 1.400) in letne povprečnine 120.000 kg izbranega sadja, (sedaj 28.800 kg). Kaj bo v pogle- du preskrbe pomenila taka zadruga v neposredni bližini tako močnega potroš- niškega centra kakor je Celje, mora biti jasno vsakemu zavednemu Košni- čanu. posebno Še če upoštevamo, da bi dohodki take zadruge, ki bi jo bilo mo- goče obdelovati in oskrbovati z isto de- lovno silo, 8 katero danes razpolaga, zagotoviti vsakemu zadružniku res do- stojno življenje, kakor ga niti njihovi dedje niti njihovi pradedje niso imeli — življenje kakršno je mogoče samo v socialistični skupnosti. O živinorejski zadrugi v Košnici pa ne bi mogli govoriti, če bi bili tamkajš- nji zadružniki odvisni od lastnega pri- delka žitaric za osebno prehrano, ker nebi mogli gojiti zadostne količine krm- skih rastlin. Odločba Zveznega Ministr- stva za trgovino in preskrbo objavljena v Uradnem listu FLRJ štev. 95 z dne 12. 11. 1949 pa vsakemu zadružniku in vsakemu družinskemu članu, če žita ne pridelujejo, osigurava letni nakup do 250 kg pšenice, ali do 300 kg koruze. Na ta način bi zadrugi v Košnici predstav- ljali letnega konzumenta Iz državnega žitnega fonda v količini 23.500 kg pše- nice «li 28.200 kg koruze, kot proti- vrednost pa bi dali široki potrošnji vi- šek že prej navedenih količin mesa, mleka, jajc in sadja. Gornji podatki so seveda v toliko ne- realni, ker je treba upoštevati, da se bodo zadrugi v Košnici nujno priklju- čili še sosedni tereni, kakor Polule, Lis- ce, ki so s Košnico povezani v gospo- darsko celoto s čemer se bo vsekakor gospodarska moč zadruge še povečala. Na koncu moramo poudariti še en- krat, da danes že sleherni delavec in tudi kmet. ki ne zapira oči pred stvar- nostjo prav dobro ve. da je borba za boljše življenje delovnih ljudi — za socializem, stvarno le borba za pove- čanje proizvodnje industrijske kakor kmetijske. Zato tudi ljudska oblast po- maga kmečkim obdelovalnim zadrugam, le na ta način, da jim nudi v vseh ob- likah pomoč pri dviganju proizvodnja pri čim hitrejši reprodukciji gospodar- stva. Le skupno z močnim in naprednim socialističnim kmečkim gospodarstvom bomo kos vsem težavam in oviram, ki nam jih pri graditvi socializma postav- ljajo na pot. Ko gledamo veliki napre- dek zadružništva 1949 in uspešno iz- vršitev tretjega leta Titove petletko, gledamo z vedrim pogledom v bodoč- nost, saj vemo, da imamo pod vodstvom naše Partije jasno začrtano pot gra- ditve socializma v naši domovini. Cankarjeva beseda na odru v medlogu Izpolnjujoč nalogo, ki si jo je KID »Miloš Zidanšek« v Medlogu ponovno podčrtalo v resoluciji v čast II. kon- gresa LPS, namreč »ideološko dvigniti podeželjskega človeka, izobraževati ga in buditi v njem smisel za kulturne vrednote«, je društvo v soboto 14. t. m. na odru zadružnega doma priredilo ve- čer Cankarjeve besede. Uvod, ki je obsegal besedo o pK>menu kongresa LPS, nato pa poljuden opis Cankarjevega življenja in dela, je po- dala agilna društvena predsednica Da- rinka Joštova. Njena je bila tudi sprem- na beseda, ki je povezala posamezna recitirana dela. Program je obsegal re- citacije štirih del: Sveto obhajilo (Gor- šičeva). Otroci in starci (Breda Joštova), odlomek iz povesta Hlapca Jerneja (Ce- pinova) in Lepo našo domovino (Maček). Čeprav lahko rečemo, da so recitatorji fi svojim podajanjem osvojiU posluša- telstvo, ne moremo mimo opazke, da smo v zadnjih dveh recitacijah pogre- šali Cankarjevo »melodiko stavka«, do- čim sta nas prvi dve recitaciji bolj pre- sunili spričo čustveno in nežno pred- vajanih tekstov, zlasti tekst Goršičeve, ki ji je kritika ob njenem nastopu v Ljudskem gledališču (Ogenj in pepel) priznala uspeh ter jo tako uvrstila med vidne pridobitve v ansamblu Ljudskega gledališča, in ki je tudi to pot izpričala svojo bogato zakladnico čustev in zmož- nosti doživljanja. Skoda, da njenemu zgledu niso sledili ostali, zlasti starejši recitatorji, da bi namreč recitirali na- izust. Organizator je recitacijam oskrbel tu- di originalno klavirsko interpretacijo. Ljudskost tega Cankarjevega večera med zadružniki in sodarji na robu me- sta, je .podčrtal tudi domače opremljen oder s pisateljevo podobo v ozadju in 3 knjižno polico založeno z njegovinai vdeli ob strani. Ne samo, da je društvo s tem veče- rom dostojno počastilo spomin glasnika naših dni in da ta večer tudi ni brez F>omena za umetniški razvoj tamošnjih recitatorjev, je pač največji pomen ve- čera v tem, da je po zaslugi recitator- jev Cankarjeva beseda, živa in nepo- tvorjena, segla v srca poslušalcev in jih osvojila. G. Grobelnik V Žalcu so fg/aii Csni;arJ&vQ ,,Hiapce** Na prenovljenem odru je igralska družina v Žalcu v nedeljo prvič igrala Cankarjeve »Hlapce«. Podajanje je z igralske strani bilo zelo dobro. Tokrat je na odru pKDizkusila svoje moči sku- pina igralcev ki so nedavno končali igralski tečaj v Žalcu. Dramo je reži- ral tov. Horvat. 23 izobrafavsls^ih UCajev « okraju Calje* okolica Ljudska oblast je dala nove pogoje, da se izobrazijo tudi oni, ki nekdaj tega niso bili z večih razlogov deležni Usta- novljeni so izobraževalni tečaji, katerih imamo v okraju Celje-okolica že 23. V kratkem bodo iistanovili Se več takih tečajev. Najbolj obiskovani In najboljše pri- pravljeni so tečaji ▼ Vitanju, Bučah, Stranicah. Med šibke sodijo šele usta- novljeni tečaji ▼ Veliki Pirešici in v Dobju. So kraji kjer bi se tečaji lahko usta- novili že iz razloga, da je predavatelj- skega osebja dovolj. Med takimi kraji nosi zastavo Laško in okolica. Pohvaliti je treba inciativo ljudi v KLO Rifengozd, ki »o sami sprožili to vprašnje, če se že merodajni za to niso pobrigalL Več skrbi pri uredit- vi šolsilo dela. so šole že davno ob- novljene. Na Gomilskem, v St. Juriju ob Taboru, v Bučah in še ponekod so šfile lepše kot so bile poprej. V Marofu so si izgradili prav lepo šolo, novolzgraje- na šola v Dobrini pa Hči na gimnazijo. Sledeč resoluciji III. plenarnega za- sedanja CK KPJ bomo v tekočem let« polagali vso pažnjo na dokončno ure- ditev šolskih prostorov. Ponekod so se krajevni ljudski odbori doslej premalo zanimali za šolska poslopja. Po volitvp.h pa so se ti odbori organizacijsko ut/rdili, postavljeni so poverjeniki za prosve+o, socialno skrbstvo in zdravstvo, ki bodo skrbeli, da bodo naši pionirji imeli lepe in higienske čol&ke prostore. Da bi se le naši kmalu odločili Veliki snežni kosmiči so nenehoma r.aletavali. Ces+e so bile no'ne luž in brozgo, nikjer pa ni bilo potnika, ki bi mi delal d"uščino do Velike Pirešice, kamor sem bil namenjen. Ljudem se v takem vremenu ni liubilo hodili izpod strehe. Neprijetno vreme mi je vendar dalo upanja, da bom zad'-užnike v Pire- šici našel doma. kjer se bom z njimi do mile volje lahko pogovarjal. Imel sem namreč že izkušnje, da je v zadrugah težko ločiti ljudi od vnetega dela. Pohitel sem. da se z naglo hojo malo pogrejem. ko sem med lepljivimi sne- žinkami izluščil pos+avo moža ki je iz- med hiš zavil na ces^o. Oo'vidno se mu ni mudilo. Kmalu sem ga došel. Pozdra- vim ga kot se spodobi in ga vprašam, če sem jo ubral po pravi poti. Mož. ka- terega zunan-ost mi je takoj odkrila močnej.šopa kme+a. mi ie np>aj zabrun- dal v odzdrav. Kljub nahodu, ki me ja že nekaj dni silil nositi po več robčkov, sem zavohal, da je možak sp-avil pre- cejšnjo mero žganja pod streho. — K čiigavi hiši greste? — me je ra- dovedno vprašal. — V zad'-ugo. Morda mi boste vedeli povedati, kako .'o najlažje poiščem? — sem povzel za njim ponujen odgovor. — A-a-a, v zadm.go — je za'tegnil. Stopa'a sva dokaj časa brez. da bi spre- govorila besedico. Zgleda, da se mu ni ljubVo govoriti o stvari, ki sem io na- čel. Mika'o me je slišati kako mišljenje jma o zadrugi. — Kako pa živijo v zadrugi? — eem zopet začel. — Ne zanima me toliko njihovo živ- ljenje. Kakor so hoteli, tako naj ?e ima- jo. Ce jim gre dobro, jim privoščim, če pa gre vse rakovo pot, naj sami sebi pripišejo, — je godrnjal. Brez dvom* mu nisem bil všeč. — Kako, vi ne mislite vstopiti v za- drugo? — Jaaz? — je zategnil. — Nak. — Gotovo vam tako »privatno« Se dobro odreže? — Hodiča mi odreže. Kar naprej da- jatve. Saj tako se ne da živeti. Ti za- družniki se nam že kar smejejo. Saj so več dobili kot imamo mi na lastnih posestvih. Mislili smo, da bodo lenuha- rili, pa — ah, nič, nič. — Pa bi le stopili v zadrugo, če je njim bo'jše kot vam, — sem ga drezal. Pog'edal me je, kot da bi mu nevem kaj s*onl. — Ha, to še ni rečeno, da so na boljšem. Bom.o videli obračun. Denar je pa le denar... — Tako mislite vi. Kaj pa ostali- kmetje? — Vprašajte jih. Jaz vem za sebe, oni pa za sebe. Pa zbogom najina pot gre narazen. Pri tisti veliki hiši ob cesti se oglasi. Tam je zadruga. — Ponudil sem mu roko, on jo je prezrl in zavil na le- vo, jaz sem jo pa mahnil naprej. Lepo soseščino ima zadruga — sem si mislil. Počasi se mi je jeza ohladila. Ljudje, ki sem jih srečaval so bili bolj prijazni kot moj sopotnik. Sem imel zlo srečo, da sem naletel ravno na najtežji kali- ber kulaka. • • • Pred hišo sem na'e^el na najstarej- šega č'ana zadruge Štefana. — Dober dan oče! Je predsednik da- ma? — Zdravo tovariš. Nak, ga ni, — mi je odkimal. Spet sem imel smolo, kot vedno. Pre- sneto srečo moraš imeti, da najdeS predsednika obdelovane zadruge doma pripravljenega, da nasiti novinarsko ra- dovednost. Čakati je treba. Previdno vprašujem, če bo kmalu pfišel. Bo, ml povedo, šel je po kotel za žganjekuho. Zadružnik Obreza vneto pripravlja pro- stor, kjer bodo kuhali žganje. To je kar mali praznik. Posebno za moške. Tro- pin in drož imajo v silosu okrog 3500 kilogramov. Silos so z lastnimi sred- stvi zgradili. Pravijo, da bodo imeli tudi precej dobička z žganjem. Poslali so me v kuhinjo, da se malo pogrejem. V ku- hinji sem se moral zadovoljiti z razgo- vorom med tremi zadružnicami, ki so zbirale fižol. Vsi drugi so bili na delu zunaj. Moje upanje o razgovoru z vse- mi zadružniki pri topli peči ye šlo po vodi. — Lep fižol imate. — Lep je. lep. Samo da ga ni letos bvlo dosti. Edino tega ne bomo mogli oddati. Vse druge pridelke smo odraj- tali v večjih količinah, kot je bilo pred- pisano. — Sem slišal, da ste krompirja od- dali več kot cel krajevni odbor Pirešica. — To pa drži. Predpisali so nam 8800 kilogramov obvezne oddaje, a mi smo ga oddali 16.300 kilogramov. Medtem je prišel tudi predsednik PeČ- nik s tovariši, ki so popisovali živino. Ulovil sem ugodno priliko da si ogle- dam tudi hleve. Svinjak so nanovo ure- dili. V hlevu za govejo živino sem se ponovno srečal s Štefanom, katerega je predsednik nemudoma pohvalil. MoŽJ inui 77 let in opravlja kljub visoki sta-| rosti vse posle okoli živine, samo krmoi mu pomagajo drugi pripraviti. Sam Šte- fan pa ml je dejal, da nI nikoli bolj z veseljem delal, le Skoda, da nI bolj mlad, saj je šele na stara leta doživel^ da dela za sebe in dobro živL Na skednju smo poiskali tovariša Sa- lobirja, ki se je ukvarjal z motorjem pri slamoreznici. Za njega pravijo zadruž- niki, da vso zadrugo po koncu drži. Vsa popravila pri orodju napravi sam. Raz- ume se v vsako delo, med zadružniki je pa priljubljen, saj bi brez njega res težko Izhajali. Odšli smo nazaj v kuhi- njo. Spotoma mi je predsednik povedal kaiko so začeli: — Pričeli smo lanl v marcu mesecu. Polja in njive so bile sicer obdelane, no gnoja jim je manjkalo. Tudi žita ni bilo dovolj posejanega, tako. da zadružniki niso dobili vsega, kar jim pripada. Za- dovoljili se bodo letos tudi s koruzo, saj so pričakovali ob vstopu še slabše uspe- he. V zadružnih hlevil ob njihovem za- četku, je bilo le dvoje krav, bik in par konj. V svinjaku so bile 4 svinje in merjasec. Danes ima Štefan v oskrbi sedem krav. dva bika, Stiri telice, tele in par konj. V svinjaku imajo sedaj tri plemenske prašiče, dva merjasca, 19 prascev nad tri mesece stare, 6 tekačev. Poleg tega ima vsak zadružnik doma svinjo za z^ol. Za one. ki nimajo svo- jih hlevov so pripravili pitano svinjo, katero bodo razdelili med nje. Oddali bodo še dve svinji za zakol. V kuhinji sem vpražal predsednika, kaj pravijo okoliški kmetje in če želijo vstopiti v zadrugo. Povedal ml je, da mnogi vidijo kako se življenje zadruž- nikov vsak dan zboljšuje. Vendar jih še nekaj zadržuje, najbolj pa pričaku- jejo obračun obdelovalne zadruge, ko bodo zadružniki dobili «voJ letni zaslu- žek. Čeprav so Sele v začetku, bodo vendar imeli zadružniki približno od 50 do 60 din na dan. To Je za začetek že lepa vsota, saj so morali prijeti za delo na neurejenem gospodarstvu. Medtem ko je predsednik Sel po opravkih, sem vprašal ženice pri zbira- nju fižola, kako so zadovoljni z življe- njem v zadrugi. Super Antonija, ki je med najboljši- mi v zadrugi, mi je povedala takole: — Zadovoljna sem kot nikoli do se- daj. Vidite takole na zimo .«;em preskrb- ljena. Nekoč pa sem na zimo Imela pol- no skrbi za življenje. Saj veste, kmet te poleti raje vidi v hiši kot pozimi. Na vprašnje, kaj so jim kmetje rekli poleti, ko je bilo dela na polju do- volj, saj vsi okoli vedo. da so bili za- družniki pridni kot mravlje. — Ih. Nekateri so se smejali, češ, kaj se tako ženemo. Mi smo vedeli zakaj. Ob ustanovitvi smo stopili v zadrugo z geslom: Za lenuha pri nas ne bo kruha. Pri njenih besedah sem se nehote spomnil svojega sopotnika. Imelo me je, da bi pripomnil. Držite se tega še vnaprej, če bodo pristopili Se d'^ug? v vašo zadrugo. No. moje besede bi bi^ odveč, to bodo bolj gotovo tudi storili. Se sem posel radovednost in jih vpra- Sal o vodstvu, pa mi je najstarejša iz- med žensk dejala: — Predsednika imamo radi On je za nas. mi smo zanj.« Sloga, ki v zadrug vlada je lahko vzor mnogim. Kako bi vendar dnifrjiče imeli v nepolnem letu toliko gospodar- skih uspehov, saj so še sedaj brez vla- kih poljedelskih strojev. Njihove nridne roke pa bodo tudi za te preskrbeV. t.a- ko, da bo zadruga vnaprej še hitreje napredovala • • * Nazaj grede sem došel mlado dekle, ki je bilo bolj zgovorno ko+ moj prej.?- njl potni tovariS. Ko je zavra v domačo hiSo. mi je dala roko. Tudi njo sem vprašal kdaj mislijo oni vstopiti v za- drugo. — Da bi se ie aaSi kmalu odločili, — je dejala. stran 4*. »CELJSKI TEDNIKA Leto III. — Stev. Si FIZKULTURA PtttD REPUBLIŠKIM PRVENSTVOM V HOKEJU NA LEDU Ki bo v dneh 23., 24., 25., 27., 28., in 29. Januarja v Celju ZvezA z» drsanje in hoUrJ na ledu Slorenljo J« določila, da se republiško prrenstvo v ho- ke.jn na ledu odigra t Col.ju v /.troraj ome- njenih dneh. Ootove je to, primanje mlademu hokejskemu športu v Celju. Vsa organizacija Je pov»ri»n!\ noremu Zin* -športnemu klu- ba »Kladivar«. Kako se bo tekmova. ITokejska moštra Slovenije so razdeljena t | dv« skupini, in sicer t v t hodno, v ka- \ terj so: Železničar in Po?ct ir Maribora, Kaz- i la? i7 TireJie in doma?i Kladivar ter r. a - ,' p a dno, ▼ kateri so; I.jiibliana IT, Ore- ; por?!j .Jesenice, Fdarnik It. Kranja in mo- Stvi in Tr'i?a. Polia pri T-jubljani in (lO- renica is Bleda. Predtekmovania hodo v dneh 2S., 24. in ZH. januarja na Jesenicah ra rapadno in Celju za vzhodno skunino. l*rvi In drnsfi sk^nini iz vsake skiinine se nato sre- bajo ▼ zaključnem tekmovanju v dneh 27., 2^. in 29. januarja v Coljii za naslov repnb- Iiške«ra prvaka. V Celju bodo prireditve ob ▼eferih, in sicer ob 1R. in 20. uri. Vsak ve- ter se bosta torej srečala po dva para. Tek- movalo se ho po točkovnem sistemn in ipra vsak * vsakim. Drsališče bo v ta namen po- sebej pripravljeno. Kdo ima največ.ie motnosti osvojitve prvenstva? Ootovo je, da bosta jrlavna rivala Gre- gorčig 13 Jesenic in T.jnbljana II. Mo/na pa B'> nresenečenja. Škoda le, da je nasto- pila odjnja, da Kladivar nima ?e nadalfe motnosti temeljite priprave. Vsekakor pa bo Izrabil vsako možnost, da opravi še nekaj tr^iingOT in odiffra še kakšno t"kmo. P'-^d- vldoni so bila v tem tednn srečan>a r Raz- laeorn Iz Brežic, z OresrorčiCem iz Jesenic In Ljubljano TI. Ostane le fe motnost srečanja x Oreffnrčičem in Ljubljano. No, bomo vi- del: kaj bo z vremenom! Vsekakor bo to nrvenstvo za eeliske ?nort- nik« »loTOflek in bo pomenil mejnik v hitrem razvojn hokeja na ledu v Celju. Kaj pa umetno drsanje? Tov. Ttihterjeva je opravila tečaj in sedaj komaj čaka. da bo prenesla svoje znanje in IzknSnj« Tin, naše naiTila.fše. Pomoč ji bo nu- dil tov. Presinsrer. Tečaj bo flnevr>o ii p«-'- .fa^i-'^enih ie za Celin rekordno število. Po tečain bodo t^di tekme in bodo tekmovali prf»w vsi tečainiki. fnr^^v^ nnvefa klnba Kladivarla se podaja tv^i '»tos z T^nravo društva T jnbljana in « ralh"lišimi dr«alci v Jufrnslaviji, da b"do na- sfn»>ili v C"l''i. P»*^»'vldoma bo rostovala Ijnb'ianska ekina okoli t. februarja s svojo revijo, v kateri bo Tir^^tonplo nroko 20 umet- nih drsalcev in drsalk. Videli bomo tudi naj- mlajš«* umetnike na ledu, katerim umetno drsaij« ni več španska stena. T'idi ti nastopi bodo slutili za razširitev te lep« šnortne nanon-e v Celin. Bomo videli kako bomo uspeli. Možnosti bo dovolj. HOKEJ NA LPniT Sobota: KLADIVAR : POLET (Mbr) 11:3 (2:1, 3:1, 6:1) Nedelja: KLADIVAR : POLET (Mbr) 15:4 (6.1, 6.3, 3:0) Preteklo soboto zvečer in nedeljo dopoldne str» se na lepo urejenem in pripravljenem dr- sa! nem prostoru v Mestnem parku srečali v prvih letošnjih hokejskih prireditvah ekipi domačega Kladivarja in Poleta iz Maribora. Prireditvi sta bili dobro obiskani, kar kaže na veliko priljubljenost te lepe. borbene in zanimive igrre na ledu. Prednost v tej športni panogi ima tisti, ki predvsem boljše obvlada drpanje in ima večii smisel za skupno igro. V prvi letošnji tekmi Sta obe moštvi po- kazali solidno znanje. Večino svoiih napadov in obrambe pa sta gradili na požrtvovalnosti. Drugi dan je bilo v marsičem boljše. Kladi- var je imel predvsem veliko prednost o iz- beri i"-nicev, kn>ere ie lahko večkrat menja- val, dočim je bil gostom na razpolago le en igralec. Hokej je ena nainapornejsih irer in 7Pb*ov<\ od nošamf^znika voHko vzdr'lii- vost. Lahko trdimo, da so gostje v tem bili na boljšem. Domače moštvo ie sicr od časa do časa le nudilo lepo kombinaciisko igro, vendar prvi nanad še vedno igra nreveč indl- vidinalno. Izgleda, da je posameznikom v tem naTiar'n samo za gnle. in poka'ejo sicer v Bknnno akcijo celega moštva in celega na- Bvoii drugače dobri igri premalo smisla za pada CTTršič in Prelog^. Misliti bo treba tudi na naraščaj. Ali ne bi kazalo v Celju ustva- rili mladinsijega mo«tva? Mladine in interesa pri mladini je dovolj. To je z ozirom na pičlo or'merjen čas nujna zadeva. Razširimo to športno panogo v velikem obsegu. Ros manjka opreme, toda palice in puke se da dobiti. Dni"-o. kar smo onazili na prrMh letošnjih prireditvah, je pomanjkanje pravilno organi- zirane reditel^ske sln'be. Temu ie v borio^e posvetiti vso noTornost, da ne pride v bodoče do nesrf-č. Tn^i blagajniško službo je treba skrbnf je pripraviti. Sodila sta: v soboto tov. Mirko Presinger, ki še ni povsem doma v pravilih te igre in Mariborčan tov. Medvešček, ki tudi ni bil siguren v nekaterih zadevah in je spregledal mnogo absidov na škodo obeh. SMUČARSKE TF^^ME NA CELJSKI KOCi Zimsko športni klub Kladivar Celje priredi v nedeljo dne 22. januarja klubsVo prven- stvo v smuku in slalomu na C°iiski Vn^i. Smuk proga je dolga 2 km. višinska razlika pa znaša 350 m. Pravico nastopa imajo vsi člani društva. Tekmuje se po pravilniku SS.T. MLADINSKO PRVENSTVO LRS V SMUKU IN SLALOMU V soboto 2*?. in v nedeljo 29. januarja 1950 se vrši na eCljski koči prvenstvo LRS v smu- ku in slalomu za mladince in mlaf^inke. Smuk se bo vršil v soboto popoldne s pri- četkom ob 14. uri, slalom pa v nedeljo jb 9 uri dopoldne. Opozarjamo vse ljubitelje smučarskega športa, da bo tekmovnje zelo zanimivo, saj bo nastopalo preko 200 najboljših mladincev in mladink iz cle Slovenije. Organizacija je v rokah zimsko športnega kluba Kladivar, zato prosimo vse funkcio- nario in ostale smučarei. da pomar'ajo k čim uspešnejši izvedbi te velike prireditve. KLADIVAR : BRATSTVO (Hrastnik) 9:1 (4:1) V nedejo je gostovala oslabljena enaJsto- rica Kladivarja v Hrastniku ter tam odigrala prijatelisko tekmo s tamkajšnjim nogomet- nim klubom Bratstvom, ki je doslej več me- secev igralo kvalifikacijske tekme za vstop v slovensko ligo. Isti klub je imel tudi mo^.- nost, da tekmuje v tekmah za zimski pokal. Kladivar je visoko porazil domačine, ali se v prvih petnajst minutah ni znašel ter do- volil domačinom, da so precej napadali vrata Celjanov ter uspeli izenačiti rezultat. Toda Kladivar se je pritiska hitro otresel ter pričel napadati vrata Bratstva, ki prednosti in te renske premoči kljub visokemu rezultatu ni pravilno izkoristil. Kljub danim devetim go- lom ter lepi tehnični igri je moštvo Kladi- varja premnogo kombiniralo ter zastreljalo mnogo šans. Sicer pa je bila igra lepa in Cfljani so maloštevilnim Hrastničanom poka- zali, kako se igra nogomet. ?.eleli bi pa, da igralci Kladivarja v bodoče resneje vzamejo po-^iv kluba na znanje ter se tekem izven Celia tudi udele-^e. V možtvu Bratstva se je izkazal poleg de- snega krila. Zadeva, ki je dal častni gol za svojo barve, še srednji krilec Zorko. ki je bil zelo borben, medtem ko je bil najslabši mož na polju njihov vratar, ki je precej kriv vi- sokeea poraza. Kladivar je v splošnem zaigral 7elo dobro, je pa dopustil v prvi tretjini pol- časa, da so imeli domačini nekaj terenske pr-^moči. Sodil je Bencina iz Hrastnika prav dobro. KLADIVAR : KOVINAR (Store) 3:0 V mladinski tekmi ie mladina Kladivarja porazila foste, to^ifi ni prikazala len noeo- met. Kovmar je kliub porazu zapustil len vt's in >^'' e<-io nekoliko boljši na terenu ali slab pred golom. Mladinci Kladivarja se bodo morali potru- dili, da bo-^o proti oblastnemu prvaku ?elcz- ničarju iz Maribora v nedeljo prikazali lepši nogomet ter častno zastopali naše mesto. KLADIVAR .TT^ NAPOVEDAL TEMO- VANJE RUDARJU Na 7aosestvo, trpinči ži- vino. Morda mi-sli, da bo s polenom do- prines^ia voličem primanjkaiočo hrano' Cndno pa je. kako se njena druž'na prph'-anJu.^e in kako kriie nainujnejše i^flT'Ve? Odfovor na to bodo dali nieni gozdovi ki jih neprenehoma k^-či. KLO bi mcal pregledati, če je ta sečnja do- vo^^ena od merodalnih organov. Skrajni čas ie, da se prepreeči na- dn^^n^e propadanje posestva, ki danes i^trVda kot tund-a. Moralo se podvzeti čvrsti ukrepi, ki jih določa naša Ustava 7a take slučaie. Pod nobeno ceno ne mo'-rmo dovoliti, da se dosranajo ra^mo v ča<:u, ko se pred kmetijstvo postavlja- jo tako ve'ike naloge, tako brezvestni primeri slabega gospodarstva. KUP PRAHU V POSTOVALNICI PLAN 2 — LASkO V poslovalnici Plan 2 pri lekarni se Je na policah in stekelnicah nabralo dokaj prahu. TovariJiea poslovodkinja je preoblojena z de- lom f pleten jem nogavic), zato je nujno, da si poišče že eno prodajalko. O. K. SAMO, DA SE PRITOZI Na k-aie\mi ljudski odbor pride ku- lak \7. Jeronima ter izjavi da vlaga pri^^orbo zoper odmero oddaje. Tajnik se čudi. Oddaja bo res, vendar je za- enkrat še'e sklican sestanek, na kate- rem se bo ugotovilo koliko ima vsakdo viška: »Morda je Celje samo predpisalo« pomis'i in vpraša: »Koliko pa morate odati?« >Tega še ne vem pravi kulak« pa pritožil se bom. »MESECNI NAPREJ« Janez je eden izmed onih redkih, ki ne hodijo na sestanke. Ni mu prav, da ljudje postajajo drugačni. Nič več ne verujejo v vraže. On pa ve veliko o čarovnicah, škratih itd. Včasih so ljudje vse to verjeli. Tudi ne vozi se nikamor. Danes pa sedi v avtobusu, da se popelje v Celje. Ko sprevodn'ca zakliče na prihodnji postaji:»Me?ečni naprej!« i>ostane po- zoren. On dobro ve kaj delajo mesečni. Mesec jih zvabi iz ix)stelj. ter jih vodi po strehah. Hodijo po žlebovih, stoje na dimnikih, skačejo s strehe na streho. Mesec jih popelje nazaj v posteljo in ne vedo o tem ničesar. Pa na vsaki postaji: »Mesečni naprej!* — »Kaj le imajo«, misli starina in jo ugane: na sestanek gredo. Vse hodi na sestanke — pa še ti. Takemu sestanku bi tudi on prisostvoval. Zanimivo bi bilo poslušati o njihovih nočnih poho- dih. Videti pa ni siromakom, da bi jih trkala luna. Čedni so, lepo se razgovar- jajo, polni so smeha. Na prihodnji postaji i>a le postavi sprevodnica odločno: »Samo te tri vzamem, ki imajo me- sečne karte!« KJER JE VZELA, TJA JE VRNILA Vzela sem med svojo in ljudsko lastjo »ajmer« le ta. Prenesla ga skrivaj t last sem svojo na skrivoma. (Prosto po Aškercu) Hercog Milica iz Cinkarne je vzela t to- varni novo emajlirano vedro za vodo In ga odnesla domov. To skozi glavni vbod (obču- dovanja vredna vratarjeva opreznost). Pred preiskovalnimi organi se je zlagala, da je vedro kupila. Izkazalo se je, da v navedeni trgovini v tem času ni bilo veder, še manj pa po navedeni ceni. Pozneje je priznala, da je njena prejšnja izjava z njenim podpisom potrjena laž. Notranji odsek jo ie no.slal. naj vedro zopet izroči na prejšnje mesto. To je storila pri belem dnevu vpričo vsega delav- stva. Izposodil si bom še en Aškerčev verz: Nazaj ga nosim »ajmer« ta prokleti, tja. kjer bil je vzet. NEVARNO OROZJE V vlaku, ki pelje proti Laškem, se je t kuneju napravila gneča. Firbec žene človeka vedno v gnečo, tam je vedno kaj novega. Toda ta dogodek je bii žalostno-vesel. Tragi- komedija s hepe endom. Ljubitelj sabljaškega športa se vozi z vla- kom. Kadar gre k vajam, mora oro?je pri- nesti s seboj. Nedol-no oro.TJe, ki je bilo ne- varno v zgodnjem srednjem veku, se ime- nuje Floret. Se bolj nedol no pa je bilo orožje nesrečnega športnika, ki je br'^zuspešno sku- šal dokazati slubojočemu miličniku, da nje- govo oro'je ni nevarno današnji družbi. — Vidite, da moj floret nima ostre konice. Tole še skozi kuhano repo ne gre rado. Uvije . se kot šiba. Bodite tako dobri in dajte me j razumeti, tole je navaden fizkulturni rekvi- zit .. . Miličnik odmaje z glavo in odločno vztraja: — Tovariš, to je orožje. Imeti morate orož- ni list . . . — Onrostite. Potem bi morali zahtevati do- voljenje tudi za konje, nogometno žogo, ping- pong žogice, loparje . . . In tako je šlo naprej vse do Laškega. Mi- ličnik svoie. nesrečni vitez svo^e. Čas je bil, da vitez izstopi. Vlak t Laikem stoJi le minuto, dve . . . Miličnik se končno usmili rekoč: — Ce vas še enkrat dobim s sabljo brez orožnega lista, vam jo ođvzamem! 40 RAZBOJNIKOV BREZ ALI-BABE — .Te že v Celju! — mi kričaje privihra naspro+i znanec. — Kdo je v Celju? — sem zagrabil njegove besede. V očeh, ki so mu malone izstopile iz jam'c. sem mu bral, da se je zgodilo nekaj nelikega. — v domu OF pa bodo kazali... — je hitel in preslišal moje vprašanje. Stresem ga. Nič. On ziJa. se me otepa. Končno se mi le iztrea in zdrvi. Hudi^'a, kaj neki ga trka. Zgrabila me je gromozanska radovednost. Poženem se za njim. On naprej, jaz za njim. Za nama je kar pihalo. V veži pred blagajno najii zaustavi reka. toda ne tako pohlevnakot v romanu »Ukročena reka«. Bila je to reka valujočih glav, rok, treskanje ramen ob zid. Tu se emirjev sin ne bi re- šil, zmečkalo bi ga. Znanec mi z mogočno kretnjo pokaže na lepaku ono. kar mi ni mocrel povedati z be- sedami : Ali-baba in 40 razbojnikov. Navdušenje se je prijelo tudi mene. če to- liko ljudi »rtinije svoje obleke, ki bodo ne- mu'ioma morale priti nod kroiačev likalnik. zakaj bi ravno jaz bil Izjema. Kamor Celjani tja tudi jaz. Naenkrat pa . . . Predstava se je pričela. Ne samo film — pač pa resnično borbo sem gledal . . . Meč, hand^ar in bodalo so zame- njali dežniki, palice in pesti, štirideset raz- bojnikov je bilo na delu. Kje je režiser iz Holivuda? Njegova scena odločilnega bo.ja na hanovem dvoru je zanič. Tu se gre zares. Brez parade, brez pravil. Plastično, da ie kaj. Težko se je odločiti za Ali-Babo. Vsi imajo povelistvo v rokah. Ni ga glavnega ju- naka. 40 razbojnikov brez Ali-Babe. — Moj denar! — zakliče ne"en glasek. So mar razbojniki oropali zaklad? Ne. V vne- tem boju je padel zaklad sam pod noge, v pogubo. — O, Allah! če nikoli prej nisem verjel v »Ismet« (usodo), zdaj verjamem. — Na vso sre^o so me izrinili iz vrste. Zaupal sem se svojim petam. Dosti mi je bilo. Videl sem film. škoda, da si nisem zapomnil imen nosilcev glavnih vlog. Obljubljam, da bom v bodoče to storil. Saj to je senzacija. Celje postaja Holivud. Štiri- deset razbojnikov brez Ali-Babe je naš prvi film, toda če bo šlo tako naprej, dokler se film vrti, bomo snemali nov film: Mesto sn-^manja v bolnici. Naslov filma bo naibr* »Razbite buče« — ljubiteljev ameriške umet- nosti ! OBJAVE - OGLASI OPOZORILO Opozarjamo prebivalce mesta Celja na od'ok Mestnega ljudskega odbora štev. 3377 od 5. junija 1947 čl. 8 —- glede čiščenja pločnikov in hodnikov v zim- skem času, ki se glasi: »V zim'^kem času mora lastnik, uprav- nik, oskrbnik, hišnik ali najemnik hiše, s+avbišč ali drugih zemljišč ob cesti skidati sneg iz hodnika ob vsej njegovi dolžini. Ob poledici mora takoj posuti hodnik s peskom, pepelom ali žaganjem. Ce zapade sneg ali se napravi pK)ledica ponoči, se mora izvesti snaženje in posi- panje vsaj do 7. ure zjutraj.« Prekrške prcdoisov tega odloka kaz- nuje Mestni ljudski odbor z globo 3000 dinarjev. MLO pover. za komunal, zadeve OBVESTILO Prva redna letna skupščina Okrajnega tclo- vaf^neEja odbora Celje-mestn in okolica bo v nedelio, dne 22. t. m. s nričetkom ob 8. uri zjutraj v dvorani MLO Celje, I. nadstropje, .c; j.ir-.i'v^i^, riTievnim redom: 1. Otvoritev. 2. Volitev delovnega predsedstva, zapisni- karjev in overovateliev zapisnika ter volitev kanrtidaciis'Mh komisij za OTO Celje-okolica in MTO Celje. 3. Poročilo o delu v preteklem letu. 4. Plan dela za leto 1950. 5. Piskusija o poročilih. 9. Poročilo nadzornega odbora in predlog ra.7re?Tiire. 7. Predlog kandidacijskih komisij in volitve OTO Celje-okolica in MTO Celje ter volitev delegatov za skupščino Oblastnega telovad- nerra odbora. 8 Skleni in resoltjcije. Vsa telovadna društva, športna društva in množične organizacije nozivamo, da pošljejo na skupščino svoje delegate. OTO Celje in okolica OBVESTILO fSnoro^amo vsem delo»Tag «1«.lo nfenrev v tem Pasu edrnžl ▼ en teden, to jo "r. ra»""" t««rra da, imajo vsi učenci en teden nonolnet:a odm«-* I^Pencm nrSmda r tem tednn e-naV^ nlaia. kakor ob dnevih redne"" «0"^-» in d»'a. OLO C^lle-okollca peverjenlitvo «» del« OBVESTILO l>ne T. IS'^O oh «. nrl zjntraf se T»o vr- illa v vogalni dvorani '>LO-?n CeM--oVo1?~a koif»Te»»f^ vseh trgovskih n?eneev Iz okrafa f oltfi.oknlSpa. Porivamo, da se Vnn'eronre oni 't?!».nei. ki so oblsItovaM S».>«te''<"»- sM tečaj v 2alcu od «. vttt. 24. IX 1949. 01,0 C-'s^-okoli'-a poverjeniitvo za delo POZIV OVraino rr^dbeno podjetje clJe-oVoMca v Celju, Oaberje. podiva vs" svo^> r»'^rniVe. ki imaio predložiti ra'^'in* za mnteriel vo'^n'e i. dr., da to store do 31. j«>nuaria ■19';o. ker se po tem roku računi ne bodo več priznavali. OBVESTHO Društvo Filatelistov v C'>1'" o^v'^'>'r^, da .Fvropa«. Vabljeni vsi člani ter ljubitelji zna--'- Odbor PONOVNA RFGTSTRAriTA VSFGA medicin«;kfga o<5ebja ki nt BILO registrirano V C ASU OD 26. DO 31. MARCA 1949 Dne 23.. 24. in 25. januarja 19l'0 od 8. do 12. ure se bo pri Poverj^nistvu za liuds'o zdravstvo Mestnega ljudskega odbora v Ce- lju vršila ponovna registracija sledečega me- dicinskega osebja: a) Demobilizirancev iz J A po 31. marca 1949; b) repatriirancev, ki so se vrnili iz ino- zemstva po 31. marcu 1949; c) oseb, ki so v času po 31. marcu 1949 do- vršile vojaški rok; d) oseb. ki so po 31. marcu 1949 diplomi- rale in končale študij; e) absolventov medicine in farmacije, ki niso poloMli diplomskih iznitov v roku enega leta po izteku zadnjega semestra študija: f) vseh oseb. ki so konč-^le ni-ie sređm'e in višJe medicinske šole, ne gl^de na to, v ka- teri stroki in zvanju se sedaj nahajajo. Pozivamo vse od a) do f) naštete osebe sta- nujoče na teritoriju mesta Celja, da se na dan 23., 24. in 25. januarja javiJo pri Pover- jeništvu za ljudsko zdravstvo MLO Celje v svrho registracije v izogib kazenskih posle- dic. _ Za vse navedene osebe stanujoče na teri- toriju Celje-okolica je popis ob istih dneh na pover, za zdravstvo pri OLO. OBVESTILO upravam lokalnih pod.ietij in ustanov ter delavnicam Obveščamo vse uprave lokalnih podjetij in delavnic ter ustanov, da so dol'na nošiijatl svojim resornim poverjeništ^-om na OLO Ce- lje-okolica poročila po obrazcih OPR-1 vsak mesec do 16. neizogibno. Ker so ta poročila edino pravilna podlaga za planiranje delovne sile in s tem tudi iz- dajanje ?ivilskih nakaznic, so oderovorni vo- ditelji podjetij, ustanov in delavnic os'^bno odnrovorni za točno in pravočasno pošilianie poročil. Istočasno bodo odgovorni v kolikor bodo zaradi napak v poročilih in nepravo- časnem pošiljanju istih prikrajšani pri šte- vilu živilskih nakaznic. OLO Celje-okolica Poverjeništvo za del» Zdravniška služba: 22. januarja 1950: Dr. Bitenc Maks, Ljub- ljar>ska cesta 8. Nedeljska zdravstvena sluba traja od sobote opoldne do ponedeljka zju- traj do 8. ure. PRODAM večjo in manjšo železno peč. Na- slov v upravi. PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko opremo in železno stiskalnico za perilo. Naslov t upravi. ZAMENJAM športno kolo, 3.20 m kamgarna in ročno uro na 15 kamnov za dobro ohra- njeno harmoniko »Lubazovo« trikrat ugla- geno. Naslov v upravi. SPREJMEM v celotno oskrbo upokojenegr« učitelja. Naslov v upravi. PRODAM elektromotorček za pogon šivalne- ga stroja. Naslov v upravi. KUPIMO računski stroj. Ponudbe poslati na uredništvo »Celjskega tednika«. Urejuje uredniški odbor — Odgoromi 'irednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Titov trg 1 — Tisk Celjske tiskarne