$  “Glej,” namigne diskretna roka proti po- stavi, malone za glavo veèji od veèine, “to je pa Janez Zdešar iz Münchna”. Tako je srh svobodne Drage v mladeniško srce zapisal novo zveneèe ime. Do prvega pogovora z njim je sicer preteklo vsaj petnajst let, am- pak oko ga ujelo ob vsaki priliki, zadošèeno, kot da je `e s tem za spoznanje odrinilo mon- strum, ki je dušil domovino. Ne brez razloga, kajti za sovjetski re`im v Sloveniji je bil dr. Zdešar sovra`ni element par excellence. Bil je namreè èlan politiène emigracije. To bi zadostovalo. Pa je za na- meèek duhovnik, ki je organiziral izseljen- sko pastoralo v Nemèiji, intelektualec, zgo- dovinar in velik poznavalec sistema, ki ga je preganjal. Pravzaprav niti to še ni vse: `e kot najstnik je pretental vsemogoènost omenje- nega sistema in njegovi smrtni sapi iztrgal kar nekaj desetletij svojega — kot se je izkazalo — izjemno polnega `ivljenja. Z eno potezo: rodil se je v Ljubljani leta 1926 v verni katoliški dru`ini. Vkljuèene- ga v razgibano mladinsko `ivljenje ga zat- ne vojna. Kot domobranec se umakne na Koroško, vrnjen je na Teharje, od koder po- begne. V Lienzu maturira, vpiše teologijo, v Rimu doktorira iz svetopisemskih znano- sti, potem pa na prošnjo škofa Gregorija Ro`mana deljuje med slovenskimi izseljenci. Tudi po upokojitvi zavzeto študira in sle- di dogajanju v Sloveniji. Dr. Janez Zdešar je nadvse prijeten sogo- vornik. Zdi se kot `iv dokaz, prièevalec, da je mogoèe svetno brezizglednost presvetliti s transcendenco. Tako je njegova beseda jasna in klena, brez nergavosti in oprezave “poli- tiène korektnosti”. Sedem ur pogovora z njim je minilo, kot bi trenil, in nabralo se je misli za vrsto številk Tretjega dne. Vaš `ivljenjski poklic ni bil zgodovina, pa vendar veljate za njenega dobrega poznaval- ca. Obstaja niz podroèij, za katera vas poišèejo, bodisi za posvet bodisi za podatke ... Kaj vas posebej mami pri tej znanosti? Z zgodovino se ukvarjam amatersko. Amare je latinski izraz, amor pomeni lju- bezen; torej da, z ljubeznijo se posveèam zgo- dovini. V njej je veè podroèij mojega zani- manja. Najprej svetovna zgodovina, a ne v smislu, da bi se zanimal za vse narode sve- ta, za vse kulture, ampak predvsem za tiste skupne mehanizme, ki stojijo za svetovno zgodovino.1 Mi je simpatièno, da nekateri novejši zgodovinarji skušajo najti kljuè za ra- zumevanje svetovnega dogajanja in svetov- ne zgodovine. Konèno gre za smisel èlove- ka in sveta, kajne? Potem me seveda zanima slovenska po- litièna zgodovina, zlasti tista povezana z zad- njim stoletjem, pa devetnajstim, to se pra- vi od francoske revolucije oziroma od revo- lucije leta 1848 naprej. Tukaj postajajo vidna nasilja in krivice, in nato vsi totalitarizmi. Kako naj bi mi nekaj takega ne bilo pri srcu, da jih preuèim globlje, saj sem jih sam do`ivel in posledice še danes vsi nosimo. Posebej mo- &3,             6  + %  G     # ram omeniti svoje nagnjenje - ljubezen do študija revolucije med vojno na Slovenskem. Nato — se mi samemu zdi èudno, da sem se v to vrgel — me je zanimala zgodovina Ko- minterne in komunistiènih partij, zlasti slovenske. Èe so `e delali revolucijo, bi rad vedel, kdo jo je delal, kdo so bili ti ljudje, od kod so prišli. Omenjate Weltgeschichte, svetovne zgodo- vinske silnice, ki jih nekateri filozofi dajejo v središèe svojega sistema kot bistveno gibalo sveta. Kje vi vidite vlogo zgodovine? Predvsem skušam dobiti odgovor o smi- slu zgodovine, o smislu bivanja v èasu in prostoru. In sicer tako za èloveka kot za svet, v katerem `ivi. To vprašanje o historièni ek- sistenci ka`e iz sebe ven na transcendenco. Pravzaprav sta mo`ni le dve rešitvi: ali zgo- dovinski determinizem, ki ima vse dogajanje vnaprej doloèeno in ve, kako bo, izkljuèuje pa transcendenco. To je bilo tipièno za naš “uradni” historièni materializem in pa dia- lektièni materializem. To je pravoverni marksistièni pogled na svet, na zgodovino, na dogajanje v svetu, pogled, ki prevladu- je še sedaj v neoliberalizmu. Je determini- zem, transcendence ni. O tem se niti ne de- batira, ampak je samo po sebi umevno. Za- me pa zadnjega odgovora ne daje filozofi- ja, ampak in predvsem teologija. Gre za vprašanje stvarjenja, za evolucijo, za odreše- nje. Osnovno vprašanje vse èloveške filozo- fije, ki je obenem `ivljensko vprašanje šte-  Sveta dru`ina, 2007. Risba s tušem na papir.       vilka ena, je vprašanje smrti. Nihèe me ni vprašal, ali hoèem `iveti in vendar sem nastal in `ivim. Nekdo ali Nekaj me ima pod sabo v totalni oblasti. Nihèe me ni vprašal, èe hoèem umreti, a enkrat me bo smrt pobrala. Zgodovinsko zagotovljena je samo ena iz- jema: Jezus iz Nazareta ... Povezana sta tudi zgodovina in spomin. Ima tudi tu besedo teologija? Zares: facere memoriam, “delati spomin”, obhajanje spomina, “to delajte v moj spo- min”, gojitev spomina, vse to poznata Sta- ra in Nova zaveza. Spomin je tisto, kar me `ene v prihodnost, brez spomina jaz ne bi bil jaz, bi bil animalièno bitje, torej bistveno manj plemenito, manj `lahtno bitje. In kje potem pride stik z zgodovino? “Jaz brez spomina ne bi bil jaz.” Šele èe gledam preteklost in se orientiram za prihod- nost, se moja sedanjost skuša pravilno ure- snièevati, sem na pravi poti. Tisti, ki tega ne dela, je reve`. To uresnièevanje je ontièno, bitno povezano z mojo sedanjostjo, ki pa je rast in zato vedno nekaj nedokonènega, po- manjkljivega. Samo veènost ni pomanjkljiva, v veènosti so zdru`ene preteklost, sedanjost in prihodnost. Tudi polnost bitja je šele v veènosti, kamor te`imo in kjer se bomo do- konèno uresnièili. Kot se je Jezus, Sin èlo- vekov, to pomeni èisto pravi èlovek, do- konèno uresnièil v svojem vnebohodu in se- denju na Bo`ji desnici. On je umrl zato, da je vstal in šel v nebesa. Kristusovo zemsko `ivljenje poteka od rojstva do vnebohoda. Vnebohod pomeni intronizacijo Bo`jega kra- ljestva - in smisel èloveške individualne in ko- lektivne zgodovine! Kako pa je s praktièno, vsakdanjo vrednostjo zgodovine? Zgodovina je na `alost silno redko “ma- gistra vitae”. Silno redko, a vendar naj bi bila. Uèili naj se ne bi samo ob njeni zgrešenosti in napakah, ampak še posebej na krepostih. Kristjani imamo herojske zglede: to so naše svetnice in svetniki, katerih spomin obhaja- mo vsak dan v liturgiènem letu. Spomin na celoto, communio, je pomemben. Brez svet- nikov bi bila svetovna zgodovina znatno ubo`nejša. Ali lahko èloveka zapelje v depresijo, v travme, èe se preveè vrti okrog te`kih obdobij zgodovine? To je nevarno za tiste, ki so te`ke stvari do`ivljali, manj za zgodovinarje. Za prve je potem res hudo in lahko reèem, da do neke mere niso sposobni objektivno vsega doje- ti, ker je osebna boleèina tako moèna. Vendar èe se a priori reèe, da, ker je bil `iva prièa ne- kega dogajanja, ni sposoben pisati objektivne zgodovine, je tako in še bolj treba reèi tudi o tistem, ki tega ni do`ivel. Popolnoma ena- ko. Da bi bil zgolj zato, ker tega nisi do`ivel (“neobremenjen”), bolj objektiven?! To je nesprejemljivo. Kako je v tem kontekstu z vprašanjem èasov- ne oddaljenosti? Poznam to izgovarjenje: prezgodaj je še, da bi zdaj o tem govorili, ne vemo še vsega, to je šele petdesetletna zgodovina ... Vendar: zgodovina je v svojem bistvu revizionistièna, ali pa je ni. Za primer: na podlagi razisko- vanja sem prišel do teh in teh spoznanj. Ta spoznanja tudi zapišem, ker se mi zdi, da je tako res. Ne reèem, da je vse res, kar trdim. Morda marsikaj tudi ni res, èeprav trenut- no tega uvida nimam. Zanesljivo znanje o neèem preteklem je mo`no šele s prispevki mnogih. Polne resnice ni mogoèe vedno doseèi, kar pa zopet ne pomeni, da je vse subjektivno. Kot zgodovinar moram razlo`iti in imeti svo- je kriterije, da lahko vrednotim. Nisem sod- nik in ne obsojam, nisem to`nik in ne ob-   # to`ujem. Paè pa vrednotim in ocenjujem kot èlovek. Mi dovolite vprašanje: kakšen je slovenski zgodovinar, koliko ima tega globljega uvida? Pred leti sem vprašal dr. Borisa Mlakarja, koliko so imeli študentje na univerzi teori- je historiografije, koliko so razpravljali o ob- jektivnem zgodovinopisju, koliko so odpi- rali filozofska vprašanja o tem. Èe se ne mo- tim, je omenil, da je imel le prof. Bogo Gra- fenauer nekaj semesterskih ur o tem vprašanju. To je bilo èisto vse. In to je ravno tisto, kar opa`am, ko raz- mere primerjam s tujino: da pri nas grozeèe manjka neke teorije spoznanja, zgodovinske- ga spoznanja. Od tu vedno znova vrsta na- pak v pisanju zgodovine, ki bi jih ne bilo, ko bi vsaj majèkeno premislili. In tukaj je veè napak, gledano z logiènega stališèa kot pa z zgodovinskega stališèa. Ne dela se toliko na- pak pri ugotavljanju dejstev, ampak opazni so logièni preskoki, ko ne znajo do konca mi- sliti, premalo mišljenjske izobrazbe, premalo logièno-filozofskega razmisleka. Èe `e pri logiki ne moreš biti konsistenten ... Ja, to, to! In to se zelo zelo pozna. Tudi pri dobrih zgodovinarjih se pozna! Da ne go- vorim potem o drugih nelepih reèeh, ki se še vedno dogajajo. Kaj imate v mislih? Na primer ko dr. Jo`e Pirjevec napiše de- belo knjigo v italijanšèini Le guerre jugoslave, in v njej opisuje, kako je bilo v Sloveniji leta 1990, 1991 inv njej ni omenjen Lojze Peter- le. Kako je mo`no pisati o tem dogajanju, ne da bi omenil to ime? Ali pa dr. Peter Vodopivec. Napiše zgo- dovino Slovencev Od Pohlinove slovnice do samostojne dr`ave, kjer opisuje tudi medvojno dogajanje. Med navedki literature najdeš vse mogoèe, zaman pa bi iskali imena doloèenih avtorjev, kot je denimo Tamara Griesser Peèar, torej zgodovinarjev, ki so napisali veè standardnih del, na katera, èe jih bo kdo hotel ovreèi ali pa napisati na novo in boljše, bo treba èakati nekaj desetletij. Zgodovina se ne napiše v treh letih. Veste, taka (zavestna?) neobjektivnost in nestrokovnost boli! Iz tega sledi še kak imperativ za zgodo- vinarja ... Omenil sem `e, da zgodovinar ne obso- ja, ne obto`uje, ne brani, temveè vrednoti. In sicer vrednoti po kriterijih, ob katerih se lahko vsi ljudje dobre volje zdru`imo. Te splošne norme so prevzete iz najboljše evrop- ske tradicije in iz kršèanske etike. Ni treba biti veren, ni nujno biti kristjan, ampak neka evropska tradicija nastopa tu, to lahko zatrdim. Se pravi, da se bobu res reèe bob in se zna razlikovati med dobrim in zlim. V modi je misel, da je višek znanstvenosti, èe kriterijev kot takih ne sprejmem in jih ne upoštevam. Èe ni kriterija, to je menda `arko Petan nekje zapisal, potem imajo vsi prav. Potem imamo vsak svojo resnico, po kate- ri naj bi `iveli - po Kuèanovem receptu, in to je seveda zgrešeno. Kako se to odra`a na konkretnih primerih? Pogosto pišejo, denimo, o predvojnem klerikalizmu. Moramo biti pravièni. O tem je treba govoriti iz predhodnega in takrat- nega srednjeevropskega konteksta. Politièni klerikalizem smo dobili, pa to niti ni bilo sla- bo, iz Nemèije in Avstrije, ko so bili v vla- dah duhovniki ministri (in ne najslabši), ko je imela vsaka škofija izvedenca za politièna vprašanja. In nekaj podobnega smo imeli tudi mi Slovenci, niè veè in niè manj. Kaj se skriva za strahom pred klerikalizmom? To je konèno strah pred javnim ozna- njevanjem in širjenjem transcendenènih vred- not. Táko antiklerikalno zgodovinopisje        skuša celotno totalitarno dogajanje predsta- viti kot nujno reakcijo na neko nevzdr`no predstanje. Pri tem ljudi delijo po domnevno splošnem èloveškem pravilu v napredne, to so vedno uporniki in revolucionarji, in v na- zadnjake. Ta dva izraza sovra`im. Zakaj smem enkrat biti konzervativen, zakaj sem drugiè napreden? Pri vo`nji avtomobila je tre- ba o pravem èasu pognati, o pravem pa za- virati. Drugaèe se v `ivljenju ne da shajati. Na nekem doloèenem podroèju je nekdo lah- ko zaèasno konzervativen, ni pa nujno da je tak tudi v celoti in za vedno. Nasprotno zgodovinopisje pa posplošuje, daje nalepke. Na primer dr. Bo`o Repe je napisal knjigo Rdeèa Slovenija in pravi, da je bila od leta 1970 do 1980 leta Cerkev v Sloveniji partnerica partije. (Morda zato, ker jo je partija kot institucijo najbolj pre- ganjala?) Potem pa pride 1999 drugi korak. Zdaj imamo neomarksizem in neoliberali- zem, ki totalitaristièno partijo vsaj na zu- naj obsojata. Ampak èe je bila Cerkev part- nerica partiji, je treba potem odpraviti tudi Cerkev, ker naj bi bila tudi ta totalitarna. In to dejansko dr. Hribar naredi. Nekje o tem jasno - po smislu - pravi: “Partije smo se znebili, zdaj se je treba še Cerkve”. Saj to je èisto logièno, èe je tako mišljeno, ima prav. Vendar pa ne razlikuje med totalitar- nim sistemom in neko totalno dru`bo. Cer- kev je totalna, oznanja resnico, ki me kot vernika v Jezusa totalno prevzame. A zato še malo ni totalitaristièna. Ampak za normalno pamet ... “Kdo pa je danes normalen?” bi lahko vzkliknil. Mislim, da je ena najhujših stva- ri, ki se nam dogajajo, mešanje in zmešnjava pojmov ter absolutizacija polresnic. @e zdav- naj bi bilo potrebno napisati marksistièno- slovenski slovar. Ki bi razlo`il vse pojme, ki smo jih dobili iz marskizma, napaène, na gla- vo obrnjene, pa tudi zamolèane. O tem, kaj ni res in kaj je res in kaj kdo z doloèenim izra- zom misli ... Glejete primer škofa Mahnièa, ki ga dr. Hribarjeva tako rada oèita slovenskemu ka- tolicizmu. Ampak: poleg bojevitega Mahnièa smo imeli tudi Lampeta, za katerega so znanci vedeli povedati, da naj bi bil mehka, plemenita duša. Se pravi, mi imamo lahko istoèasno v nekem prostoru v nekem gibanju ne samo ene- ga, ki mi zdajle po sto letih ustreza kot tarèa, da nanj streljam, ga pobijem in pri tem raèunam, da pobijem celoten sedanji nasprotni tabor, temveè je bila v tem taboru raznolikost, istoèasnost razliènih idej in razliènih smeri, razliènih naèinov delovanja. Kakšen je skozi taka oèala pogled na partijo? Omeniti moram nekaj povsem nedopust- nega, kar opa`am v zgodovinopisju na Slo- venskem: ko pišejo o revoluciji in o medvoj- nem èasu, komunistièno partijo obravnavajo kot neko normalno politièno demokratièno stranko. Vendar je to èista zmota! Bila je re- volucionarna, kriminalna zdru`ba, to je bil organizirani politièni terorizem. Stranka, ki ni zmagala zaradi ciljev, ki jih je zastopala, ki ni zmagala, ker bi bila najmoènejša, ampak zato ker je ubijala politiène nasprotnike. To- rej ne znajo oceniti partije kot izjemen, ne- normalen, dru`beno patološki pojav v zgo- dovini. Ne upoštevajo njenega antihumanega in totalitaristiènega programa. Ampak med vojnama komunizem ni bil edina nevarnost. Seveda ne! Treba je poudariti, da je med obema vojnama pri slovenskih katolièanih tekla debata o vprašanju, kateri totalitarizem je Slovencem bolj nevaren: ali nacizem in fašizem ali komunizem. Na katoliški strani s škofom Ro`manom je bilo ocenjeno, da ko- munizem. In kdo je imel prav? Meni se zdi, da je Ro`man leta 1938 situa- cijo pravilno ocenil. Hic et nunc, bi rekel:    # zdajle nam nacizem in fašizem nista tako ne- varna, ker ju Slovenec prirojeno odklanja. Ne prenaša ju, ker smo Slovenci do`iveli leta 1920 izgubo Koroške, ponemèevanje Ko- roške, potem pa 1938 Anschlus, na Primor- skem pa je od leta 1922 divjal fašizem. To- rej je bil komunizem tisto, kar je bilo za nas dejansko najbolj nevarno, ker je gradil na to- varišiji, na prijateljstvu vseh narodov za boljšo in lepšo prihodnost. Zato voditelji na kato- liški strani niso bili usmerjeni toliko v boj proti fašizmu in nacizmu, ker je bilo samo po sebi razumljivo, da ju noben pošten Slo- venec ne more sprejeti. Kar je trenutno ne- varno za nas, je komunizem, so ugotavljali. Ali neposredna nevarnost fašizma in naciz- ma ni bila tako izrazita, da bi zradirala naš narod? Ja, ga bi. O tem sem preprièan. Ampak bili smo preprièani, da fašizem in nacizem ne bosta zdr`ala. Oboje smo vedeli: da sta silno nevarna, da pa ne bosta zdr`ala in ne zmagala. Zlasti potem sredi vojne, leta 1943, po Stalingradu je bilo povsem jasno, da so Nemci vojno izgubili. In zato je domobrans- tvo lahko toliko la`je vojaško taktiziralo z Nemci. O tem zadnjem bo še govor. Vèasih je vtis, da nas kot narod in dru`bo bistveno doloèa predvsem tisti del zgodovine, ki zadeva revo- lucijo. Kaj pa èas pred njo? Kar nas doloèa, je bila na primer v zaèetku slovenske zgodovine rešitev dileme, ali se od- loèiti za Avare ali za Bavarce. Borut se je takrat obrnil na Bavarce in se zavestno odloèil za za- hodno kršèanstvo. To nas je silno doloèilo. O tem ni dvoma. To je osnovna opcija v zaèetku vsega. S tem smo dobili prva kršèanska kneza, Borutovega sina Gorazda in neèaka Hotimirja. To je bil dogodek, ki je stalno navzoè v vsej poz- nejši zgodovini. Fundamentalna opcija je bila takrat na sreèo kršèanstvo. Kaj pa negativne stvari? O še so pozitivne! Pozitivno zgodovinsko nas doloèa ustanovitev ljubljanske škofije, ki jo je v èasu renesanènega razcveta izvedel Pij II., Enej Silvij Piccolomini. Sicer tudi iz po- litiènih razlogov, da bi ustavil Habsbur`ane. A on, humanist, katolièan, Neslovenec, ve, da je potrebno, da dobijo verniki na Sloven- skem novo škofijo, ker nobena od tedanjih ni imela svojega sede`a v sredini slovenske zemlje. In slovenska Cerkev se je zaèela us- tanavljati s škofijo v Ljubljani, ki je obsegala veè ozemelj sedanje Slovenije. Ustanovitev omogoèi, da se zaène tudi zavestno sloven- sko delati in kasneje je na primer Trubar v ljubljanski stolnici postavljen za pridigarja v slovenšèini ... Ustanovitev ljubljanske nadškofije je za slovenstvo vredna vsaj toliko kot Trubar, oziroma Trubarja morda ne bi bilo, èe ne bi bilo prej postavitve škofije. Ali lahko potem iz tega sklepam, da nimamo tako slabih zgodovinskih izkušenj, da je naša obremenilna stvar predvsem druga svetovna voj- na? Kaj pa janzenizem? Janzenizem, ja, ja, imate prav. Janzenizem je bil duhovna mora. Ampak spet, poglejte, vedno moramo na zgodovino gledati urav- note`eno. Janzenizem je bil ena plat, ampak istoèasno je bilo navzoèega tudi kaj druge- ga, nasprotnega: so duhovniki, ki ga ne pre- nesejo, pa grejo v Ameriko in postanejo tam škofje, npr. Baraga. Be`i pred janzenizmom. Škof Slomšek gre v Regensburg in tam dobi antijanzenistièno formacijo in to je danes naš bla`eni. Zlahka v zgodovini odkrijemo ve- liko pozitivnega. Ne smemo se fiksirati samo na negativno. Negativna zgodovina je pogo- sto zgodovina tistih, ki ne marajo Cerkve, jo sovra`ijo in govorijo o preganjanih èarovni- kih in èarovnicah, o inkvizicijah in indeksu, o kri`arskih vojnah in Aleksandru VI. To je pribli`no vse, kar vedo povedati o dva tisoè letih njenega `ivljenja in delovanja.        In kaj vi pravite na to? Smešen je, kdor ne vidi mnogih pozitiv- nih stvari. Jaz reèem takole: Cerkev je èudo- vita; lep, rajski vrt. V vsakem vrtu je, èe ga od blizu pogledaš, tudi kup gnoja. Potem pa je od tebe odvisno, ali greš v vrt brskat gnoj ali pa obèuduješ ro`e. Ali ima tudi komunizem kot svetovni po- jav kaj rajskega v sebi? Vaše vprašanje me spominja na aforizem, ki sem ga pred kratkim bral: “Ateizem je edi- na religija, ki se bori proti Bogu”. Dejansko oznanja “raj na zemlji”. Komunizem je utopija, ki se ne da ure- snièiti, ker suponira, da je èlovek determi- niran k dobremu. A izkušnja uèi, da smo notranje razkla- ni. Èlovek je sposoben delati tudi slabo, ne samo dobro. Zato je moralo priti odrešenje in novo `ivljenje, pravzaprav novo ustvarje- nje, kar pomeni dokonèni sestop Bo`jega kra- ljestva na zemljo. Tudi Bo`je kraljestvo je utopija, in sicer edina “realna utopija” - ker je `e tu, èeprav še ne “dokonèno izdelano”. Utopij nikoli ni manjkalo. Vendar so šle mimo evangelija, in ker so šle mimo evan- gelija ali proti evangeliju, so propadle. Èeprav je komunizem utopija, ima tudi zunanje razloge za propad. V slovenskem zgodovinopisju se pojavljajo nove podmene, hipoteze, kdo je pravzaprav tisti, ki je konèno zbil komunizem v Slove- niji. Mimogrede, tudi v Nemèiji je nedavno neka slovenska avtorica utemeljevala, da je pravzaprav pop subkulturna glasba v Slove- niji razbila re`im ... Danes se govori o tem,  Marija z Detetom (študija medaljona za prednjo stran mašnega plašèa), 2005. Akril, papir.   #  da je konec komunizma predvsem izborila Zveza socialistiène mladine Slovenije. Ti oz- nanjevalci “resnice” so tisti navelièanci svo- jih oèetov, ki so u`ivali vse privilegije. Prav- zaprav so tem analitikom sprejemljive vse raz- lage, razen uvida in priznanja, koliko je k pad- cu totalitaristiènega sistema pripomogla zve- stoba in vernost slovenskih katolièanov. Kako gledate na pojav komunizma v najširšem pomenu? Komunizem je eden od totalitarizmov in je s fašizmom in nacizmom skoraj istoèasen pojav. 1917. leta imamo rusko revolucijo, 1922. imamo Marcia su Roma, 1933. pa nastopi Hitler. Vsi trije se pojavijo v Evropi in vsi trije, ne samo Stalin, tudi Mussolini in Hitler, iz- hajajo iz marksizma. Mussolini je bil socia- list, tajnik italijanske socialistiène stranke, po- tem je postal fašist. Hitler je bil pri Deutsc- he Arbeiterpartei, potem pa je ustanovil na- cionalsocialistièno stranko. Lenin in Trocki pa itak. Vsi so izšli iz tega nesreènega mark- sizma, ki je potem poln raznih oblik, ki so en sam nestvor in en sam neuspeh, in kot je nekoè rekel kardinal Ratzinger, najveèja sramota dvajsetega stoletja na svetu. Blešèeèa zapeljivost in niè drugega je pro- pagandni komunizem, kateremu strašno lah- ko zapademo, ker je na zunaj jasen in sim- patièen: “Toliko krivic se dela. Je prav tako ali je treba to spremeniti? Treba je spremeniti. Ali zadosti naredimo za to, da se spremeni? Premalo naredimo. Kaj je treba narediti? Or- ganizirati se. Dajmo, organizirajmo se! Za boljšo prihodnost? Itd. Itd.” Vse dr`i. Os- taja samo vprašanje, kakšen je pogled na èlo- veka in svet. Ampak utopija nima nekega zla za podstat. Ne, hoèe dobro, a na zmotni podlagi. Saj ravno zato je utopija. Toda ali je mo`no, da pride iz neke ne- dol`ne utopije sto milijonov èloveških `rtev? To ni nedol`nost utopije, to je logièna po- sledica utopije. Marx je najprej res poskušal v teoriji razlo`iti, od kod prihaja kapitalizem in zlorabe, ki si jih danes sploh predstavljati ne moremo. Ampak reševanja se je lotil na- robe: krivice in nasilje odpraviti z istimi sreds- tvi, z nasiljem in z novimi sredstvi. Ali je bila ta stvar prepušèena inerciji, da se je tako grdo izrodila ali so nastopili neki hu- dobni ljudje, ki ... Veliko ljudi najde in goji tisto, kar jim najbolj ustreza, da lahko potem uresnièuje svoje bolne instinkte. Iz tega se rodi tisto zlo, ki ima videz, da rešuje, v resnici pa posamez- nika in dru`bo “ozdravlja” z nasiljem, z raz- krojem in konènim propadom posamezni- ka in dru`be. Ali je mogoèe, da bi bile najbolj znane zgo- dovinske osebnosti, povezane s totalitarizmom, recimo Hitler, Stalin ali Lenin in Mussolini le figure? Tudi ti so obenem realnost in simbol za sistem kot tak. Za njimi so stali stotisoèi, mi- lijoni ljudi, ki so prav tako mislili in delali kot oni. Mi vsi smo Hitler je naslov neke nemške knjige. 1. Nemški historiki to imenujejo Universalgeschichte, Globalgeschichte, Weltgeschichte, Transnationalgeschichte. Razni zgodovinarji po ameriških, in predvsem anglosaksonskih univerzah preiskujejo ta novi pristop, da bi povezali dogajanja v eno samo dogajanje, pod enim skupnim vidikom.