Šolsko nadzorstvo na Spod. Štajerskem. Ker koncem tekočega šol. leta mine šestletna službena doba c. kr. okrajnih šol. nadzornikov na Štajerskem, ne bo odveč, ako opozorimo javnost na nekatere pomanjkljivosti pri tej inštituciji, kolikor se te tičejo Spod. Štajerja. Do jeseni, t. j. do imenovanja nadzornikov za novo šestletuo dobo, bo še casa ravno dovolj, da poklicani činitelji potrebno ukrenejo in te nedostatke odpravijo. Največje zlo pri šolskem nadzorništvu na Spod. Štajerskem so preveliki nadzorovalni okoliši in pa dejstvo, da so nadzorniki preobloženi s pisarniškimi posli, in to v taki meri, da za njihov pravi opravek, za nadzororanje šol, oimajo dovolj časa. Predočimo si najprej posamezne nadzorovalne okoliše na podlagi ravnokar izišlega šematizma štajerskega ljudskega šolstva! Nadzorniku Vodušku so izročene v nadzorstvo šole celega polit. okraja brežiškega (okraji: Brežice, Kozje, Sevnica) in še laški okraj eeljskega okrajnega glavarstva; po odbitku nemških šol, ki imajo posebnega nadzornika, torej 55 šol s 180 razredi. Nadzornika Supanka nadzorovalni rajon obsega celi celjski polit. okraj, razen laškega okraja, torej okraje Oelje, Vransko, Gornji grad in Šmarje; po 'odbitku neraških šol torej 58 šol s 190 razredi. Nadzorovalni okoliš nadzornika Schechla obsega polit. okraja Slov. Gradec in Konjice, torej okrajej Slov. Gradee, Šoštanj, Marenberg in Konjice ; po odbitku nemških' šol torej 51 šol s 125 razredi. Nadzorniku Heriču so izročene v nadzorstvo šole polit. okrajev Ptuj in Ljutomer, torej okraji Ptuj, Eogatec, Ormož, Ljutomer in Gornja Eadgona; po odbitku nem. šol torej 57 šol z 220 razredi. In rajon nadzornika Dreflaka obsega celi mariborski polit. okraj z 51 šolami, ki štejejo 182 razredov. (Nem. šole odštete.) Besnici na Ijubo inoramo sicer priznati, da so tudi nekateri nemški nadzorniki enako obremenjeni, a večina teh — posebno na Zg. Štajerskem — ima le po 64 do 100 razredov, torej dosti ugodnejše stališče. Omenjeno zlo je višji šolski oblasti dobro znano, saj je še pred približao dvema letoma naredila na Zg. Štajerskem iz d\reh nadzorniških okolišev tri, in tudi društvo avstrijskih nadzornikov terja neprestano, naj se nadzornikom odvzame pisarniško delo, da bi se lahko intenzivneje posvečali svoji glavni nalogi, nadzorovanja šol. Uvidevajo namreč sami, da je sedanje iiadzorovanje nezadostno. Ia to po vsej pravici! Da se nadzornik zadostno prepriča o stanju kakega razreda, ozir. ali je učitelj storii bvojo dolžnost ali ne, je potrebno, da ostane v razredu vsaj pol dneva. Potemtakem bi rabil za enorazredniee in dvorazrednice po en dan, za trirazrednice in štirirazrednice po dva dni, za petrazreduice in šestrazrednice pa najmanje po tri dni. Pri sedanjih razsežaih nadzorniških okoliših pa je to naravnost nemogoče. Naši nadzorniki so zadovoljni, ako imajo za vsako šolo na leto en dan na razpolago. Dostikrat še tega ni, in šola ostane neuadzorovana. Sedaj si pa predstavljajmo nadzorovanje recimo petrazredne ali šestrazredne ljudske šole v enem dnevu! Na vsak razred pride po ena ura! Bože mili! Kako pa naj prerešeta v eni uri vse predmete ? Še najbolj površao ne gre, kako šele količkaj teraeljito?! Še za glavne predmete je preraalo časa, da o realijah in ročnoetih niti ne govorimo ! Tukaj pridpjo samo brezvestneži in taki na svoj račun, ki jim je narodova izobrazba deveta briga. Tem je ljubo, da je nadzorovanje površno, zakaj marsikatera luknjiea ostane prikrita, ki bi se pri natančnejžem nadzorovanju našla in v prid učeče se mladine odštranila. Marljiv, delavni, za svoj poklie vneti učitelj pa pride pri taki inšpekciji Jn Bausch und Bogen zu der Mittelware", kar mu pri kompetencah mnogokrat škoduje. Pa nadzornikom pravzaprav tega ne moremo niti zameriti, saj nimajo časa, da bi mogli natančneje nadzorovati. Škode pa nima od takega 'nadzorovanja samo vestno učiteljstvo, škodo ima zlasti mladina, oziroma narod, za katerega izobrazbo bi se pri vestoejši inšpekciji zgodilo mnogo, mnogo več. V interesu narodne izobrazbe je torej neobhodno potrebno, da se sedanji preobširni nadzorovalai okoliši zmanjšajo. Da olajšarao delo tistim, ki so dolžni v tem oziru potreboo storiti*), naj še v nasledojam navedemo, kako bi se dala ta zadeva izvesti, da bi se razbremenilo vseh 5 slovenskih nadzornikov precej enakoraerno. Predvsem je potrebno, da se razdeli ptujski inšpektorat, ki ,je izmed vseh najobširnejši. To se zgodi najbolje ua ta način, da bodo tForili okraji Ormož, Ljutomer ia Gornja EadgoDa novi nadzorovalui okoliš s 109 razredi; ptujskemu ostane še itak 111 razredor, torej Še veduo vpč kot dorolj. Mariborski ozir. slovenjegraški inšpektorat naj se razbremeni na ta način, da se prvemu odvzarae okraj Slov. Bistrica, drugemu pa KoDJice, katera o*raja naj tvorita drugi novi nadzorovaloi okoliš, ki bi štel 107 razredov. Ostala dva spoduještajerska inšpektorata naj se razbremeuita z laškim, ozir. šmarskim okrajem; omenjpna okraja _aj tvurita tretji novi nadzorovalnl okoliš, ki bi štel 118 razredov. Na podlagi nasvetovaue razdelitve bi bili vsi nadzoroiki približoo enako, v razmerju s svojimi nemškimi tovariši pa še veduo .pošteno" obremenjeni, a bilo bi jim mogoČe, vsaj nekoliko natan.oeje opravljati svojo službo. Sicer pa po številu prebivalstva pripada Spod. Štajerju itak tretjina šol. nadzoruikov*, torej od 22 najmaoj 7, dočim jih imamo faktiČDO samo pet. *) ,Zveza bi bila v prvi vrsti poklicana, izprožiti stvar na merodajnem mestu; pa tndi poslanei naj bi se pobrigali za njo. — V dei. zboru kranjskem je d. pr. tov. Gangl že govoril o lstih nedostatkih pri kranjskih inšpektoratih. Soglasno je bila sprejeta njepova regolucija, naj vlada vsak<>ma nadzorniku d* pisarniško pomoS: če bi vsi deželni zbori storili enake sklepe, bi naposled od sklepov morda prišlo tudi do dejanj. Zakaj pa se napredno učiteljstvo briga za to ? Ker hoče imeti ves iolski ustroj v redu, ker se ne boji nobene, še tako vestne in natančne inspekcije in ker hoee imeti inšpektorje, neče pa bic&.ratov 1 Uredništvo. Eer rai je članek nepričakovano uarastel, za daues zaključujem, akoravno sem šele eden edini nedostatek našega šol. nadzorstva odkril. Ob priliki torej več, ako se znabiti ne oglasi prej kak spretnejši poznavalec naših spodnještajerskih šolskih razmer.