364
Iz Ljubljane dne 20. nov. 1891.
Govor ministra Gautsch-a, katerega prinašamo v poročilu o državnem zboru o glavnih potezah, razburil je ne le slovenske] poslance, marveč tudi vse nemške-konservativne in češke poslance. Govor je bil po našem mnenju neumesten, kajti v njem je bilo toliko žaljivega za nas Slovence, da bi moral vsak minister, bodi si Gautsch ali kdo drugi vender le premisliti, da ne gre odrekati kar naravnost narodu, ki je vedno zvest bil državi in cesarju, ter zanjo daroval blago in življenje, pravic zagotovljenih   mu   v   državnih   osnovnih zakonih.
Minister Gautsch je rekel, da je nemščina za vsakega avstrijskega državljana neizogibno potrebna, in po tej izjavi ni upati, da bi se v šolah na Koroškem po-nemčevanje ponehalo. S tem se odreka koroškim Slovencem pravica vzgojati se v svojem materinem jeziku, katera je zagotovljena v članu 19. osnovnih državnih zakonov, katere spoštovati in izpolnjevati bi moral vsak. Naš poslanec Šuklje povedal je bridke resnice v svojem izvrstnem govoru, za katerega mu moramo biti vsi Slovenci jako hvaležni, ter dokazal, da ne sloni ministrova izjava na postavnih tleh. Povedal je ministru, da so poslanci slovenskega naroda in ž njimi vsi Slovenci brez razločka pripravni vzprejeti boj, katerega jim je napovedal minister. Povedal mu je tudi, da niso slovenski poslanci nikdar pričakovali   slišati   takih   besed   iz   ust
365
člana vlade, katero 80 dosledno in zmerom podpirali, ter jej izkazali morebiti še preveč vslug.
Ako je poslanec Šuklje rekel, da bode stal v tem boju ves slovenski narod kot en mož za slovenskimi poslanci, borečimi se za pravice in narodni obstanek, se gotovo ni motil. Boja tega sicer ne sprejemamo z ve-seljem, ker smo popolnoma prepričani, da bode stal mnogo žrtev, ali ako se ga nam hoče vsiliti, se ga ne bojimo, ker na naši strani je pravica, in kjer je pravica je tudi Bog. Žal, da se noče na merodajnem mestu spoznati neovrgljive resnice: iustitia fundamentum regnorum. Pri vsem tem žalostnem položaji, v katerem se nahajamo, tolaži nas vender to,' da ne bodemo osamljeni v tem boju, ampak da nam hočejo pomagati tudi naši dosedanji stari zavezniki konservativni Nemci, ki zastopajo veliki del nemškega naroda. V tej nadi nas je potrdil nemški konservativni poslanec dr. Ebenbach, ki je v imenu svojih somišljenikov izrekel, da se popolnoma vjemajo z nazori, katere je razložil profesor Šuklje v svojem govoru. Iz tega pa sledi, da ni še nikakor potrebno, da bi naši poslanci, če spremene taktiko nasproti vladi, ppreminili isto tudi konservativnem klubu nasproti.
Pa tudi zastopnikom češkega naroda moramo biti hvaležni, ki so nam pritekli na pomoč, ter pokazali, da je tudi njem vedno pri srci osoda bratskega slovenskega naroda.
Ta razprava dokazala je, da naši vrli zastopniki ne  bodo osamljeni, ako bodo prisiljeni stopiti v opozicjio.