Št. 99. V Goriei, v soboto due 14. deceinbra 1901. Letnik III. I/Juija vsnk tori'k in Hohoto v tcdiiu ob 11. mi pri'il|iolilno /.a iiii-sto ler ol H. uri ijopoliliif /;i ilcžclo. Ako padenatu dmwa praznik i/.i'le dan proj ob 6. zvečer. Stan« po pošti projcinaii ali v Goriei na doni pošiljan celolKno 8 K., polletno 4 K. in čclitlctiio 2 K. I'rodaja sc v Goriei v tobakarnali Schwarz v Solskili tilicali in .1 <• I- lersitz v Nunskili ulicali po 8 vin. GOKICA (Zjutraiije izdanje.) ITriMlništvo in uprnvništvo se naliajalu v jo u a j t up I ej šo zahvalo vsein vr- lim rod u lj u I) <> in. ki so na kateri- koli način pripomogli, da so oh i'av- notar dokončanih deželnozborskih vo- litvah v vcliki večini zmagali ,,Slo- gini" kandidati in ž njimi načela, katora izpoveda in zastopa to dmšlvo. Pred vscm prisrčna zahvala prvolnim volilcem in volilnim mo- ženi v kmečkili občinah, kakor ludi vsein volilcem v si apini vel^posest- nikov in Irgov, ki se uiso ukiunili strahovanju, nasilstvn in yniinocenju, marveč so kakor hrast in skala trdni stali za može kvščanskega in narod- nega niišljenja. Enako prismia livala vscm ro- d o I j u b o m, ki so se žrlovalt v vo- lilnc namene ler ljudslvo poučevali o njegovih dolžnostih in utrjevali je v boju zoper brezbožni Jaži li- beralize in, ki širi popačonost, zdivjanosl, duševno teino in gospo- darsko odvisnost povsod, kjer se prikaže. Možje, ki so bili izvoljeni pod našo zastavo, bodo veslno vrsili svojo nalogo, braneč in ziigovnrjajoč vsestranske korisli svojih volilcev; oni, ki niso bili izvoljeni, so ponosni na zaupanje, katero uživajo nied za- vednimi, neodvisnimi volilci, a vsi se srčno zahvaljujejo krščanskim in narodnim volilcem, ki so jib po- častili s svojimi glasovi. Podpisano društvo čestita slo- venskemu narodu na (loriskem, ki je z volilvami sijajrio in nedvomno dokazal, da je sit prepira, zaneše- nega v deželo po sebičnikih, ter da zahteva složno delovanje pod staro in slavno zastavo: Vse za vero, duiii, cesarja! Pod lo za- stavo pogumno n a p r e j! V Goriei, 14. deeembra 1901. Društvo „Sloga". Naš dan. Ni ga naroda na svetu, ki bi ne imel napak. Slabše ko jo vzgojeno pi-ebivaisLvo .cake države, slabši ugled ima pred svetom. Visoko vzgojena Ijud- stva tvorijo tudi visoko kullurne države, kajli po vzgoji in duševnem napredku prebivalstva se ceni tudi vrednost države, naroda. Vsake države, vsakega naroda dolžnost je izpopoltijevati se, dvigniti se kullurno tin najvišjo stopinjo; narod, ki ne čuti v sebi te s :e, je izgubljen, je obsojen inej staro šaro. Ali da se zamore kako ljudstvo dvigniti na najvisjo stopinjo kulture, treba inn je za to najpoglavitnejega pogoja, ki jo prvi tomolj vsakemu zares kulturnemu napredku in ta temelj je: z d r a v a in o- r a I a 1 j u d s t v a. Nemoralno ljudstvo je nezmožno pravega kullurnoga napredka. Zdrava morala pa je le v krepki verski vzgoji. Hesnico tega so pri- poznavali in povdarjali vsi veliki soeijo- logi vseb časov, vsi umetniki in vsi ve- liki dobrotniki človeštva. Ni treba da je človek „klerikalec", da pripozna to res- nico, kajti ista je vzvi.šena nad vse stranke, je veljavna za slednje člo- veško bitje na zemlji. Le kdor- je moralno propadel, so srauiuje te resnice ali jo mrzi, ali tak že sain po sebi nima pravice prištevali s e k u 1 t u r n i in Versko vzgojen in moralen elovek pa je tudi v vsakein oziru blag, p 1 e- menit in dober. Za obilen naraščaj blagih, plemenitih in dobrih ljudij mora torej vsak narod skrbeti, ako hoče po- stati resnično kulturen narod. Za tak naraščaj pa se skrbi le tako, da se v ljudsivu zatira kal nernoralnosti, slabih navad in grdih strastij ter se vzgajajo v njem dobre vrojene mu lastnosti. Ta vzgoja pa je mogoča le na močni verski podlagi. Čirn so se v jedno ljudslvo zanesle in v njem vzredile slabe nirasti. eba jih je odstraniti z energično roko, treba je operacij, ki včasih tudi bole, le tako se zlo odpravi, le tako se narod zopet ozdravi. Kako snio skrbeli zato Sloven ci. da ostaneino sveže moralen in za tern zares kulturen narod, o tern imaino dokazov v samih sebi. Nam gosiskirn Slovencem se dolgo ni moglo očilati, da smo na slabem glasu javne morale, ker dolgo ni bilo med nami ljudij, ki bi Lili ^irili javn ¦¦•> p o- bujšanje in navajali ljudstvo k lah- komiselnosti in predrznemu življenju v m ä s i, kajti le po tern se sodi ljudstvo, posamezni slučaji nemoralnosti ne pri- hajajo v postev, ko se govori o narodu v celoti. Pred nekaj leti pa je hotela naša zlä usoda, da nas je osrecil človek pre- pirljive naravi in ki je zacel pobuj^evati naše ljudstvo v „Soči". Vsi razsodni ljudje izrekajo soglasno sodbo, da je pisava v „Soči"' več škodovala naSemu to pisanje citajočeinu ljudsivu, nego pa je korislila. Ne da se izračuniti, koliko hudega laliko zaploJi v javnem listu govorjena beseda. To se razliva kakor skriti strup po vseh žilah čitajočega občinslva. Tisava tega lista pa je škodovala tudi s tern, ker je bila prepirljivega, zdražljivega duha in ker je isla zasejala med našim prebival- stvom na deželi in tudi v mestu v p r i- vatni družbi inržnjo in sovraštvo, ki bo je le širila mesto bi ponehala. Ta list je najbrže še ponosen nato, dajes svojo pisavo nadražil ljudi med seboj, ali re- čeno mu bodi, da na tako „zaslugo" je ponosen le nizkoten, polomikan in bu- doben činitelj. Ako pa se pomisli, da je taka pisava zbujala med ljudstvom le slabe strasti in jih usj)osobljala le za nizkotno rnišljenje in dojanje in ako ae pomisli, da se je to pohujäanje žiriJo v „Soči" in se že Siri zistematicno, potom je popolnoma naravno, da se je moralo nekaj zgoditi proti temu, ako se je hotelo pohujšanju postaviti meje, in ako se je hotelo, da nas" narod ne posurovi. „Sočini" pristaši licemorsko podlikajo drugim, da so zanesli k nam razpor in v jednomer povdarjajo, da naša duhovžčina stremi po nadvladju v deželi. Da je bäsen o „duhovski nadvladi" le dobro premišljeno sredstvo „naprednih" kolovodij v dosego njibovih osebnih namenov, to smo že stokrat dokazali. Dokazali pa so ljudje pri ,,Soči" sarni zbesedoin dejanjem, da jenjiin za prepir in pobratima pri „Soči" sta s svojim dejanjem pokazala, da ho- četa za goriške Slovence vse kaj drugega kakor pa to, po čemer mora stremiti vsak moralen in zares kulturen narod. Proti takim uameram se je vendar bilo treba upreti, ker po takih ljudeh pride verska vzgoja zares v resno ne- varnost in ako pride v nevarnost ta, je v nevarnosti javna morala in žnjo tudi narodni obstanek. Ne nam in nikoinur, ki ni rojen za komedijanta, ne more zatorej imponirati „Sočino" čvekanje o narodnosti in narodni jednakopravnosti zdaj, ko sta glavna „Sočina" patrona pokazala, da je njima narodnost in naša jednakopravnost le premleta irn/:- . sploh pa deveta briga. Ta dva öinitelja naj zatorej nikomur ne oditata, da je pro- vzročil razkol na GoriSkem, ker ona dva sta tista, ki sta najvec zakrivila zoprnih rnzmer na Goriškem in je gotovo, da bi do teh nikdar ne bilo prišlo, da nista baä ona dva zasejala lemena strupene rastline domačega prepira. Naš narod bi bil danes že na drugi stopinji napredka in blagostanja, da nista ona dva s svojo „naprednostjo" mo til a uspešnega na- rodnega dela, katera jima je tako malo v cast, da bi, ako bi imela kaj moraine zavesti v sebi, po vsem tern morala za- pustiti Goriäko in se ne več prikazati v naši javnosti. Po dokončanih volitvah smemo biti danes zadovoljni, da se je rodoljubnemu delu naših soboriteljov posrečilo izruvati „strupeno rastlino" pri kmeöke m p re- b i v a 1 s t v u Gorižke, torej ravno pri onem delu prebivalstva, ki je prava podlaga in življenjska m o č naroda. Obstanek našega naroda je s tern reäen. Vztrajnemu delu se bode tudi po- ärecilo, da se popolnoma zatre pohujšanje izvirajoče iz Belcebubov v človežki podobi. „Soča" nam porogljivo govori, da je bil dan zmago v kmečkih občinah „naš dan" — mi pa ji odgovarjamo: Naä d a n še le pride in ta bode tisti, ko bode naš narod na Goriškem zopet svoboden onih grint, katere sta mu nadela pobratima in ga tako oneta^tila pred svetom, — naä dan bo tisti, ko bodemo prvikrat vsi goriški Slovenci zopet v prijateljski slogi si segli v roke in, pozabiväi gorja in za- LISTEK. Pod turškim jarmom. (Odlomki). PolJBki: S. Milkowski. I. Srbi :¦¦> grozno trpeli pod turSkim jarmom. Ni čudo, |da so pogosto posku- šali, kako bi se mogli rešiti teh krutih trinogov. — Tudi v podnožje cerskih gor, v zakrito, na strani ležeco mestece Trstnica (nad prilokom rečice Jadar, izli- vajoče se v Drino) je bila priäla ob koncu osemnajstega stoletja novica, da se srbski junaki dvigajo proti svojim mu- oitoljem. In to je vzbudilo v prebivalcih čustva in nadeje, o katerih niso niti ve- deli, da jim tiče v njihovih dušah. „Kaj, ali naj bomo mi Trstničani poslednji ?... pomrmral je nekdo tihoma ter se ogledal nezaupljivo na konak (bi- vališče), kjer so bili janicarji pod nad- zorstvom poveljnika. Tarn so v enomer kovali, lili krogle, čistili in nabijali puško in samokrese ter ostrili jatagane (nože). Oni vprašalec je bil Kadivoj Raič, že mlad mož, premožen, a brez otrok. Ükvarjal se je s tern, da je tihotapski spravljal čez goro stvari, ki so bile pod turško kontrolo. To upraäanje je padlo kot zrno v srea Trstničanov. „Kaj, ali naj bomo zadnji'?" povzeli so drugi besedo. Jeli so se shajati skrivoma ter se posretovati. Odpravili so poslance, da bi izvedeli, kako gre drugč. Ti so se vra- čali, pa prina^ali dobro upanje ter vzbu- jali in netili njih brepenenje. Shodi in posveti so se ponavljali vedno gostej. Premisijevali in preudarjali so tu Hadi- vojevo vpraäanje. lskali so odgovora nanj, da bi mogli izpolniti svoje želje, ki so se strinjale s tern: da se je treba ude- ležiti vojne proti zverinskemu Turku. „Idimo!" so klicali bolj goreči. „S čim pa V.. — ali z golimi roka- mi V..." — odgovarjali so bolj previdni. „Če bomo dolgo preudarjali, tedaj se konča vojna, in tedaj poreko o Trat- ničanih, da so babe; da so predli svilo, ko so se drugi bili... Idimo, če tudi golih rok"... „Kaj, na turško krogle? pod turške nože ?... To bi bilo primerno ovcam, a ne rnožem... Da bi bilo možno vsaj dati glavo za glavo: enega Tr«tnic-ana za enega Turčina..." „Mogoče je"... odvrne Kadivoj, ter jame to razlagati, kažoč (na konak). „Ko- liko jih pa je onde ?... Šestnajst; vaak ima toliko orožja, da ne lahko dva naäih oborožila ž njim. Po noči sp6. Speči človek pa ni vreden počenega groža... Kaj ?"... „E!..." povzame besedo eden iz mno- žice, Elija StojčeviO, mož Anke in oče žtevilne rodbine. — „Kaj treba dolgih govorov ?... Vsakdo naj si odseče debelo palico, kdor ima vago, naj vzame to, kdor ima sekiro, naj vzame to, pa..." „Ali, veste" — reče Radivoj ter dvigne roke — „treba, da nastopimo z vso mocjo... „To se razumo", odvrne Elija. „Treba je še, da si izberemo načelnika". „Radivoj bodi načelnik", žepne nekdo iz trume. Izbrani vodja določi čas in mesto, ter priporoči, naj pridejo vsi. Zdaj so nohali shodi in posveti. V Trstnici je zavladala neka čudna tihota ; le zdaj pa zdaj jo je prekinilo po hišah neko tajno tesanje. Določeni čas je priJel, in zbralo ae je na naznačenern kraju — šest mo2: Radivoj, Elija in itiri klateži, ki niso imeli ničesar izgubiti — razen življenja. SeSli so se, postali, Čakali. Radivoj jih je zaprisegel z reliko prisego in razSli so se... Drugo jutro je bilo zopet vseh žest skupaj; ali zdaj — v turäki ječi se spo- nami na nogah. Ni bilo razprave niti sodbe, samo obsodba: vseh šest je bilo obsojenih na smrt z dodatkom: da se morajo uničiti tudi gnezda teh ustašev v nauk in strah drugim. Ta kratka sodbaseje precej izvršila. Število Janičarjev je bilo naraslo na ču- den način od šestnajstih na ätirideset, in ti so zbrali pred konak trstniške ob- činarje in postavili k stebru obsojence: Štiri klateže, Elijo s© sedmerimi otroci in Radivoja samega. Uprav tega jutra je imel postati oče. Bil je presunljiv trenutek, grozen pogled... Zlasti je v sree rezal pogled na skupino otrok pri očetu Eliju; ali uihče se ni upal tožiti, nikče plakati v dokaz sožalja. Najstarejži sin Elijav je imel kakih dranajst ali trinaj«t let. (Dalje pride.) müde v napredku, provzročene po „So- cinih" dijoskurih, zopet krepko delali z:i osvobojenje in srečo svojo. To bode naS dan — d a j H o g, da b i n a m sk o ro z a sv i t a 1 ! D o p i s i. Iz Dobravelj na Vipavskem. — V SI. 139. „Lažitorbe" z dne 30. nov. t. I. je trojica dobraveljskih „uaprednjnkov" v družbi z „burjo" iz SkriJj skrpucala nek dopis, ali bolje rečeno brezpomembno zmes, v katerej je pa razun par slavkov vse — najpodlejöa laž. V tern dopisu so omenjeni gospodje v prvi vrsti pokazali svojo puhloglavost — in „naprednjaško' zagrizenost. Glede oseb, katere so pri dopisu sodelovale, ne pomočim niti peresa. Pad; pa sein pripravljen podati cenjenim či- tateljem „Gorice" nekoliko podatkov, da vsaj Air ja javnost izvč, kaj vsega so zniožni novodobni dobraveljski „napred- njaki". Nehote mi pride v spomiu pregovor, ki pntvi : „Kdor se poslednji sineje, ta se najbolje smeje". Tako nekako bi se dalo tudi Vam gg. „naprednjaki" reči glede volitve volilnili inož v Sv. Križu. Ako nainreč že to, ee kdo svoje politicno mišljenje svojemu prijatelju razodene, prištevate v agitacijo, kaj pa morale reči še le o svojih pristaših a lä Vuga, Košk, Martin itd., koji so agilirali na vse dovoljene in nedovoljene načineV Vi sie volilce celo pri poljskem delu lo- vili in jib prisilili takorekoe, da so volili z „narodno napredno" stranko. Kaj ste pa sploh s tem dosegliV Sramoten padec! No, zmago ste imeli tako rekoč v žepu, kakor ste se pred volitvijo sami izrazili. Torej Vi ste sla- vili zmago pred, mi pa povolitvi. 0, Br- zočakaj in Köret., kje sta z glavo ! Lo- gika, kje si !'? Pojdimo dalje! Našemu vrlernu ob- cinskemu predstojniku in njega pristašem se očita, da so zakrivili take ogromno občinske davke, „nad katerimi Ijudslvo vsaki dan godrnja in preklinja'' in da pravi, da saj vendar se ni Bog si ga vedi kaj novega napravilo, da bi bili zato vecji stroski, ker za najnujniäe potrebe se nie ne izda in nie ne ukrene. Kaj se je novega ukrenilo, to tudi gospodje „naprednjaki" dobro vedo, ka- kor i mi. Ali, vrana vrani oeij ne iz- kljuje. Glejmo dalje: V seji gospodarskega sveta se je sklenilo, da naj se prelijejo vsi trije zvonovi (ker se je eden ubil). A teža istib naj ostane prejšnja, oziroma naj se do eden kvintal doloži. Preliti so bili v letu 1899. —in čujte pastrmite — nad 8 (reci — osem) kvintalov težji in proti sklepu gospodarskega sveta! Kdo je torej prav za prav zakrivil, da mora ubogo ljudstvo plačevati tako velike davke? Odgovor je lahek. Vaši „napred- njaški" bratei v gospodarskem svetu 1 A to še ni vse ! Danes ali jutri se lahko zgodi, da se radi prevelike teže zvonov še ludi zvonik poruši. Torej zopet novi stroški. Dalje se je sklenilo, da naj si ol>- čina izposodi radi zvonov pri posojilnici „Monte di Pietä" svoto 1800 gld., a v to pooblaščena trojica ai je proti sklepu izposodila 2000 gld. V kake svrhe sta izginila dva sto- taka, tega še danes ne vemo. Glede ubranosti zvonov se ju skle- nilo, da naj se pokliče v presojo veščaka v glasbi. Ostalo je le pri sklepu. In zvo- novi so v posmeh vsakemu količkaj v tem obziru izvedenemu cloveku. Glede napisov na zvonovih pa moram vendar nekaj izjaviti. 0 svojem casu je „Soča" karala v to pooblaščene gospode, da naj vkrenejo potrebno, da so te nedostatnosti odpravijo. Kaj se je v tem pogledu ukrenilo? Nie" in zopet nič, dasiravno je zvonar jamčil za tri leta. (Dalje pride.) Od Brkinov. — Zdaj, ko so koncane volitve v kmečkih občinah na Krasu, mordu nc hod«» napačno, da nekoliko po- rocain, na kak način so delali „zniago" za-se „naprednjaki". Za vzgled naj slu/i sledeče. V jedni naših občin — ime ob- čine je na razpolago — so volili enega volilnega inoža. „Sloginilr' pristašev je prišlo na volisče 29, takozvanib „na- prednjakov" pa 18. Zadnji trenutek |>a so občinskistarejšine spustili svoj „nap«"edni" vijak in z nezaslisanirni pretnjami preinoüli Stiri naže volilce za-se, dva pa so prisi- lili, da se nista udeležila volitve. Ostalo je torej naših 23, onih je bilo 22. Polem pa je premotil Muha Se jednega nasega volilca. Jeden njih je bil pred 2 in pol leti zaprt zaradi latvine 2 meseca, a ko- misija inu je dovolila volit, jeden naših pa je bil zaprt le zaradi „barule", a tega komisar ni pripoznal, češ, da nima pra- vice volit. Njegov oče je umrl prod ne- katerimi leti in je samostojen polnoleten dedič. Ker ga je „napredni11 podžupan vabil na svojo stran, se je moralo mis- liti, da sine voliti in morda bi bil tudi smel, da se je udal. No, s tem bi bilo naših 22 in upanje, da tu zmagamo. — Veliko žalostneje je bilo v Naklein. Ondi sjuo bili popolnoma golovi zmage, a sre- brne kronice in la/J so ljudstvo zadnji dan tako omamile, da so bili kakor divji. Nik dar še nisem doživel kaj taeega. Niti v susedni Istri, med najhujšiini Laboni, se kaj taeega ne vidi kakor je bilo dan prvotne volitve v Naklem. VpraSati si se moral: ali so to res naži dobri Slovenci? Pomislite, cla niti življenja nisino bili varni. Vse kar je bilo po zvanju od njih kllke, vse je prišlo k volitvi — v Naklo, vse pijano in to je brulilo proti nam, kakor da stno pred zverinjakorn. In pri tej armadi, ki je tako „počastila" slovensko ime, je bil ludi škoeijanski učitelj Albin Štrekelj. Po takih pojavib ljudske zaslepljenosti seveda ni nikdo od nas vee mislil na to, da se udeleži volilve med — sorojaki in razšli smo se po do- mih in smo jim prepustili na tak nedo- stojen način izsiljeno si zniago. Zares, želel bi si človek bili v Istri. Ondi gre nasse ljudstvo veseleč se in pojoč k vo- litvam in se vrača tudi tako od njih, tudi če ni zmagalo proti krivienemu tujeu. Tu kaj pa je človeku pokalo sree, ko je moral gledati ta bratomorni boj. Politični pregled. V zadnji seji poslanske zborniee je bil sprejet v vseh branjih zakonski naOrl glede trimesečnega proračunskega provi zorija. Vlada je predložila ta zakonski načrl poslanski zbornici zaradi te^a, ker je sprevidela, da se državni proračun nikakor ne vsprejme v državnem zdoru do HožiOnih praznikov, kakor je vlada s potietka domnevala. Sploh je vlada jako nozadovoljna s počasnostjo, s katero naj parlarnent obravnava vse zadevo, ki se mu predložijo. Zato pa je ministerski predsednik dr. Koeber pri obravnavi o proračunskem provizorju nekoliko zaren- tačil ter nekako žugal z absolutizmom Kakor pa kažejo danos stvari, to žuganje ni nikakor dosoglo zaželjenega uspeha in je niso državnozborske stranke hotele smatrati kot resno, kajti delovanje koli- kor v zborniei, toliko tudi v posameznih odsekih razvija se v vedno istom pocas- nem tempu kakor poprej. Poslanska zbor- nica je imela v četrtek in včeraj zopet svojo sejo; na dnevnem redu pa se je nahajal zakonski naert glede kmetijskih zadrug. V torek in v sredo so d<;lali odst^ki in se je zlasti ugodno rešila predloga glede dovoljenja kontingenta novineev. 0 kaki obstrukeiji ni bilo sledu in so celo Čehi odločno zavrnili nekako sum- ničenje, kakor da bodo oni boleli naslo- jiiti proti tej predlogi. Menenje je, da upliva vendurle na zbornico grožnja dr. Koerberjeva glede absolutizma. Odbor v proälavo okupaeije Bosne In Hercegovlno. Na Dunaju se je osnoval odbor, ki bo vodil proslavo 25-letnice, odkar ste Bosna in Hercegovina okupirani. L. 1903 se priredi skupni izlet na takratno bojuo polje in na grobove padlib avstrijskih vojakov. Protektorat bode skoro gotovo prevzel nadvojvoda F'ran Ferdinand. Protest berolinsklh Poljakov. V Berolinu živi nekaj tisoč Polja- kov, ki kajpada enako bridko cutijo uda- rec, ki ga je zadala pruska birokraeija z obsodbo v Vrežnu njihovim sorojakom. V nedeljo se je sešlo do 2000 berolin- skih Poljakov na protestni shod, na ka- lerem se ]v, sprejehi naslednja resolueija: Berolinski Pol.iaki izrekajo žrtvam vre- šenske pravde svoje iskreno sočutjt^ in pozivajo vse sorojake, naj marljivo na- birajo denarne prispevke. Z zadoSüenjem jemljcyo na znanje solidarnost vseh Po- ljakov to- in onslran meje in energieno protestirajo proti zistematiškemu zali- ranju poljske narodnosti od strani pruske vlade, ter proti oropanju najeleiiKMitar- uejših pravic glede rabe materii'iga je- zika v šoli, posebno pa pri ver.skem po- uku, in proti šikaniranju poljskih dru- štev in casopisov, ter zahtevajo vsa prava, ki pristojajo kulturnomu narodu. Ko- neeno se izreka poljski državnozborski i'rakciji ogorčcnje, da je tako dolgo ča- kala z inlerpelacijo in jo sploh tako i'or- mulirala, da je nevrcdna poljskega inuMia. Med Rusijo in Japonsko se od homatij na Kitajskem semkaj raz- mere nekako eedalje bolj poojsti'ujejo. Poglavilni vzrok te napetosti je otok Korea, katerega lioče dobiti Husija v svojo neodvisnost od Anglijc; in Japonsko. To pa je proti dlaki Japoncev, kajti Japon- cem je Korea nekak življenjski pogoj. Japonska je silno obljudena dežela, ki nima dovolj prostora za vse svoje prebi- valstvo. Olok Formosa, ki je v jijihovih rokah, že davno več ne zadosča, da sprejme vse priseljence iz Japonske; otok Korea pa je jako razsežna, rodo- vitna, a še zelo malo oblj'idena zemlja. Zaradi tega se je žele Japonci polastiti. Ker pa je Kusija pi-oti temu moOna ovira, zaradi lega vlada na japonski strani ve- liko sovraštvo proti Rusiji, katera sc hoče [iroko Mandžurije polastiti tudi Koreje. Vojna v južni Afriki. 0 vojni v južni Afriki imajo listi eedalje redkejša porocila, to je podobno, da bi utegnilo biti vojne ven Jarle kmalu kone¦ . Vendar je temu težko verjeti, kajti Buri se ne odreko svojemu cilju popolne svobode in imajo upanje, da se jim po- sreči doseči la eilj. Oni imajo se vedno stalne armade IG000 mož v svojih re- publikab, a ravuo toliko je ustašev v Kaplandiji in tarn okoli. Angležke moči pa eedalje bolj pešajo, ker jim primanj- kujc^ potrebne živine. Zaradi tega vlečejo iz vseh krajev sveta konje skupaj za ju/,no AlViko, katerih pa le malo dospe na bojišče ker poginejo po poti. Dewet ima zdaj v bližini Pretorije 3000 mož zbranih v okolk'.i lleilbronna, kjer ob- koljujati. Ucilelj pa ne odneha: „poj- dito za božjo voljo volit!" mu pravi „saj Vam plaOam jaz „žrnado". Volilec se ne udä; „pojdite za božjo voljo volit1' kriči in prosi učitelj, „saj vain plačam tri, stiri,pot žrnad!" Volilec se še vedno ne uda, ko je pa učitelj postajal že presi- ten, mu rece volilec: „Za placilo no grem jaz nikamor, če pa vzamele Vi pikon v roke in se zavežele, da opravite v času, katerega bi jaz pri volitvi zgubil, v vinogradu loliko dela, kolikor bi ga jaz opravi), potem pa grem volit". Učitelj pogleda žalostno kakih devet funtov težek pikon tor ga primerja s svo.jimi udi, pa ga obide tak strah,daj(i pustil volilca in njegov pikon v vinogradu ter se je vrnil potrtega srca. Ko pa je vide), da je njegov a stranka v resnici za en glas propudla, jezil se jo straSn' nad svojo klaverno pu.stavo in pa nad —• težkim pikonom, ki je polem takein „za- krivil" poraz napredne stranke v nj(»go- vern kraju. Izprcd s(MliAfa. — Fred petimi leti se je vrnil iz Amerike na svoj dom Dominik Salvador v Škodovako. Prinesel je seboj še precej denarja ter si ž njitn nakupil nekaj zemljisč. Stanoval pa je skupaj z bratom, ki je bil oženjen. A prepirali so se v(urkrat doma. Posebno ni ugajalo strijcu Dominiku, da se njegovi necaki vedno ž njim norčujejo ter ga obsipljejo z razniml priimki. Bilo je nekega dne, ko je delal strijc Dominik s svojo svakinjo na polju. Bil je pa takrat poleg tudi sedemletni nečak Anton, ki je strijca dražil in ga zopet obsipal z raznimi priimki. Strijc nevoljno posvari neOaka, a mati mosto da bi sina karala, jola ga je zagovarjati. Nastal je vsled toga mod strijcem in svakinjo hud prepir, v katerem se je strijc tako hudo razvnel, da je svakinji prizadel pet ne- varnih ran s takozvano „favcolo". Zaradi tega cina se je vršila to dni pred tuk. okr. kot kazenskim sodiscem obravnava ]>roli strijcu Dominiku, pri kateri je bil obsojen na äest rnesecev ječe. — Sprcincmha v poätiiein proinutii za Iložic. — Od 17. do uštevaega 24. t. m. bod(i odprta tovorna pošla od 7. ure zjutraj do 7. zvečer. Od 20. do vštevSega 25. t. m. pa se bodo sprejemale po^iljatvo za tovorno pošto od 8. zjutraj do 7. zvečer. Iz ozira na nujnost v pošlnem po- slovanju v tej dobi je potrebno da vsak odpošiljalec tovornih pošiljatev pridene paketu se naslov na posebnem lističu. Nov brzojavni promct na dežell. — Od dne 6. t. m. dalje posluje v Čr- nioah tudi brzojavni urad, združen s ta- mošnjo pošto. Popravek. — V zadnji štov. se ima glasiti v podlistku : 3 kol. predzadnja vrsta: misijonarja; 4 kol. 12 vrsta: siten; 4 kol. 13 vrsta: voljo (namen). Anarhist pred tržaškiini porot- uiki. — Pred tržaškimi porotniki je stal to dni 19-letri rnehanik Rudolf Kaiser iz Pulja, piistojen v Trbiž, ob- l.ožen, da je nekemu sorodniku doposlal anarhisticno knjigo „La peste religiosa". V njegovem stanovanju so na.sli vse polno anarhističnih knjig in spisov. Dobil je mesec dni zajjora. Obravnava se je vršila pri zaprtih durih. Spomcnik cesarici ElizabctI po- stavi občinski svot v Zemunu za 6000 K. — Spomonik izgotovi hrvaški kipar Rendič. Osrednja zvcza slovannklh ^as- nikarjev. — Na trotjem sestanku slo- vanskih časnikarjev v Dubrovniku se je sklenilo, da se uslanovi stanovska orga- nizacija slovanskih Oasnikarjev. Izvolil se je odbor treh casnikarjev,ki jo pod pred- sodstvom urodnika „Hlasa Naroda" iz- delal pravila. Ta zveza bo skrbela, da se stalno prirejajo slovauski časnikarski shodi, da dobe potrebni udje podpore, da se zboljša zakoniti položaj časnikarjev, da se ustanovi slovanska korespondenčna pisarna; v sluc:iju potrebe bi odbor po- sloval ko{ razsodišče v sporih med raz- nimi Oasniki. Z(il(;li je pač, da se ta misel izvede v skupno korist vsoga slovanskega časnikarslva. iUater umoriti je hotel v Trstu .'ii-letni la.^ki podanik Seralin Bonanno. Mati j<; zbežala pod slreho in je stražno kričala, nakar so prihiteli stražniki in prijeli nečlove.^kega sina. Bonanno je äe po aretaciji izjavljal, da mora videti kri svoje matere. Stoletni ljudje. — Neko porocilo govori o sledečem razmerju držav glede stolotnih ljudij. Po tern porocilu žteje loto k letu, Anglijy 146 stolotnih ljudij, Francija 213, Nemčija 778(?) Srbija 575, Spanija 401, Škotska 46, Norveäka 23, Švedska 10, Belgija 5, Dansko 2 v Švici pa nohenega. 0 Avstriji, Rusi.ji in drugih porocilo ne govori. Najstarejši človek pa jo danes na svotu neki pomorsčak Bruno Cotrim v Rio do Janeiro v Braziliji, kajti ta štoje ž(i 150 let in je še krepak in oil. — Blalo iz jarkov izvozi prod zimo na njivo ali na travnik, če ga hočeš rabiti za gp.oj. Zima, snog, dož in vetrovje voliko pomaga, da se blato razkroji. Ge se izvozi še-le spomladi, velikokrat ško- duje zeližčem, ker je preoster gnoj. Tako blato je najboljSe za luk, bob, ližol. Od roparske^a inorilca — na- čelnik policije. — V državi Minnesota imajo nekega Colo Yonnyerja, ki je pred 20 leti ropal po dežoli in bil ujot. Ne- davno je ta ropar pri^el iz j<;co in župan velikega mesta Minneapolis je bil tako modor, da je temu roparju, ki so je v jeöi prav lepo obnasal, ponudil meato policijskoga kapilana. Ropar je bil mo- drejži nego župan in jo ponudbo od- klonil. Najnovej^ii zrakoplov je iznaSol v Parizu major Konard. Ta zrakoplov baje znatno prokaša zrakoplov Santos Dumontov. Tudi ob najvočjem viharju se da ta zrakoplov voditi, ako je verjeti po- ročilom f'rancoskih listov. V najkrajsem času se bode major Renard izkazioval na progi 270 kilometrov. Žcnin na prižnici. — V Ameriki si protestanški pastor Iahko marsikaj do- voli. Nodavno jo nekemu pastorju umrla žena. S prižnice je svojim vernim podal naslednje naznanilo : „Vdovec sern in iššem žene. Poloin časopisov je ne bo- dem iskal, a s tega kraja vprai5ujem, ako je v moji cerkveni občini kaka žena, ki bi hotela postali moja žena, naj se dotična vzdigne". Pastor je imel vspeh. Dvignili ste se s sedežev dve ženski in tisto, ki se je prva vzdignila, je pastor vzel za žono. Ženln in vdovec ob enein. — Smrl ne poznw. nobenih ozirov. Te dni se je pripotilo v Trieriu naslednje: V župni cerkvi se je izvršila poroka. Po- ročeni par prišel je veselo v svoje stanovanje, kjer je bil pripravljen ženi- tovanjski obed. Komaj se je mlada, no- voporočona žena približala bogato oblo- ženi mizi, zgrndila se je mrtva na tla. Zadela jo je kap. Žalost moža, ki je po- slal ženin in vdovec ob enem, se ne da popisati. VcIlkaiiHki most. Iz New-Yorka coz vodo v Broklyn gradijo zdaj novi velikanski most. V srodi tega mosta frčijo brzovlaki. Na obeh straneh teh v spod- njem delu vozijo elektriski tramwaji, zgoraj teh pešci, biciklisti, jahaöi in ko- čije, vse to na poksitem prostoru. Ob strani pa je odkiit prostor, po k erem vozijo razni omnibusi, tovorna kola in drugi vozovi. Kdo bi mogel preračuniti, koliko teže bode na onkrat »talo na tem inostn, koji je tudi po dolgosti eden največjih mostov sveta. Narodno gospodarstvo. Kau v vinu. Kan (cvet) je ona vinska bolezen, ki na površju vina dela belo mronico. Kan sicer ni tako nevarna vinska bolezen kakor na pr. ocetna gliva, vendar se rnora skrbeti, da seta bolezon zabrani, kajti čoravno počasi, naposled vendar skvari vse vino, in sicer s tem, da mu vzame skoraj vso moč, ker pretvarja al- kohol, t. j. vinsko moč, v vodo. Ko se pa ta bolezen äe bolj razvije, se ji pri- družijo že ocetne glive, in potem se tako vino popolnoma pokvari. Co se torej ne skuša kan odstraniti, se sme z gotovostjo raeunaü, da bo vino naposled še ciknilo. In tako pokvarjeno (cikasto) vino ni veö mogoče popolnoma ozdraviti. Kan se napravi v šibkih vinih in le tedaj, če posoda ni polna. Čim moč- nejže je vino, tem manj kana se vidi v njem, in pri močnih vinib, ki imajo čez 12% alkohola, kterih most je imel čez 19% sladkorja, se kan navadno no na- seli. Letosnja vina so tej bolrviu jako podvržena; če je le nekoliko ».i-aznega prostora v sodu, pa je že povrsje vse z belo mrežico prepreženo. Kako n a in je ravnal i, d a a e kan vvinune napravi? Najeno- staviH^je s tem, da je posoda vedno polna. To je sicer lepo receno, a se pre- mnogokrat ne da zvršiti, ker često ni toliko vina, da bi se vedno dolivalo, in marsikteremu se tudi ne poljubi, sode vsak teden enkrat ali dvakrat dolivati, delo, ki se mora v začetku, 2—3 mesece, tako pogosto zvräevati, ker vino jako naglo hlapi. In tudi se kan v Se mladih, nedozorelih vinih mnogo hitreje dela, ker je v možtu ali vinu veliko za razvoj te bole/.ni ugodnih snovij. Vino, ki je namonjeno za dolivanje (zalija), naj se hrani v majbni, 50 do 100 litrov držoči posodi. Kadar so doliva, naj so ne zlijo kar naravnost in z visokega, marveč počasi, da se glive preveč ne pomešajo z vinom. Najbolje je rabiti rnaj- hen lij, čegar konec sega pod površje vina. Tako se počasi od spodaj vzdiguje vso površje, in ne da bi se mrežica kaj zalrgala ali da bi se glive z vinom po- rne^ale, se lahko pri vehi odpihnejo. Predno se aod zopet zapre, se morajo vse glive odstraniti; zato je treba obenem okoli vohe tudi s kladivom potolci, da se glivo ločijo od lesa. Ker pa pogostokrat vendarle ni rnogoče popolnoma vseh od- straniti, posebno če je socs nerodno na- pravljen, je dobro, če se na vrh vlije par žlic do 1L kozarca — kar je odvisno od velikosti soda — dobrega, nedi.šočoga vinskega sprita ali alkohola. Ta se naglo razširi po vsiöm povräju ter poinori vse glive. Kako se drugače da kan zabraniti, se priporočajo razni načini, in med temi večkrat jako napi."rui, da se z njimi do- seže popolnoma nasprotno od onega, kar je bilo nameravano. Tako priporoča neki znan nomški kemik, naj se v sod obesi hrenova korenina. Toga še nismo posku- sili, in mislim, da najbrž tudi še kdo drug ne pojde na to limanico, kajti po našetn mnenju utegne vino dobiti duh po hrenu, saj je vsakemu znano, da ima hron jako rnocen, oster duh. Vino pa je zopet ona tekočina, ki prav rada vsak duh nase potegne. Sicer lahko kdo tudi to poskusi, a veliko si mi od tega poskusa ne obetamo. Dobro sredstvo, s klerim kan za- branimo tudi v nepolnih posodah, se je dos(;daj pokazalo žveplanje vina. Pri takem žveplanju pa se mora oprezno postopati, kajti če se premalo zažvopla, ni uspeha, če se prevec in pre- pogostokrat, pa rino lahko dobi duh po žveplu. Tudi je treba imeti za žveplanje vina nalušč za to pripravne kadilnike. Te priprave imajo to prednost, da žvoplo gori zunaj soda in gre le dim po cevi v sod. Kan se v vinu zabrani tudi s tem, če se v napolnjen sod vlije l/.> kozarca slnega olja. Olje se raztegne, oziroma ostane na povrsju, in v njem se glive ne morejo razvijati; pod oljem pa tudi ne, ker nimajo dovolj zraka. Pu tudi tega sredstva ne moremo priporočati vedno in v vsakem slučaju, kajti ce olje ni prav dobro in če se zaje v les, po- zneje lahko pokvari vino; lino olje pa vinu nič ne äkoduje, čoprav se v les zaje. Z vrečicami, napolnjenimi i peskom, se ne doaežo zaželeni uspeh. Za vsak slučaj in äe najbolje so se nam obnesle kipelne vehe, in sicer z gumijevirn obročkom ter take, ki se z vodo napolnijo. (Konec pride.) Izjava. „Soča" ne neha udrihati po rneni. Poprej rni je hotela izpodkopati zaupanje pri ljudstvu, zdaj me hoče očrniti pred deželnim zborom, vedno v dosego istega namena: da me odstrani, ker sem ne- komu zelö na poti. Zato me z nesramno predrznostjo sramoti in izziva, k 'kor bi imela opraviti z najvecjim hudodelcem. Jaz pa ji kratko povem, da rneno ni do zdaj še nik lar zadela nobena kazenska obsodba in če Bog da, me tudi v bodočo ne bode. Ona pa naj se ozre okrog sobe, oaj upre oči v vrste zvestih pristasev, sotrudnikov, zaupniko v in agitatorjev „narodno-napredne" stranke — in naj mi odkritosrčno pove: Koliko njih ježesedelo za mrežami? Če ne ve in želi pozvedeti, povem jej to prihodnjič in nariäem tudi čedne sličice iz življenja teh poštenjakov, da bode ona vedela in da izve svet, pred kterirn pra- gom je sila pometati. Nerad storim to, kor se mi studi tako orožje, a če ne bodo drugače, — pa bodi javen Skandal, ki ga nisem pro- vzročil jaz, ampak ga je iz«vala, „Soča". E. Klavžar. '^¦^ ^^^ '^^^ ^*mr- lr ^m^- ^^^- !¦ -^^^ Krojaška mojsira Cufer *"¦ Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiSi) priporoca častiti duhovščini in slavnemn obcinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo : Santos, Sandomingo, Java, Gejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmalinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrsle. Moko St. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, nanirec po V» kila in od I funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bislrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdieevga rnlina v Kranju in z Jochn>ann-ovega v Ajdovščini. Vy.e blago prve viste. Po pošti se razpo.šilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. Ravnokar je izšla v „Narodni 'riskarni"' knjižica: za žensko mladino. Prosto poslovenil E. Klav/ar. Knjižica se dobiva v „Narodni Tiskarni" v Gorici, ulica Vetturini 9, in pri knjigotržcu Pallichu v Gorici na Travniku inehko vezana po 40 vin. po pošti 3 vin več. ft i „Cwilralna posojijiitf I v Gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, 1 sprcjciua hranilne vloge, katorc o- broslwjc po 4'/2% P ° 1 u in o s e č n o; nevzdignono obresli pripisujo koncc lota h fjlavnici. Iti'iitni ilavck placnjo poso- jilnicii sain;i. 1 >.'i.j <' posojila uiJoni na osobni kivdil po 6% in na vknjižbo po 5'/o°/ü- I SprcjiMiia člane z gla vni mi do- leži po 200 K in l o p r a v i 1 h i in i i tl c 1 o z i po 2 K. Olvarja članoni L o k o 0; e racunc, | kalric obrosliijc« po dogovorn. Za nala- ^anjo in vračanjo so na ra/])ola^o po- ložnico c. kr. postno hranilnice, tako da i jc moi^oce poslali donar brcz pošlnih stroškov. ¦ Uradnc uro so vsak tlelavnik 0(18 12. uro zjutraj v ulici Vetturir.i št. 9. I lilag. gosj). ># Gabrijel Piccoli, ** dvorni založnik Nj. Svo- losli pjipoža Leona XIII. * v Ljubljani. 1'odpisain'c si usoja ^ naznanili Vašeinu lila- ? «rorodjn, daji! doposlana tinktura za želodec ra- bila z «lobriin vspchoni pri ždlodcnoin tor «5ro- > vosncm kalani k;ikor tudi v boloznih na jotrali ! in ohislih. > Uradoc, due 2. IVbnivarja 181)7. | liolnišnica usniiljcnili hralov. I i'l'ovincij.'il: i F. Emanuel Leitner, visji zdravnik. I l>la.f.^ gosp. i Gabrijel Piccoli, \ Ljubljana. • ?a\ nino^o t'asa svohijcin vsoni, kalcri J Irjiijo na boločinah v žclodcu in norodnoslib > v orovosili, da uponibljajo \raso izvrsl.no že- > ludono tinkturo, kojo scin jaz sain nporahljal [ s prav izvistniin vspolioni. Zodl. sposlovanjoin < Momjan (Islia), G. oklobra 1iH)0. ' ! Don I'etcr Francoschiiii, 1 II. župnik. "^¦^ ^M^ '^^W "^^P" -^^r ^^^ *^mr ^B^ '^¦^- ^i^ Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v (Jorici ulica Vetturini st. 3. ..Krojaska zadruga", vpisana zadruga z omojeno zavezo Gosposka ulica hiš. šlev. 7. VELIKA ZALOGA vsiikovrslnegiL inniiiiiVikl.urncgu hla^a za ženske in nioško ohleke, za vsak stau in vsak IHni čas v Iiajvi^ji i/hcri, kakor: sukno, plui.no, prte- nino, (iliiiTon, okyforl, srovico, vsa- kovrslne preproge, zjivese, namizne prle; nadalje vsiikovrslno perilo,srajce. Jäger itd. ild. V^e |>o najiiizjili eeuaila. < ene no staine brez pogajanja. Jakob Suligoj urar v Gorici, Gosposka ulica hiš. št. 25, priporoca svojo prvo slov. u r a v s k o delavniela za ločno in pošteno postrežbo. Irtmla ludi hleve za živino. Cen- jeniin družinam se zatorej prav loplo priporoca la Franceškin & (üjuii. Mlin ? Donlifirp! Podpisana jiljtidno n;izn;iiijava slavncniu ol)(v:inslvu, da. sva provzcla na svojo roko mlin v Dornbergu, ki jo z vsem preskibljoii, da laliko zagotoviva (očno in pošlcno postrežbo. lYodnjala hodova raznovrslno moko, žilo in IoIcumio čreslo po pri- UKTIli COMli. l^i'i inlinu so potrebni hlevi za živii 10, ki dovaža žiio v mlin. Svojim rojakom so prav toplo priporočava Budin & Golja. I Jakob Miklus, | tr^ovee z lesom in opeko, zaloga ' pohištva, rakev (trug), vinskih po- I sod, sliskalnice za vino in sadje | vsake velikosti. kakor tudi krat- kocasnih iger slovenskih „Mari- I janic" t. j. ličnih in trpežnih " miz iz trde^'a lesu, ki imajo k znolraj tro- ali iHiridelno kei>- f ljišče z vrtenci in kegljavniono , bla«ajno po najnovejši sestavi. za I krcinai'je, zasebnike itd. I v Pevmi, " za Soškim mostom, p. Gorica, | priporoca p. n. obcinstvu svojo ' bo<,'alo zalogo, zagolavlja naj- | hitrejšo postrežbo in jako nizke ) cene. Dr. Emil Marcus ocesni ssdravnik in ope rater ia Trsta, Ortlinirnl bode v Gorici vsako nedeljo onI j. 5. ure popoludne v /tiši št. 37 Corso Giuseppe Verdis v pritličjn, ^ IMikovana kieparska delavnica > / Artur Makutz ^ Ozka ulica St. 1. — C^orica Via Stretta St. 1. IM'iporoca svojo zalogo klcparskih izdelkov vscli vi-sl, ler izvršujo v najki'ajsem času vsakovrstnia kieparska dcla po najnovcjšem sisleniu natanko po naročilu. PostavljiJ strolovode po zvouikili, sol. poslopjih itd. Stroji zu poljedelstvo in vinarstvo. Šivalni stroji vseh sistemov. Štedilne krušne pečiza družine. Sesalke