Amerikanski List za slovenski narod v Ameriki in glasilo ^ pgLI____! 40. številka Joliet, Illinois! IS. septembra i&SS* ----Sk_" SERGIJ WITTE : : ODJADRAL DOMOV. > . - > bančni položaj Japonije tako n > II Slab, .,užbiJ vkiiub "ai-oda. " e Witte v nemilosti? F New York, 11. sept. - Ruski jj tP°oblaščenci odjadrajo jutri domov. | Ikej^c ne bo »prejet, Ifittxu) b svojem povratku, ker L narod sploh ni želel, da se s fcene. mjr: tudi pod _najb^ljžiaij, ^ •^igiji^pe. Profesor Martens,ruski ^»topnik mednarodnega prava, je fKo nezadovoljen s sklepom miru, i^r je prepričan, da bi nazadnje i Misija popolnoma zmagala in sama i i ^rekcvala mirovne pogoje. t Nagrada Ameriki. New York, 11. sept. — Predsed- ; fiika Roosevelta trudi, da se je nabavil mir na daljnem vzhodu, so ponesli nagrado Američanom sploh fi® tovarnam poljedelskega orodja l'°8ebej. G. Witte je danes raz- ] glasil, da je car sedaj ukazal, da se l ia vsakovrstne ameriške uvoze v ] Gasijo ne bo več plačevalo, nego s»mo za blago uvažano iz drugih . d«Žel. ' Witte odjadral. New York, 12. sept. — Ruski Mirovni pooblaščenci so odpluli ob tiri popoludne na krovu parnika "Kaiser Wilhelm II." proti domu, »ta se poprej g. Witte in baron Ro- prisrčno.po^ovita odjaponekih s ^Va^iiev. Na pristanišču v Hobo-: se je zbrala ogromna množica, | je navdušeno pozdravl&hJlnafiJ slovo. Ruski judje. i Malo pred odhodom je g. Witte "Prejel majorja Lyncha od združe-i društev newyorških in 50 članov : tatoošnjega irskega kluba. Ti so I ^darovali Ruse z ruskimi, ameri-in irskimi zastavicami. V hotelu je g. Witte poprej imel raz-K govor z najodličnejšimi judi new I Jonskimi. Govorili bo o osvoboditvi fll»kih judov. G. Witte se ni sicer Za nič zavezal judom, a newyorški j^dje kar plavajo v veselju nad Wdami, ki jih je govoril ruski : Pooblaščenec o judovskem vprašaju. Evropci v nevarnosti. || Tokio, 13. sept. — Vsled izgredov v Yokohami stražijo vojaki konzulate in evropske hotele. Ob *a<3njih izgredih tu je bilo ranjenih policajev, 16 ognjegascev in 2 vojaka. Izmed izgrednikov je bilo 8 Usmrčenih in 487 ranjenih. Izgredi se nadaljujejo. Yokohama, 13. sept. — Po sinoč-shodu v gledališču je prišlo pouličnih izgredov, kot ugovor 8oper pogoje mirovne pogodbe, šestnajst policijskih postojank je bilo sežganih, 37 policajev ranjenih dva meščana Bta bila ubita. Sedaj K.,.1*...........i......1 . ste) KDO JE POMAGAL JAPONCEM HOJNI?< z "Mikasa", praporna ladija ad-inirala Togo, vsled ekspio- r zije uničena. Na krovu iste služili Američani. J Tokio, 12. sept.—Japonska bojna ^ ladija "Mikasa", ki je bila med ( vojno admirala Togo praporna ladija, se je včeraj užgala in potopila ob 2. uri 30 min. popoludne. Pomorsko ministrstvo poroča, da je bila "Mikasa" let! ognja i- ^plo*i ;e *kla- > dišč raj.de;-t,Ponesrečilo »e je } 599 častnikov in momavjev. Storili 5. so smrt pa ne namo tiv ampak tudi c oddelki drugih ladij, ki so hiteli na ) pomoč. Preiskava se je začela. "Mi- } kasa" je bila bojna ladija prve v?ste, , izgrajena 1. 1902. na Angleškem ii i 1 ,432 čevljev dolga. Prostorna .je j, Jtila za i . '00 ton in hitra 18 vozlov. | - 'osadke j I tela im glav, tot\;iV je v mela 4 :vanajetimlejar, 14 šestpalc- g nih, 20 d^uajsttuntnih, vsepolno <] brrostrelnii; in 4 torpedometalce. c Stala^.W.ja $0,000,000. z Kdo je pomagal Japoncem? New Orleans. La., 12. sept. — Družina flopničarja Charles Moj> gana, slavnega izza špansko-agw»r»*ske vojn'', se boji, da ne je voa« j ■ srečil 7. japonsko bojno ladijo "Al i - i j kasa". Bil je z oddelkom šestintr [ * desetih ameriških topuičarjev |, krovu re^ue ladije med vojno. M » j ( gan je bil rojen -v New Orlean^u 1. :, 180«. Njegov oče.in bratje žive ta j, in čskajo novi« iz Toki^ v strahu. , , (Poročilu, da so Američani pobrati Japonce v njihovih pomorskih -kah, so bila pogosta, ampak potrdi - j t,ve"ni bilo dobiti do danes. Sedaj, pa vemo žalostno resnico.) Mnogo človeških žrtev. Washington, 13. sept. — Admiral Togo ni bil na krovu ladije, ko je zgorela. Pomorsko ministrstvo je dobilo iz Tokia brzojavno vest, da znaša skupno šievilo ob katastrofi "Mikase" usmrčenih in pogrešanih OBeb 256- Števijo ranjenih pa znaša 343. Vzrok nesreči se bo mogel šele določiti, ko se ladija dvigne iz morja. Kdo zažgal ladijo? London, >3- sept. — Tukajšnji Japonci bo prepričani, da je zgorelo bojno ladijo "Mikaso" razstrelil kak fanatičen ali prenapet japonski mornar, ki je videl rajši ladijo uničeno, nego da ostane nedelavaa vsled sklepa miru, ki se Japoncem ne zdi nikakor časten, ko niso ničesar dosegli, dasiso slavili takozvane zmage. Meso dražje. Kansas City, Mo., 9. sept— Pač trdovratno taje, da ni sporazuma med njimi, vendar je devet velikih mesarskih tvrdek zvišalo cene svi-i njini in govedini od pol do dvainpol , centa pri fnutu. Pri vseh tvrdkah ; bo cene poskočile enako in istočasno. A živina ni nič dražja, dasi tvrdke . to trde. j Kdor išče, najde včasl. 1 Minneapolis, Minn., 9. Bept. _ y gneči na zveznem kolodvoru je včeraj Maggie Fox izgubila svoj moš-njiček, ki je bilo v njem %500 v zlatu in bankovcih. Ona in Frank Kreger, ,1 njen sorodnik, sta ga iskala celo noč 1 in davi našla v smeteh, pometenih v 6 kot. ___ e ~ Olje se draži. I" Pittsburg, Pa., 12. sept, —<hiir polmil""na n^ y, lairnlfi umirajočih p^džllikov '-'.tiillfl g) nebeškega", ki so tako revni, da k, si izpoKojUjejo c:elo cunje, kUih j jnosi ip) k g Mir in dobrodelnost. [ Concord, N. H., 12. sept. — Gu- ir verner McLane je prejel od ruskega (1 in japonskega mirovnega poobla- J ščepca pred odhodom iz te dežele k pismi s pridejanima čekoma po $10, f 000 vsak v dobrodelne namene v p državi New Hampshire. Strašen potres v Italiji. 1 Rim, 8. sept. — Cela Italija ža- ^ l^je". Na jugu polotoka se je do- godila katastrofa, ki spada med naj- ( večje,kar jih je kraljestvo doživelo. ^ V Kalabriji je bil potres, ki se je ° je laztezaldo Sicilije. Najbolj pri- ^ "zadeti sta mesti Pizzo in Monteleo- ( ne, a poleg teh je J8 večjih ali manjših krajev razdejanih. Nad 300, morda celo do 400 oseb je storilo J smrt v razvalinah. Neopisni pri- l zori so se dogajali. V ječah so f ljudje rjoveli Btrahu pred smrtjo. r $2,000,000 za zdravilo. e City of Mexico, 8. sept. — V to 1 r mesto je dospela vest, da je brazil- 6 Bka vlada razpisala «2,000,000 nagrade tistemu, ki se mu posreči najti zdravilo za tuberkoluzo ali je-J tiko. * 1 Poročilo o žetvi. ' Budimpešta, 14. sept. — Ogrski r minister za poljedelstvo dokazuje v svojem letnem poročilu o svetovni letvi, da je pšenična žetev ista ka-j kor lani. Rž je najmanj 10 odstotkov vsled slabe ruske žetve nižja, ■ ječmena bo nekaj in ovsa znatno j manj. Koruzni pridelek bo vsled • velike ameriške letine večji. Medvedje v Duluthu. Duluth, Minn., 12. sept. — Charles Chortier, pomožni inženir pri ' mestni pumpalnici v Duluthu, je danes ustrelil tri medvede, ki so se k prikazali blizu pumpalnice v pred-k mestju. Skupno je bilo devet med-^ vedov usmrčenih in eden je bil ujet 0 v Duluthu ali neposredni okolici od dne 1. t. m. Velika škoda po ognju. o Chicago, 111., 9. sept. — SantaFe ,r elevator, ob 27. in Wood cestah, je b. davi zgorel. Škoda znaša nad mili-je jon dolarjev. Stavba je bila zgra-h jena v pet nadstropij in je bilo v ij njej 1,500,000 bušljev žita. 33 delaveev v smrt. CoflhellBville,Pa., 9, sept.— Ran-1 dova ^modnikarna, šest milj od Unioniowna, Pa., je davi zletela v zrak. Usmrčenih je bilo 32 delavcev. Začasa eksplozije sc je slučaj-no pe jal mimo brzovlak, čegar okna 4} se vsled pretresa razbila in mnogij potnikov so črfepine ranile. Poslovodja Rand je sam hudo ranjen. Eksplozija je bila tako silna, da se jo je moglo 20 milj daleč na tan oni i;!,išati. Strah in štrajk. Uniontown, Pa., 12. sept. — U- poshj. ji v smodnikarni "Orieutial Pow.lii Works" so zaštrajsali. Smodejkarna je dve milji oddaljena od )■ .,,dnikarne "Ea:;-' Powder Work^ ki je jo soboto eksplodirala. Fc'ryai i« nekemu dečku Padla rok k f»«>l?a smodnika. 'iVid tega se jt ' nekaj smodnika raztresenega » 'Škode iH V»ilo nikakfc, ai * ^V-bežali v strahu in trepetu. £ " da se "stijo več svojega . .ega de»», e se jim plača ne zviš. v lOO odr.-M.kuv. Upravnik je odklosil to wteuvo. \ Papežev poslanec v Tokiu. S-Iiu, IS. sept. — V zvezi b t^m, da jiiS« škof O'Connell iz škofije y> i: * kot, poseben poslanec papežev [ japonskega .cesarja, je sedaj zna^io, i da 1« o takem pofilauft.vii že razpravljalo. Sedaj katoiicerkvi I trpi na Japonskem pod i;aviv:-.*v, u Fraii. cijja je zaveicii.-a Rusije in zato «•«•;* i kev ni prilji!.bi}:eiia. bo iirael v : T-.'-IJ^-JMv-T^Jikawn. I ---- tirk In Ruraunec bojevita. Bukreš, Romunsko, 12. sept. — Razmerje med vladama Grškega in Rumuctskega se je hudo napelo. G. TOmbazis, grški poslanik tu, je za pustil deželo zu nedoločen čas, ko je prejel od rumunske vlade noto, po kateri ima rumnnski poslanik na Grškem, g. Ghica, nemudoma zapustiti Atene. Kolera na Nemškem. Berolin, 13. eept. — Po uradnem poročilu je od včeraj opoludne do danes opoludne nanovo zbolelo za kolero petnajst oseb in pripetili bo i j se štirje smrtni slučaji. Vsega sku- j paj je d oglej zbolelo za kolero 3 70 I j { oseb , a umrlo 05. Bogatinka in nčltelj godbe. Berolin, 12. avg. — Bogata New- j yorcanka, ki se je učila muzike pri j ; Antonu Mielke in je tega učitelja j i zaželela tudi po svojem povratku J 1 domov, ga je najela v službo do j - dne 15. sept. 1900 za »8,000. Mielke 1 je že odplul v Združ. države, j -;-;- Kitaj In ameriška moka. g Minneapolis, Minn. ,14. sept. —|| Kitajska vlada je naročila 10,000 j ton moke od neke tukajšnje tvrdke. Neka druga tvrdka jedobila ponud 1 / bo za istotoliko patentirane moke, a pogodbS še ni sklenjena. Naro-i- čilo je došlo iz Kitaja čez San Fran-u cisco in pomenja kupčijo za 100,000 sodčkov. č _—--— v Najden zaklad na Štajarskem. j Dunaj, 14. sept. — Pri Kierlingu na Štajarskem je besen bik napadel a- dva hribolazca, ki sta bežala v neko la staro bajto. Bik jo je pihal za njima 1. in je udri vrata. Potem jima je sle-(0 dil po stopnicah v prvo nadstropje, 1 kjer se je pa pod njegovo težo po-1 _ rušil pod. Bik je obtičal v razva-je lini in bil pozneje ustreljen. Po I a. sestnik podrtine je pa zdaj našel v kotu zrušenega poda železno skrivi njico v nji zlatega in srebrnega dele narja izza cesarja Karola V. v vrednosti 175,000. TAKOK Tata rji nizvuV kot z namenjat Armenptrw Mohamedanci zoper kristijane. | Petrograd, J i. sept. — D i:;o ^,ri- j 1 čakovana sveta vojna moJtauediai: -'« cev zoper kristijaiie s« i • ■ v Kavkazu, in zelena zastava plapola h ob rusko - perzijski meji. koljejo Armence brez razlike r starost' ali spol. V trga Micfcf je bilo 30*) •■ mencev. posek? Brzojavke pr ijo, da -e okrr otroci mečeji. psom in da r " ' vsakdo, ki ho; > biti resen, pr« piti k turški .<-.i. Deželo poj. Ijajo krdeli T' drjev pod vod«t\ " i njihovih glavarftv. Na tisoč« tarekili konjikev je pfekorač pcrzijsko-ruskfi mejo in se pridr. ' žilo vetasem, tunčujočim armene' ■ vasi. Klotije preiirečiti netno/tio. Rusija nima čat na licu mesta, dsi -trt mogle brzdali Tatarje. Koliko, je tam vojaštv ima to čez glavo opraviti z upo.' io stranko pocialnih demokratov, tew da ne more pozornosti obračati klanju Armencev- V Tiflisu so eoci- 'ui demokratje v odprti vojni s kozaki. V Baku se čete komaj bran, jo eame sebe. U pomiki plenijo i a požigajn "črno rrii-sto". Bitka r. uporniki. Tiflis, Kavk:.r., 13. sept. - Tri. j i indvajset socia:. ali dbindkraiov je j [bilo »ismvčeaib i.i petdeset ranjenih v q.'O'pr. iii s kozaki pred me- j etiio atoofvilco, iu ^tMgct. J51» 30. VUa | na smrt poteptanija v naf-lednji gue-1 či. Dvatisoč socialnih demokratov je šiloma vdrlo v mestno zbornico, odkoder so jeli streljati na policijo in kozake. Ti so potem streljali na izgrednike. Kaj bo s prognanci? ■-•iWMJfcli, Ms.<-».. 13. ffot. - 7 kajsnji'priselitveni urad jeobv"e'8een, da je 500 Armencev zbranih v Har-putu in 200 v Malatiji, Turčija, in vrženih v ječo, dokler se ne prože nejo v to deželo. Jetniki so baje '.'žin yartin /iolt^, bivs. "ki je ustanovi? .. J" ■: iii:-.gaj biizu ta }.rno, da to /.Pravilo koristi , vsakemu želodca,, če ee uživa po navodilih, Želodec izčistij uravna odstranitev želodčnega soka, okrepi mišice želodčne in črevne ter napravi tako prebavo naravno in popolno. To pomenja čisto in obilo kri, zdravo in krepko telo. Ne za--°marjaj prvega znamenja bolezni— l/.gUoc c.u^i) T\OQro nem»jdoma uživaj Trinerjevo amem-Vo zdravilno grenko vino. To te ozdravV. V lekarnah. Jos. Triner, 799 Soutl Ashland ave., Chicago, 111. -------"jfostp Dunda-<----— novi glavni tajnih K. 8. K. jfednote, ki nastopi svoje dolžnosti s l.oktobicm 1.1. je rp^jJ^JililjAB^11 ter ie jeden oa.iboli poxiiar.ih__pa_Ših rj3jjik.ov tu v Ameriki. DovrSil je v Ljubljani peto gimnazijo ter zatem tri leta in pol pohajal Solo v St. Paul, Minn. Koj sprva ko se je preselil naš list iz Tower, Minn., je bil on uposlen pri našem uredništvu^ Zatem je bil v Cleveland« dobro leto kot sourednik Nove Domovine. Ko mu je bila ponujena služba, poslovodje Ameriknnskega Slovenca koncem 1902, je isto sprejel ter se od tedaj nahaja med nami v Jolietu. Član je druživa sv. Frančiška Sal., Stev. 29 K. S. K. .1. Prepričani smo, da. bo našla naša. Jednota v njem zvestega in vestnega uradnika in vrednega naslednika g. M.\Vardj»n-u. SLOVENEC 15. SEPTEMBRA 1905 f Jtrok se je a ulico in je ga je mati šla cla strašno nesrečo, epreljali v bolnišnico, apanja, da okreva, mar John D. Rockefeller je ied preroke. Na nekem r.boro-ii ju v Chicagi je povedal, da zadenejo deželo v letih 1907 in 19<18 hudi časi. Dočim je bilo v zadnji krizi 1. 1893. nad tri milijone ljudi brez dela, pravi g. Rockefeller, i mi sorojaki, se je zopet poka-I zalo na dan slavlja, za katerega so j se skrbno pripravili, i Že prejšnji dan se je zbralo veli-• ko slovenskih čč. gg. duhovnikov, I prsšedših iz VBeh krajev, v naši relbini, z namenom, da počaste aii. g. škofa ob njegovem slavlju. V torek »jutraj ee je zbralo nad O slovenskih fantov, ki so hia konjih SI; počakat dohoda slavljenoa, prihajajočega iz St. Clouda. Dalgč iiveu župnije so ga dočakali ter ga v svojem spremsvu pripeljali do župniSča med grcmovitim pokanjem možnarjev in pritrkavanjem zvonov. Pozdravljale so ga že od daleč mno gobrojne zastave in slavoloki,klico« mu srčen"Dobrodošel!" Po kratkem odmoru »e je odpravila iz Supuišča dolga procesija do cerkve k slovesni potu i tik;,! ni sv. maši, ki jo je daroval ■ ij^aec. Pokanje topičev in pritrkavanje zvonov ge je razlegalo daleč po gozdih in poljih. Slavljencu so asistirali pri sv. m"1-ši sledeči čč. gg.: kot dijakon Rev. John Kranjec, kot subdijakon Rev. P- S. Rant, kot arbidijakona Rev. Anton Vilman in Rev. Fr. Jager, kot arhiduhovnik Rev. Anton Ogu-lin, kot ceremonij ar Rev. Dr. John Seliškar. Slednji je tudi kot nečak mil-,g- škofa imel slavnosten govor v slovenskem jeziku. Poleg že imenovanih so bili prisotni tudi še domači župnik Rev. John Trobec, potem Rev. M. Bilban, Rev. F. X. Bajec, Rev. Al.' Mlinar ter Megr-Jos. F. Buh, ki je imel popoldne pri pontitikalnih večernicah slavnostna govora v nemškem in angleškem jeziku na korist drugonarodnim taranom te okolice. Pri obeh slo resnostih je bila naša mična cerkev natlačeno polna, kajti četudi na de-avnik, vendar je prihitelo ljudstvo >d blizu in daleč k redki slavnosti v Jgroronem številu. Pri obedu so prišle na vrsto ra/ne :dravice in častitke ter so se predali brzojavi, došli iz vseh krajev idruž. držav, med katerimi je bil loliet. izborno zastopan. Gotovo mora ta dan ostati v srcu 'seh faranov, vdeležencev slavnosti, lasti pa v slavljenčevem, videčem »koli sebe tolike izraze udanosti >n jubezni. Ponosni smo Brockwav-ani na čast, ki nam jo je izkazal ail- g. škof s tem, da je obhajal ned nami svojo slavnost, želeč m" 'eselega zdravja, da bo mogel obba-ati tudi 50. in 60. obletnico svoje-;u mašništva zopet tu med nami avno tako čil in krepak kakor P« bhajanju 40letuice. K sklepu kli em: "Živel naš mil. g. škof Tro-ec. Ohrani naj ga nam Bog ®e »nogo let, v korist sv. veri in poos našemu narodu!" Prepričan sem, a se bodo tudi vsi rojaki po širni ■meriki pridružili temu klicu in utili v sebi ponos na dičnega nan1 avljenca. 150 Slovencev si zamore še omisliti najpopolnejši s slovanskimi črkami opremljeni PISALNI STROJ (Typewriter) ker le 150 strojev, model 1904. je še v zalogi. Ti pisalni stroji so zelo prirofini, tako da zamore i pisanja neve&č Človek po par vajah hitro ic popolno pisati. Ker so to zadnji komadi, oddamo jih pod tovarniško ceno, komad p38t4 DO $12.00. Društveni tajniki dobe izdaten popust. Ker se zaloga hitro manjša, naj se z naročili ne odlaša. THE JERSEY SUPPLY COMPANY. P. O. Hox 84. HOB9KEN, N. J. Vprašajte svojega mesarja za Afllerim domače klobasi katere je dobiti pri vseh mesarjih J. C. Adler & Co., 112 Exchange Street Joliet J R. C. Bertnik. L. B. Bertni^ BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMOP*' N«i» posebnost: JUDGE. NEW CENTURA, 10 centov. 5 c«o" 103 CassSt.. nadstr._JOLlg£' ANA VOGRIN, | 003 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone l?2' IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporoča Slovenkam in Hrvatica'"' ii .... C. W. Brown, preda Robt. Pilcher, podpre«"' W. G. Wilcox, kasir. Citizens' National Bani Kapital $100,000.00. barherboildikg. joliet. ill. ^ Ne pozabite na naš Električni mlin * a kadar imate za jjjjjlfc^. mleti kako žito //^Nl^K^SsL za krmenje živine J ®ff)j ali pa tudi za f -/dŠ^ft/ svojo uporabo. ' Prodajamo vsako- ' • m0r vrstno mleto žito na debolo in drobno. Obila zaloga sena, slame in krme za Živino in perutnino. V obilna naročila se priporoča John Pubentz, lastnik, 203-205 Division St., .loliet, 111. N. VV. telef. «31. Vina na prodaj toVSnA^'8 Bar Goods. »nd Porter. q j. O SILOTI* BOTTLER 414VanBuren St. Telephone 1,J G. F. RE1MERS na posojilo p°8ojujemo denar na zemHjgc: P°d »godnimi pogoji. Munroe Bros Denarje v staro domovini pošiljamo " J ..............100 kron 11 J ..................200 kron 11 ..................1O00 kron Za*1?21-75 ..................5000 kron Domače rina všteta P" teh 8VOtah "fazane svote popolnom; izplačajo brez vinarja odbitka. X aw! denarne pošiljatve izplačuj« dneh. ^''anilni urad v 11 do IS tomV^Zi« poslati najpriličnej« gistrovanem Si« prlpor,°cenem ,ali re Domestic Po«? veCje ZDeske Pc York Bank DraftMoney °r(lera,i PaNeu PRAN K SAKSER, (^las Naroda) l09 Green^ich g New York Cla!r St.. Cleveland, Ohio. Izdelovalec in prodajalec sladkih pij*^ v steklenicah. Telefon 1843* H.229 Blnff Str., JOLIET. lU; BRAY-EYA LEKARNA se priporoča slovenskemu obCinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke ctfl«' 104 Jefferson St.. blizo mosta. Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda Hill Girt Vineyard po 50c galon. Na zahtevan je požjtm uzorce. Vsa naročila pošljite na MAUSAR BROS 200 Jackson St., na voglu Ottawa, JULIET, ILL... SLOVENSKA GOSTILNA V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom. N. W. TELEFON ŠTEV. 1257. MMiiinmmiiiiiiiH -Box 11— Crockett, Coulra Costa Co.,Cal svv-A- . , ■ v - - - J >".. i.', '."'J1".".. 10 ni vine v kupčijo pših časov arraarji so z j ji, Novih stavb iL.ietu zgradilo več, j ^reje. Vse kaže lepe Upajmo, da bodo tudi razne tovarn« neprestano 'ronale', pa bo— ! allrigb. * — lialunarju Flajniku v Kock- i iu jc izginilo v petek zv$oer. $500 ' t bankovcih, ki so pripadali Porter ' Browning kompaniji. Flajnik ob-'"\>lžuje enega svojih boarderjev, Hshvfyq* Milica, da je denar ukradel. r: je baje utekel. V peveu dne je Flajnik prišel v iolie., tnn je Jos. Brauu,' zastopnik ; ' ovarne, dal ^500, da j>h bi bil v i joto lahko rabil pri menjav au ju tov, ker je bil tedaj plačilni dan i uposknee v roekdalski žicami. I . Vrnivši se v R^C-kdale, je dejal de- j ■ h'a«'i' v» sto^... /.oper kršitelje krošnjarske postave. — "Nad 44,000 prebivalcev ima Joliet danes, kakor kaže najnovejši "directory", ki izide te dni. — Živahna razprava je bila na ponedeljkovi seji mestnega zbora o ] predlogih glede tlakovanja mostov, 1 ki držita čeznje Cass injJackson ce i sti. Prvi most je zelo obočen, zato i ga je nevarno tlakovati z asfaltom ' (zemeljsko smolo), ker bi bil pozi i mi preopolzel, so trdili nekateri iz t vedenci, a drugi nasprotno. Aider- l man Moran se je pa posebno krepko 1 potegnil za most Jackson ceste. J Rekel je, da se za notranje mesto f ^down town district) skrbi dovolj s velikodušno, a za severni del mesta t aa skoro nič. Zakaj ne dati pravi f ;e vsem?" je vprašal g. Moran. Re- v tel je, da je most nujno potreben k arebarvanja in pretlakanja, najbolje 1 i asfaltom. 0 o — Naše meato bo imelo menda jendar kmalu prepotreboe kažipote. z iupan Barr je že dobil več vzor- i sev za iste, tako iz Buffala in od- 2 Irugod. j Cleveland, O., sept. — Pri-lodnji teden bo v našem mestu kon- V 'encija Jugoslovanske Katoliške z fednote. Tukajšnji Slovenci se »ripravljajo, da dostojno sprejmejo ~ lrage goste. Vršile se bodo razne „ 'eselice. Po najnovejšem popisu ljudstva y e Cleveland med ameriškimi mesti . edmo glede Hevila prebivalstva. Cleveland ime sedaj 414,950 pre- ^ ivalcev, ali 33,182 več kakor leta , 900. " Ivakor v raznih .drugih ozirih je b( lesto Cleveland tudi glede razporok rvo v državi Ohio. ' Pred očmi svoje matere je bil da- ^ es povožen od poulične kare J 8 ^ lesecev stari Tom Stabič, 970 St. 5, lair St. Kolo inu je odtrgalo levo si; i: -i. Ogledal i je , Allegheny, Buftai ), Cre-Niagara Falls, Toronto, V.ieveland, Detroit, M t. Cleans, auk te in CaluiTw?; '' ' ' uesn t-b^^ov zlasti -jjš^ Clevel&udu kar ne Pravi, da mora clc ....... doživeti, pa pomai dni. — Umrl je danes, •septembra Leopold i g, Johna llenič in žt. 1112 na N. fc 19 mesecev. Bole , , ne za nialarijskcv ; bo jutri, v četrt,V" '' \ ludne. — 13 let star'h-PJežeta, »loveoP! Rockdalu, je v t. rek ii •oa kolo (bicikeJf) in se j v Joliet, da menja neki ček i ali kolikor že. Od tedaj ga 1 ši pogrešajo. Pati se je, da ^ prišel kpkiin rolovnjačem v r^ke, ki so ga inorcl iti oropali in potem vrgli v vodo — G. B. J. Ch'iiik bo imel to soboto veliko jesevriko otvoritev svoje prodajalne, katero je prav dobro založil za jesensko in zimsko kupčijo. Opozarjamo čitatelje na njegov veliki oglas na zadnji stran: današ. ......nje številko................................... ........... — Obiskal je nafe mesto m po-setmo še našo naselbino v ponedeljek 11. t. m. g. JoBip Puhek, roegt-ni policaj iz Calumet, Mich. Izrazil ce je zelo pohvalno o napredku Slovencev, posebno pa še o naši novi cerkvi. Odpotoval je v torek v iowa, kjer se bo mudi' kaj časa na da™elu pri svojih so-rodniki>< — V nedeljo zjutraj malo čez 7. uro je umrl 23 mesecev stari Friderik, sinček Štefana Vertin in soproge za želodečnim krčem, za katerim je bolehal kake tri tedne. Pogreb se je vršil v ponedeljek pop., 11. sep- ■ tembra. 1 1 — "County Fair" ali okrajna raz- ^ stava je bila otvorjena v ponedeljek ^ v Ingalls parku in odprta bo do , petka zvečer. Ako ji ne bo škodo- , valo vreme, bo mnogobrojno obi- r ekavana, kajti jolietski dnevniki so delali mnogo reklame zanjo. V j torek jo je" obiskalo do 8,000 šolar- ( jev. v — Sedem salunorjev je bilo v po- p nedeljek zvanih na policijo pod ob- c ožbo, da so kršili nedeljsko postavo k o krčmarstvu. Seveda so morali P plačati, pa samo po 112.95. Protivil z ee je samo Nikolaj Burdoski, salu-nar na voglu Ohio in Franklin cest, v a razsrjenega moža so vtaknili na y zaj v "kletko" in to zaklenili. e Burdoski se je kmalu nato premislil, j je plačal in bil osvobojen. — V Illinois-Michigan-kanaln pri Lemontu so našli v soboto blizu ka- ^ menoloma Western Stone kompanije v truplo neznanega utopljenca. Iz ^ raznih dejstev je ogledovalna ko- j? misija sklepala, da je bil najdenec rodom Nemec, kakih 50 let star V mizar iz Chicage,kjer je bil bržkone . umorjen in vržen v vodo. ^ s« — "Joliet & Morris Canal Co.", C ki je bila zadnjič inkorporirana, na- bi merava zgraditi nasip ob mlakuži 1( zvani Lake Joliet, čez reko Des-plaines in napraviti vodovod od m tamkaj do Morrisa. Tozadevno pi prošnjo je že predložila okrajnemu odboru supervizorjev, ki je otvoril ne svoje septembrsko zasedanje v to- m rek. - C REZAV2ITN0ST.J fje bolezen prav lahko poznata po svojih mnogih neprijetnih znakih. Prav nič ni čudno, da ljudje, prizadeti vsled te bolezni,izgledajo utrujeni, potrti, zdražljivi, kajti oni trpe 110Č in dan. Nepokojni spanec, grenkost v ustih, izguba okusa do jedi, pobeljen jezik, sesušeno grlo, velika neprijetnost po ^ jedi, nervoznost, glavobol, nagib k bruhanju—ali ni to že več kot more prenesti človeška potrpežljivost? Neumnež, čemu trpite vee to. ko vam more pomagati g—^ — a w T -i Ml ^ -w- -y ............Nllinm mu,i SEVEROV ; /Wtk BALZAM !' ^^ i ŽIVLJENJA Ta le k bo korenito in. fagotov o ozdravil vsak slučaj ne- ) ^ ^f^fl'^/^^' zavžitnosti (dispepsije), naj že traja kakor dolgo hoče. » Skušajte ga vživati in prepričali se bodete o njegovem ^/ty" učinku. Cena 75c. * ^ _ J^nfi«.................................................... „,»u«aiii»»* *»««JI ».Vse kar sem povžil, je ležalo kot kamen na dnu mojega želodca. Porabil sem samo dve steklenici Vašega balzr.ma življenja in počutil sem se kot bi bil vnovič rojen. Ozdravili ste me nezjvžitnoeti, kar mnogoteri dolarji, ki sem jih plačal zdravnikom, niso mogli »toriti. fimtaok, Marissa. 111. 1 —, • ................. • . ......K— ..... . , Nova kri. j I iiu T W U.VI4M« , Kadar postane kri zagažena z ..e V.i ;h>, ti ::?.j se Opekline, praske in oparnine vam dostikrat od- jih »kiiiia znebiti. Mozolji, cpuUaj)ih>maJISV11^0 kos kože. Ako denote na nje Severovo olje '» i. dr. znaki na koži so dokaz, da vaša kr" ni v sv, Gotharda s pomočjo mehke flanelne cunjice, se Umivajte j vam bo bolečina kmalu izlečila. Ozdravi vam tudi revmatične boli in otekline. . Severovega kričistilc -Severovo olje sv. Gotharda in dobili bodete novo kri. Cena *1.00. vam podeli novo živčno moč in novo kožo. Cena 81. V vseh lekarn,.h. Zdravniški nasveti zastonj. — Kadar nameravate potovati m kupčiji ali pa za zabavo od Chicag* pa do Buffalo, New Yorka, Bostom ali drugih vshodnih mest, tedaj b< v vašo korist ako se nekoliko pou čite o spretni zvezi, ki jo vzdržuj« Nickel Plate železnica s svojimi tre mi ekspresuimi vlaki. Zamorski strežaji so vslužbeni na vagonih,ko jih dolžnost je skrbeti za udobnost potnikov na vlaku. Posebna paz Ijivoet se obračana ženske in otroke kot tudi na priletne ljudi, kadar potujejo brez spremstva. Nikake preplače se ne zahteva od vas na nobenem vlaku Nickel Plate proge. 3bedi po American Club načinu se lervirajo v Nikel Plate obednih va od 35 centov do $1.00. Jeden iara Poskus vas bo uzadovoljil. Vsi 'laki odhajajo iz La Salle Street ko-odvora, ki je jedina postaja v Chi-!a8b nahajajoča se ob progi nad-;estne železnice. Za nadaljne po lrobnosti se obrnite,ali pa pišite na lohn V. Calahan, General Agent, 13 Adams St., Room298,Chicago, 34 —38t5 PTEMBKA 1905. AMERIKANSKI SLOVENEC, 15 IZ STARE DOMOVINE USTANOVLJENO LETA 1393, iz Meniškevasi ae je na podu poue. srečila. Zlezla je po lestvi na kup snopja, da bi ga potlačila, ko hoče doli, se lestva izpodmakne in pri padcu se zasadi vanjo ručaj naslonjenih vil skoraj komolec globoko. Umrla je po hudih bolečinah čez osem dni. — Delavsko knjižico popravil je Štefan Gorše posest, sin iz Zapudja. S to ponarejeno knjižico se je hotel skrivaj odpeljati v Ameriko, da bi se odtegnil vojaščini. Sedel bo za to 3 tedne v ječi in bo moral plačati tudi denarno globo 10 K. — Grozna nesreča se je pripetila na železnični progi med St. Petrom in Reko. V čuvajnico tretjo od St. Petra doli proti Reki je udarila strela ter ubila vso družino, obstoječo iz čuvaja, žene in štirih otrok, katerih najmanjše je bilo okrog 4 mesece staro, in je je mati držala v naročju še potem, ko so jih našli mrtve. — Županska volitev v Trebnjem. Iz Trebnjega. Dne 17. avgusta je bila v Trebnjem volitev občinskega starešinstva. Županom je izvoljen Franc Huč iz Gorenjih Ponikev. Novi občinski svetovalci so: Anton Kužnik iz Trebnjega, Janez Ratajec iz Lukoveka, Anton Povb : ofata, JflUttfs Zupančič k Jezera, Janez Novak iz Račjegasela, Janez Planinšek iz Vrhtrebnjega. -■ Vsi so vrli ka toliško-narodni možje. — Najdeni mrtvec. Na travniku poleg Koslarjeve pivovarne so našli kosce nekega mrtveca, kateri si je, kakor se da povzeti iz pisem, sam vzel življenje s samokresom. Preiskava je dognala, da je samomorilec bivši 23 letni zasebni uradnik Franc Vidrih, sin lesnega trgovca iz Begunj pri Postojni, katerega so že 14 dni pogrešali. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen. — Žrtev poboja. Umrl je faat France Zalar, katerega je Ivan Be-caj v družbi Franceta Cimpermaua iz Bečajov okr. Cirknica v noči na 14. avg. napadel, ko se je z neko deklino pod oknom razgovarjal, ter ga z ročico večkrat tako po glavi udaril, da je padel. Drugo jutro ga je našla mati pri nekem potoku nezavestnega ležati, od koder so ga spravili domu. — Premoteno dekle. V Smarjeti so nekateri italijanski zidarji pregovorili donašalko malte Marijo Adamlje pod pretvezo, če gre z ujimi po svetu, da bode imela boljšo plačo. Dekle je zapustilo svojo mater in z njimi izginilo brez sledu. V slučaju, da kdo pride dekletu na sled, naj takoj obvesti županstvo v Šoiarjeti. — C. kr. tobačna režija. V Avstriji izdela približno 39,700 delavcev in delavk 1226 milijonov sinod k, 3430 milijonov svalčič, 13,320 q duliana, 261,345 q tobaka in ld milijonov kosov najtinejšihspecialitet. Za to rabijo vsako leto 130,000 q inozemskega in 293,000 q domačega tobaka. Država je dobila iz tobačne režije sledeče vsote: 1.1873. K 122,-746,37R, 1. 1883. K 141,959,270. 1. 1893. K 173,918,134 in 1. 1903. K 225,175,448. Iz tega je razvidno, da se kadenje vedno bolj širi. — Iz Zatičine se poroča: Izredno slovesno smo praznovali letos cesarjev rojstni dan. Ta dan so se pri nas mudili ravno topničarji, ki so bili došli prej ta dan iz Krškega. V opatijski cerkvi je bila slovesna sv. maša, katero je daroval mil. g. opat. Častniki so se je udeležili z vsem moštvom. Med sveto maso in med obedom, ki so ga priredili častniki v restavraciji gosp. Frica, so oddali vojaki 36 strelov iz topov. Ljudstva je prihitelo iz vseh okoliških krajev, ker takega streljanja še ni imelo prilike slišati. — Vsled božjasti zadušila sebe in otroka. Tovarniški delavec Andrej Škof v Verjah je dne 25. avg. ob 6. uri zjutraj našel svojo 33 let staro ženo Marijeto mrtvo, ležečo čez pleteno košaro, v kateri je ležal 6 me-secev star otrok posestnika Janeza Škofa, kateremu je žena pred 14 dnevi umrla. Tudi ta otrok je bil KRANJSKO — Prestavljen je notar g. Alojzij ^egan iz Rateč v Idrijo. — Stroj je prijel za glavo v trži-predilnici delavko Meglic ter jo Oevarno poškodoval. — Vihar, ki je pred nedavnim ča-8oin divjal daleč naokoli, je v Zagorju podrl nemški hrast. — Mrtvega so našli na Ivilavci Tržiču znanega žganjarja Antona 8ke železnice bodo baje kmalu ^tvorili kot lokalno. Prometa do '^rsta še ni mogoče otvoriti, ker v pRjSfcu še niso dokončana potrebna pristaniška dela. — Prijeti begunec. Na Reki so Ppijeli iz ljubljanske prisilne delavce pobeglega Jožefa Bergeca iz St. ^etra na Kranjskem. — Na Reki je Mil, da se piše Jožef Bertoli ter je radi razgrajanja aretiran — Ponesrečena pot v Ameriko. ^ Ameriko sta se hotela dne 22. ayg. odpeljati komij Servacij Barič lS! Gornjega Sokorja in Jožef Jerola. pa se nista zadostila vojaški dolžnosti, ju je stražnik nakolodvo- fa aretoval. — Iz Mokronoga se piše: Gospod ^anc Penca v Mokronogu jeotvoril v svoji tovarni z dnem 27. avg. tudi Parno, mrzlo, pršno in gorko kopelj prav modernem zistemu ter isto ^Pustil javni uporabi. Enake ko-Mi nimamo daleč na okoli. Umor. Iz Zagorja poročajo: panes dne 25. avg. zjutraj je bil od Se neznanega storilca na potu v pre-^gokop med Mertanovčevem mli-in yasjo Kisovc zavratno ustreza Benjamin Detela, duinarski kloj8ter trbovljskega premogokopa. k V Ameriko \o je odkuril, ka-se govori po Jesenicah, pleskar Hoelj. Pravijo muogoterniki, da veliko dolga popustil v Evropi in e preselil v Ameriko s livalevred-!l!ttl namenom dolg poplačati do tujega vinarja, če mu bo sreča ^ila. ^—-Zborovanje v Kostanjevici na rasu. \eliki Šmaren se je vr-la v Kostanjevici na Krasu vele-slavnost. Blagoslovili Ustavo "Delavskega izobraževal-tin podpornega društva". Pri | priložnosti se je priredilo zani-^vo delavsko zborovanje. ^ Stroj prijel je zjutraj dne 22. g- v vevški papirnici 88 letnega nekega Antona Bricelj vg. Brato-|v°Vega iz Dobrunj. Padel je med .^beljene cilindre pap. stroja ter je otrgan. Prenesli so ga takoj ^ "oblico, a je bil tako poškodovan, bo težko okreval. ^ "> Mlekarna. — Osnoval se je od-ki bi imel proučiti, bi li bilo nro ustanovili mlekarno za Vipav-^ 0 in kje naj bi se ustanovila. Od-v01' 8e je odločil, naj bo pod Man jJni ob Močilniku. Mlekarna bo ela svoje ledenice, izvažala bo ^ko Trst. Nesreča. Iz Toplic na Dolenj-e,ft se poroča: Dekle Marija Rus GLAVNA PISARNA; 109 GREENWICH STREET, NEW YORK ZASTOPNIK VSEH PAROBRODNIH DRUŽB. & & A* Pošilja denarje y staro -- domovino najceneje in najhitreje. Parobrodne listke ProdaJ'a -—po izvir nib cenah. Sprejemam hranilne Juijižice in jili takoj izplačujem. V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju. za kaplana v Ilinjah; Matej Kozel i v Lašičah; Alojzij Kralj v Sodražici; Alojzij Kurent kot II. kapelau v Semiču; Josip Prešeren v Cerknici; Ivan .Strubalj v Spodnji Idriji; Vli-dimir Prijatelj v Šent Jerneju; An drej Orekek v Knežaku; Andrej Steuovec v Loškem Potoku. 580 South Center a ve Chicago, III. PRIMORSKO Slovanski tvorničar — Vojaštvo v Gorici. V Gorici je bilo l. seraptembra 10,C00 vojakov. društvenih odznakov (badges), regal ij, kap, ba tide r iti zastav. ŠTAJARSKO RUSTX® jožeB jšt 53.1 koKtohl mm&M ILL. 1 —■ Svojo ženo je ustrelil pri Sv. Antonu v Slov. goricah Franc Plohi iz Grabernika. — Dva človeka zabodena. YT Šoštanju sta brata Boha zabodla po-sestuikovega sina Jožefa Hliša, ki je kmalu nato umrl. —V St. Juriju ob južni železnici je hlapec posestnika Dobovišeka smrtno aabodel drugega hlapca. — Nemci se boje. Nemški listi z ozirom na prodajo gradu pri Wildonu opozarjajo na tozadevne inserate v slovenskih listih in pravijo, da se je bati, ako-bodo Slovenci vztrajno po-kupovali posestva štajerskega nemškega veleposestva, da končno vržejo s pomočjo konservativnih glasov sedanje zagrizeno nemško zastopstvo štajerskega veleposestva. Velika zaloga vseh po tvebMIu za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevati je zastonj. KOROŠKO — Nesreča vsled avtomobila. Pri Št. Jakobu na Koroškem so se konji posestnika Trabesingerja splašili pred nekim avtomobilom. Trabesin-ger je padel z voza in se ubil. — Nesreča v tdvarni. Iz Beljaka poročajo, da je v celulozni tovarni pri Sv. Magdaleni stroj prijel delavca Ferdinanda Florijančiča in ga na kosce raztrgal. NAZNANILO. Sunny Brook žganje JE »OBILO iflalii m razstavi i SI. Lonis ZLATO IN SREBRNO kar dokazuje, da je neprekošeno. The Sunny Brook Distillery Co CHICAGO. ILL. "Mrtvaška cvetlica" na otoku Javi ima cvetje, iz katerega puhti neprestano tako močan vonj,da umre tudi najmočnejši mož, ako bi dalje časa udihaval va-se ta vonj. _ _ ^ .— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le f« 1 na leto. zadušen. Marijeta Škof je bila božjastna in gotovo je, da je v tem položaju padla čez košarico, kjer je ležal otrok, kajti v tem položaju jo je našel njen mož in videl, da je z vratom na robu košarice ležala in sebe, ter s svojim životom tudi otroka zadušila. — Osodopolni sunek. France Se-žon iz Martinaka bil je zaradi za-pravljivosti in slaboumnosti pod skrbstvom. Dne 1. majat. 1. prišel je v gostilno Antona Mulca na Otoku. Tu je začel takoj razsajati. Na Mulcevo prigovarjanje, da naj miruje, se je ta še bolj razburil, zato ga je Mule prijel, da bi ga iz gostilne spravil. A Sežoa se je začel ž njim ruvati in ga je nekaj po rokah opraskal; končno se je gostilničarju posrečilo ga v vežo spraviti. Toda Sežon se je zopet v njega zagnal, nakar ga je Mule z nogo v trebuh sunil in na prosto a pehal. Vsled tega sunka je Sežoa čez dva dni umrl. Po teh okolnostij ni našlo sodišče vzroka Mulca zaradi pregre-ška zoper telesno varnost obsoditi in ga je oprostilo. — Tristoletnica .Marijinih družb na Kranjskem. Zanimivo in pomembno slavnost je doe 20. avg. gledala bela Ljubljana. Po njenih ulicah so se pomikale deputacije Marijinih družb slaveč 300 letnico Marijinih družb na Kranjskem, spo-min na dan, ko je pred 300 leti v ljubljanski jezuitski cerkvi 12 mla-deuičev ustanovila prvo Marijino družbo na Kraujskem. Na stotine mož, mladeničev, deklet in žena je korakalo v najlepšem redu v izpre-vodu, ki je na mnogobrojne gledalce napravil kar najlepši vtisek. S po-nosonj so ta odposlanstva lahko med veselimi zvoki društvene godbe korakala po ulicah slovenskega središča, saj so se z njihovim delom Marijine družbe tako razvile, da šteje danes Kranjska že »is88 Marijinih družb s 33,138 člani. — Slovenska zmaga, V Dragi so bile v petek 25. avg. občinske volitve. Z vso silo sa se navalili Nemci, ne samo domači, ker teh bi bilo pač premalo, nasproti Slovencem so prišli pomagat tudi iz Kočevja— Moselja in kdo ve od kod vse, a pogoreli so in klaverni so se vrnili. Dobili so le tretji razred pa s pomočjo Mozelj-čev in drugih tujcev, po katere so bili sli na pomoč z vozmi. V prvem in drugem razredu pa je zmaga slovenska. Toraj dvanajst odbornikov z namestniKi je slovenskih, šest (tretjega razreda) nemških oziioma neinčurskih.—Vidi se, da Hočevarji hudo škilijo sem čez gore.__ A Draga je v slovenskih rokah, ker je po velik; večini slovenska, tudi v tretjem razredu bi ne bili zmagali, da jim niso prišli na pomoč Koče-varji, in pa, da bi ne bil lak silen pritisk od nemških oziroma kočevar-skili agitatorjev. — Duhovniške vesti. Premeščeni so bili če. gg.: Andrej Pavlin iz Sodražice za ekspozita na Goro nad Sodražico; Auton Merkun iz Lašič kakor ekspozit na Razdrto; Josip Švigelj iz Ilarij za ekspozita ia be-neticijata na Vrhpolje ob Moravčah; Martin Škerjanec iz Moravč za ekspozita v Harije; Frančišek Sparovec iz Spodnje Idrije v Moravče; Peter Mohar, župni upravitelj na Sveti Planini, za ekspozita v Ivonjšico; Feliks Knižek iz Sostrega za župne-ga upravitelja v Babno Polje; Adolf Knoliz Bibnega Polja za župnega upravitelja na Sveto Planino; Andrej Magajna iz Knežaka v Sostro; Ivan Lomšek iz Šent Vida ob Zati-čini v Selca; Karol Gnidovee iz Ribtiioe v Šent Vid ob Zatičini; Ivan Plahutnik iz Cerknice v Ribnico; Mihael Kmet iz Loškega Potoka v Šent Jurij nad Kranjem; Karol Doruik iz Doba za beneficijata v Vo-glje; dr. Frančišek Grivec za kape-lana v Dob; Jakob Razboršek iz Kamenika za ekspozita k Svetemu Joštu nad Kranjem; Ivan Jovan z Bohinjske Bistrice v Kamnik; Leopold Črne iz Žužemberka v Planino; Andrej Zgaga iz Šent Janža v Žužemberk; Ignacij Zust od Svetega Duha v Stopiče; Peter Janec iz Škofje Loke za kateheta na uršulinsko dekliško šolo v Škof j i Loki; Ivan Zupančič, valetudinarij, za kapelana v Dolenjo vas; Ivan Lovšin iz Hinj v Šent Janž. - Na novo so bili name ŠČeni čč. gg. seraeniški duhovniki oziroma uovomašniki: Ivan Borštnar Sedaj pošljem 100 kron za $20,45 Podružnica s 1178 St. Clair Si, Cleveland, 0. i - —.■up.pfmffHji mi miminin"w yCAK CI OVFNFC naj1)ol-ie stori> ako se obrne na me, ker New York je najpripravneje mesto za naseljence iu delujem že nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-spete v New \'ork na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorit \ M Z velesnostoviimem FRANK SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. L Emil Bachman Nerver! J/4 T |p TP A To J« Bauer-j ev znameniti krepčilec. Človok* n *J 1-4 A • zbistri v eni uri ter ga napravi močnega in čiieg*. Neprekoiea hrauitelj za živce in želodec. - Na prodaj po vseh 142-148 E. Huron St., Chicaga. slovenskih ^ostilnaL AMKRIKANSF jO VEN EC, 15 SEPTEMBRA 1905. AMUMOMC. Ustanovljen I. 1891. jprvi in najstarejšislovenski katoliški lisi v Ameriki in g'asilo K. S. K.Jednote. Pfflf 1 |' " Izdaja aa vsaki petek SL0YENSK0-AM. TISKOVNA DRUŽBA'. Harofnltia za Združene države le proti predplači $101) na let«; za Evropo proti pred plači $2 00 na leto. Dopisi in denarne §oSiljalve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC Jollet. III. TIskarne telefon« f'hlcngo in JutetrsUte: !KK' UreduiStvn 1'lcfon Chicago 1541. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first and oldest Slovenian Catholic newspaper in America and official ^jr-gan of G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the Siovenic-American Printing Go. jollet. ill. Advertising rates sent on application. ■TRADES f^Rn1] COUNCIL)« CERKVENI KOLEDAR. sect. nedelja 14. Pobink 18. " pondeljek Toma*, Vel, 10. " torek -lanuarij, škof. 30. " sreda Kvatre. 21. " četrtek Matevž, Kvang. 22. „ pela k : avricij in tovar 23. " sobota ekla. muč. Sovraštvo sveta do cerkve. {Konec.) ©glejmo si sesedaj,kako hudobni »vet preganja cerkev, ko je zastopniki naj bodo duhovni. Najprej so sovražniki nastavili sekiro na korenino drevesa, ki je Kristusova cerkev. Hoteli so zdrobiti skalo sv. Petra. Hoteli so papeštvo om jati, da še celo zatreti. Dobro so znali, ia se razkrope ovce, kedar varijo pastirja.— Napadali so verske dogme, ter je hoteli razglasiti kakor zastarele, okamenele, iu času ne v ep frimerne.— Ovirali so cerkveno .delovanje. Otroke so posadili v br j., verske šole. Zakonu so hoteli vzeti inačaj zakramenta. Duhovnikovo delovanje so izkušali omejiti. Javna oblast je kovala cerkvi sovražne j>ostave, kršila konkordate, zatirala icdove, polastila se cerkvenega premoženja. Žugali so z nemilostjo iržavnikov, z javnim mnenjem. Tudi veda je ponujala orožje. In če »se ni pomagalo, prišla je na vrsto '»ž.—Sv. cerkvi so zadeli muogo mu. Padel je Rim. A še stoji jveta stolica, tudi dogme stoje še, dočim se zaiuetuje ena resnica za drugo. A katoliško življenje se kljub temu lepo razvija. Sovražniki so vrgli prepir med »arode. Dines sosebno pospešujejo odpad od cerkve, tako zvano "proč od rimsko" gibanje med Nemci. Nasprotniki obrekujejo sv. eeikev. Cerkvenim služabnikom $>odtikujejo napačne namene, sum ajčijo je ter slastno širijo resnične »ečje napake nekaterih, male uapa-ke pa povečujejo in generalizujejo. A vse to nič ne pomaga. Cerkev že stoji, ker je božja ustanova, ne človeška. Prebije tudi boje 20. veka in izvrševala bo svoje posjauje ® prid, narodov do konca sveta. Kaj pa naj kristijani store v oči-gled tem sovražnikom sv. vere in iserkve? To kar veli sv. Pavel: "Obranite edinost duha, v zvezi onim." Treba je dandanes vsakemu verniku pripoznauja in ohranitve aadnaravnega značaja naše sv. vere ia »vitle jasnosti in odločnosti mu je treba. Sv. vere se namreč ne smemo sramovati iti kakor katoličani ne smemo v verskih rečeh misliti in govoriti, kakor nam drago. Tu se je treba držati nezmotljivega učeni-»tva cerkve. In ako je cerkev česa (odločila v verskih rečeh, potem tuji najneeneji in uajbistroumneji katoličan ne sme več reči: To me ne briga, jaz grem svojo pot. Tudi a« ne zme upreti kakemu verskemu &l»nu; ker v nasprotnem slučaju bi p,ropala gotovost v verskih zadevali, vera in cerkev, da celo vse krščanstvo. : To pokorščina do cerkve pa ni omejena le na sorazmerno le mali krog slovesno proglašenih dogem ali verskih resnic, nego razteza se nad vse nadnaravne resnice, zapovedi in predpise, ki je cerkveno učenistvo, oziroma vladarstvo izdaja vernikom v prid, če tudi jim ne pristoja nezmotljiva veljalnost. Marsikaj je namreč za gotovi čas koristna odredba, kar za drugi čas ni. V državnem živenju je prav tako; saj ne nalaga vsak paragraf trajne obveznosti. Izpolnovati se mora, dokler se ne prekliče —■ in nič dalje. Potem je treba jasnosti in odločnosti, ki je pravi znak resnice, sv. Pavel govori doslovno: "In moje govorjenja in moje oznanilo ni bilo v pregovorljivih besedah človeške modrosti, nego pak v izkazovanju duha in moči." A kakor mnogim peša vera, tako jim pojema pogumna odločnost, ki je lastnost katoliške ideje. Mnogi se tresejo, kadar je treba odločno potegniti se za katoliško stvar. Takrat nedo-staje odločnosti, in se rabijo razni, izgovori. Tak človek nima tega krščanskega poguma, ki ga tolikrat zahteva vstanovnik nase vere. Da bi jasno pričal vero—tega poguma nima. Kakšne zahteve naj torej stavi na katoličana sedanji časV Popolno odločnost v katoliški veri do skrajnih posledic. To je zahteva. "Justus ex tide vivit, pravični živi iz vere." Pravičnik nosi vero v svojem notranjem prepričanju, te se ne boji javno izpovedati je pred vsem svetom.Tudi pred najbolj omikanimi in učenimi jo priča; če tudi zato trpi sramoto križa, sovraštvo in zaničevanje. Slednjič mora vera prešiniti vse naše živenje, tako da bomo mogli reči z apostolom: "Zivitu, toda ne jaz, živi pa v meni Kristus." J) (mica. Gdč. Ida Tarbell iti Johti D. Rockefeller. (Konec.) , Čim bolj se je njegova kupčija razširjala itr je bila splošnemu bla. gostanju kvarna, tem bolj jo je skušal zakrivati pred javnostjo. Načeloma je tajil svoje dobičke in svoje zveze, in celo pod prisego, če jc bil v stiski. Ko ga je neka preiskovalna komisija vprašala: "Ali ste bili čiau Southern Improvement kom-panije?" je odgovoril: "Ne." In vendar je bil Rockefeller član te družbe, je imel 180 delnic od njene glavnice in je bil eden izmed dvojice, ki se je iste oklepala, ko je v Cle-velandu, O., in v Bayonnu, N. J., napravila čistilnici. Prisegel je, da nima Standard Oil Company v Združ. državah nobenih drugih čistilnic razun omenjenih, dasi je izza petili let nakupila največje čistilnice v New Yorku, Philadelphia i in Pittsburgu. To je taktika, katero je Rockefeller uporabljal izza petintridesetih let v svoji kupčiji. Ali je čudno, da je z leti bogatel čimdalje bolj, tako da ga danes smatrajo za največjega bogatinca na svetu? Kako bogat je Rockefeller, ne ve nihče, morda on sam ne. Ko se je Standard Oil Trust 189-2 razdružil, je imel Rockefeller 258,854 delnic od skupnega premoženja, t. j. med l in | celega trusta. Njegovi deleži so znašali v tem letu nad 3 milijone; 1806 približno 8 milijonov; 1000 čez 12 milijonov. Koliko delnic ima danes v družbi, ne ve nihče. K temu prištej njegovo ogromno zemljiško last v raznih mestih, njegov Forest Hill Park, ki obsega 400akrov in mnogoštevilne "stocks" in "bonds" v raznih podjetjih. Rockefeller ne zapravlja svojih dohodkov. V vsakem velikem finančnem podjetju v doželi se občuti njegov upliv; iz vsacega ima svoj dobiček. Zakaj dela to? Zakaj zahteva letnih dohodkov $25,000,-000? Ne da bi gradil veličastne palače, ne da bi koval prekucije; čisto preprosto živi in štcdljivo (varčno). Ne da bi dajal milodare —ti so kaj nezuatni v primeri z njegovim bogatstvoiu. Čemu vendar ta nenasitni, kruti pohlep groma-dati denar v možu, ki je že z denarjem preobložen in v denarju pokopan? Zdi se samo ena razlaga možna, namreč, da je Rockefellerja prevzel tak pohlep po denarju, ki ga za vse ozire na ostale ljudi zasleplja, ki je močnejši nego vsak prirojen čut pravičnosti in človečnosti, da celo nego ljubezen do svoje Ustne osebe inj&ieče svoje družine. V vsakem drugem oziru je morda pameten, pmpak v denarnih rečeh je blazen. Pokojni senator Hanna ga je smatral za "moneymad" t. j. denarnega norca in vendar je tudi sam čislal denar zelo visoko. P o t e miakem jsejie am ema-č ud i t i, da je LaFolleite, guverner Wiscon-sina, na_nekem_slbodu mogel imeno-voti Rockefelleaja največjega, zlo-činca Združ. držav. To je, četudi #-"v pravoslovnem, pa vendar v Travstvenem mislu. V pravoslov-ra (juridičnem) smislu se smatra amo tisti za zločinca, kateremu se^ red državmapostavo dokaže zločin. iJTu se~na postave božje in vest prav uič ne ozira. V nravstvenem (mor »ličnem) smislu pa se smatra vsakd< za zločinca, ki zapovedi božje i zahteve krščanske vesti tepta z nc£ gami. Kabor je videti, je Rockefeller to delal vedno. Zasluga gospodične Tarbell je, da je to resnico neustrašeno izrekla v svoji knjigi. Dvajset romarjev ozdravljenih. Nedeljski "The InterOcean" jedo-nesel sledečo zanimivo brzojavko iz Lurda na Francoskem z dne9. t.m.: Veliko romanje v Lurd (Lourdcs) je mimo. Ojgromuo^krdelo bolnikov, ki so prišli vseh kotov„Franco-skega zdravit se v vodovju, se poslavlja in ves dan so vozili razni vozovi romarje nazaj do zelema postaje. Pet in dvajset vlakov, s približno 20,000 romarjev je zapustilo Pariz v saboto zjutraj namenjenih v Lurd. t^ijlodvpr pariški na Quai d'Au-stetVitz je bil kaJtor_jj^ynna^boI-nišnica. Kočije in ambulance so dovažale bolnike, usfflilj^e. sestre in radovoljni nosilci, takozAni "brancardiers", so £ih sprejemali, razvrščali in spremljali Tfo^Vlakov, označenih z barvami kakor vožnji listek, ki ga je nosil vsak romar vidno. Sjrajr^obupnost bolnikov, njihovi svinčenobledi obrazi in bole-havost v njihovih i>čeh, vse to je skoraj izginilo pred udanostjo ra-dovoljcev, ki so jim stregli; ampak prizor na železniški postaji je bil pretresljiv in vera bolnikov ga je napravljala se bolestne j sega. Kajti dasi nekateri izmed njih spet ozdravijo, se jih na tisoče vrne umirat v težavah in nekateri, ki gredo doli zdravi, se vrnejo s kalmi bolezni. Nič previdnostnih naredeb ni zoper okužeuje. Gobovci so bili v vlaku, jetični-ki, raznotere bolezni so bile zastopane, a niti praška ali škatlioe ali stekleničice najnavadnejšega zdravila ni bilo na vlaku. Včasi je mati ali sestra kacega bolnika v smrtnih težavah vprašala za malo antipirina. "Moli!" je bil stalni odgovor, glaseč se ljubeznivo, a grajalno. In uboga stvar je prosila zamere, da ji je začasno nedostajalo vere, in je molila. Molitev nikdar ne jenja. Molitev se nadaljuje dolge ponočne ure v vseh le^enih.og^h zxMjk_vagoni tretjega razreda, v katerih romarji sede ali leže na žimnicah. Molitev nikdar ne jenja niti v Poitiersu ali na vlaku druzega dne, in molitev v Lurdu se dviga proti nebu brez prestanka. V Poitiersu je kripta okoli groba sv. Radegunde vse premajhna za naval romarjev in ganljivo jer P0' slušati, kako ubogi ljudje na uosil-nicah zunaj kriče na pomoč, da «c jih nese doli do groba, čegar marmor je črn, z znaki, da se ga je dotaknilo na milijone bolnih rok in milijone ustnic, ki ga poljubljaj0 vsako leto. ]«u£d! r&gle^jaaOdi^ ' vit med velikem romanjem. Iz riza in severne Francije dohaja 20,000 romarjev, ampak na tisoče in tisoče več iz cele Evrope, lZ Združ. držav, iz Canade, iz Južne Amerike, in nič manj nego 8,000,-000 romarjev obišče vsako leto « berglami okrašeno skrinjo, pije a'1 se koplje v ledenomrzli vodi in pomnožuje neprestano molitev. Zjutraj se bolniki kopljejo. Voda v kopelih se nikdar ne spreminja. Jetični slede gobovcem in pokveke slede jetičnim v male lokve in pijejo vodo iz studenca, ki ga je RernadeUfc privaltjlaaa mestu, kjer aeJi-ie. pdkaaala Devica Poradudne se nosi sv. Resnic tiflo v sprevodu okoli velicega ovala v ospredju katedrale TiBti izmed bolnikov, ki nimajo denarja za hotele, spe v zanje zgrajenih šotorih na„nosilnicah. Ča s o Ui pol ni, pa t^spo.....-jta trav h i k i h. To^ih-iuA-ne^krbi. Sk^bj,jih spjoh oiiLne. Dgvucamn: Jbo dals zdrav j e, č^e hoče. HoičlLimajo čudnej^apise, v ka-^o^jjaryie imena svetnikov in lovcev na {goste vežejo skupaj. Kupčija s kolajnami (medaljami) "in nabožen-skimi stvarmi (articles de piete) in vrčki lurške vode je ogromna, in vsacega popoludne, ko mine sprevod s 8v. Rešnjim talesom, raztrgani in bosonogi dečki letajo po cesti, ponujajoč listo in kričeč: "De-mandez le Journal de la Grptte! Ties derniers miraculea. da la - ournee!"» Kajti ozdravljenja se dogajajo — povprečno eno v 3,000 »lučajih. Dvajset jih je sporočil med tem romanjem preiskovalni zdravniški urad, ki skrbno preišče vsak plučaj. Najznamenitejši sta bili ozdravljenji dveh devojk, v starosti ozir. 25 let. Ernestine PHleur, prva, je rala za nekim notranjim ulj: ■ Ko se je včeraj vrnila od spi s sv. Rešnjim telesom, je izj da se počuti bolje, in je naprosila | malo krepke hrane, ki se je ni do-teknila pet let. Dali so ji kos pi-ščeta, eno jajce in mleka. Po jedi je izjavila, da je strašna bolečina popolnoma prenehali. Zdravniki mislijo,- da je devojka popolnoma ozdravela. Druga devojka, Marie Zimmer,je padla iz okna in se poškodovala na boku tako hudo, da ni nikdar več hodila, dokler ni dosla v Lurd. Po kopeli veeraj so jo odnesli na no-silnicah, ko je nenadoma skočila na tla, stopila korak naprej, omahnila, spet korakala in plesala od veselja, da je mogla spet rabiti svoje noge. Zadnji teden so zdravniki obupali nad njo. Ampak tu je spet dobila zdravje. John D. Rockefeller ni več gologlav, ker nosi sedaj vla-suljo. r a 11 k f u r t a r 8 k e k 1 o -basice razveseljujejo ljudi že 100 let. Njih oče je baje neki Johann Lach-ner. Na južnem Tirolskem so aretirali anarhista Sperija, ki si je hotel "ogledati" cesarske vojaške vaje. n e V P h i l a d e l p h i j i smejo mrtveci v bodoče več glasovati. Konečno so tudi oni našli svoj velezasluženi mir v giobu. Cuba je zadnje dnipo-slala nekaj bal ali butar bombaža v New York. Izkazal se je najboljše kakovosti in pravijo, da ga je možno po vsem otoku pridelovati. Neka ženska, ki je bila 13. otrok svojih staršev in dne 13. rojena, je v Alabami dosegla visoko starost 105 let. Kje pa je potem nesrečno število? V Avstraliji prodajajo meso po 2c funt. Avstralija ima toliko živine kakor Amerika, ampak v Avstraliji ni niti trusta za meso niti križarske vojne zoper truste. Šele sedaj, ko hodi Rockefeller bosonog, je Russel Sage prišel do spoznanja, kako strašno 'j>»tr!»to je zakrivil s tem, da je nosil vsa ta dolga čevlje, četudi prav poceni. Za može. V zadnji poslanici na ameriški kongres je izjavil predsednik Ro^se-valt, da bi bjlo treU? """fltii kaKnr-oin telesne, kazni za (ji^žei^Jffvprcte-Pl£joaj(oje žene, kakor sploh za take, kibrutalno in kruto nastopajo proti slabejsim. Rooseveltova želja se bo kmalu izpolnila v Kolumbiji, kjer bodo odprli dvorano, v kateri bodo »teli hatjpfl^nfofn, n prat^j^ svoje žene. Knjižnice v vojašnicah. Iz Budimpešte poročajo, da je bu-dimpeštanska knjižnična zveza razdelila po ondotaih vojašnicah več knjižnic po 100 do 190 knjig, ki jih rabijo vojaki brezplačno. Knjige urejuje in oskrbuje poveljnistvo. Jesen življenja. Pr*i siviias, oslabevanje telesnih mocij sta znamenji, da je spomlad •.-llUSMiSjprošla. Vzroka pa ni, zakaj ne bi vsaka ženska in moški še nadalje ostal močan in krepak ter kljuboval pogubonosni starosti iu napadu vsakovrstnih boleznij. Severov življenski balzam daljša življenje. Nareja obilo, rdečo kri. Sovražnik neprebavnosti je in dru gik organskih bolestij, ki zabranju-jejo moškim in ženskam uživanje marsikatere zabave, do katere so opravičeni, Nikarte izgubili spo sobuosti 2a življenako veselje, pa uživajte Severov posebni in izborni življenski balzam ter obnovite svojo moč in mladost. Neki dijak v St. Vincent's Collegu, Grennsburg, Pa. pise. "Porabil sem samo eno stek-leuico Vašega življenskega balza ma m ozdravila me je hudih bolečin v želodcu in neprebavnosti ter okrepčala ves moj u8tr0j zares čudovito." Cena 75c. V ,8eh lekarnah ali W. i. Severa Co., Cedar Rapids,Iowa. Zdravniški svet z ozirom na poseb-ne slučaje zastonj Demanti so se »pet podražili, vendar jih Američani ze^o kupujejo. To dejstvo se smatra za znamenje ' 'prosperitete" ali uspeva-nja, ampak žal, da ta prosperiteta ni kaj razširjena. V Oldenburgu'na Nemškem je,bil oproščen natakar Meyer, ki so ga tožili krive prisege. Država bo morala pokriti zato ogromne sod-nijske stroške, ki znašajo 51,000 mark. Štirje veliki preko-morski parniki so dopluli na eninisti dan in to zadnji petek v Hoboken in bil je v luki tako živahen promet, kakor nikdar preje, ker so parniki donesli 2200 ljudij. Neodvisni mesarji v New Yorku so zgradili klavnico v pobijanje trusta za meso (beeftrust). Takale podjetja so videti začetkom vedno prav neodvisna, a sčasoma so čisto iato, kar neki pobijajo. Kralj olj ar Rockefeller je v splošno začudenje sprejel na svojem letovišču pri Cleveland u veliko število "humoristov?' ali šaljiv-cev angleško-ameriškega časopisja in uganjal ž njimi razne burke. Debeli župan elevelandski je tudi "sodeloval". Največ židov ali j udov izmed evropskih meat ima Varšava in aicer čez 220,000, potem Budimpešta 166,000, Dunaj 150,000, London 120,000, Berolin 88,000 itd. V Ameriki jih pa ima največ New York, čez 70p,000. V Petrogradu jih je 2,800. __f Bombo je našel zadnjič farmar Steinhoff iz Oceana Co., Mich., ob jezercu Silver Lake. Peklenski stroj je bil v škatli, naslovljeni na guvernerja La Folette, Madison, Wis. Ko so imeli ondan kler-ki iz Spriugfielda, III., svoj piknik v Mildred parku, se je viseč most čez tamosnje jezerce podrl in 100 oseb je štrbonknilo v 9 čevljev globoko vodo. Mnogi so so komaj rešili smrti. Vsekakor pa je to bil moker piknik. Ameriški vojaki ne marajo biti sužnji, uporabni za vsako delo, ki ne spada v njihovo področje. Tako je dne 16. avgusta t. I. okoli 50 prostakov uteklo iz Fort Snell-linga, Minn. Zakaj? Vlada je nedavno kupila tamkaj veliko ozemlje. Za obdelavanje in zravnavanje istega pa ni najela navadnih delavcev, ampak je naprosila vojakov. Tem sta pa napor in vročina pri delu kmalu zamorila domoljubno navdušenje. Po prvi plači 8o utekli. Prijet ni se nobeden'. Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper HEUMATIZEM, F 0 KOSTNICO, PODAGRO itd. in razne reumatiČne neprilike. SAJ10; 25ct. in 50ct. v vseh lekarnah ~~~ ali pri F. At mehter & Co. 215 Pearl Street, New York. Obvestiti želimo vse občinstvo, smo se preseliti v novo začasno mesto 121 IT. Chicago St., v Werner Hali poslopje, kjer ostanamo toliko časa, dokle1 ne bo dokončano naše novo poslopje, ki se jame v kratkem graditi našem prejsnem mestu. Izvršujemo kot po navadi še vedno vsa v zlatarsko In urar-sko stroko spadajoča dela/ Velika zaloga zlatnine i« srebrni«©. — Če rabite očala, prid;W i,: "am. Preiščemo vam oži zastoaj in povemo kaka očhte.y^'.rebujota- te R0BT P. KIEP 121 N. Chicago St. JOLIfiT Dovršenost na polju lekarniškega znanja' FRANČIŠKANSKI želodečni grenčec Veliki krepčilec, P oživljalec sistema & in tvoritelj krvi- Napravi slabotnega čliMa močnega- Poveča apetit, ozdravi neprebavlj*' vost, dispepsijo in vse želodečne neprilike, kakor tudi vse bolesti v jetrih, krvi in ledvicah. Cena oni steklenici $1.00, šest steklen'" za $5. Mi plačamo vse pošiljavnestrošt®' ž Meta bin ii obli (Red Cross Kidney Plaster.) dvojna velikost in dvojna moč pro11 bolečinam v hrbtu, boku iu v ledvicah. »CENA 35c. THE PALACE PHARMACY 104 Ottawa St., Joliet. 8. F. SCHICK, lastnik • ZASTONJ! Da se uaBi ubiozuaui "JERSEY ELEKTRIČNI PASOVI" tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one in pri onih strankah, kjer ai> bili dosedaj Se nag znani, smo pripravljeni na želje vsakomur jedu0? Zastonj doposluti. To je pomenljiva ponudba od naSe tvrdke. V. pas nam ni treba ničesar pošiljati, ker to)" darilo. ,.. Kedar zprubljate svojo telesno moj, ali ste utr« jeni, obupljlvi, slabotni, nervozni, ako se pren»?' starate, ako trpite vsledotrpljonjaživcov, bole"!^ na hrbtu, če ne morete prebavljati, imate spri";, želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdr»', nikom, ue da bi vam mogli isti pomagati, ta«™ boste po uporabi "Jersey električnega pasa" " dravljeni. in upornoi tuai arusrim lomiKom priporočan. zadobimo s te.ra Se večje priznanje, ko vas b0" ozdravel. Občna priznanja. ^ Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter »»"J dopoSljite vaSe Ime In naslov ter prldenite zr»»° znamko za odgovor — in pas vam bode dolel f* zastonj. PiSite ua naslov: Jersey Specialty Co., 121 C«darStreet. New York. S-L mihoCemotvoj denab, TI HOCES NAŠ LES! če boš kupoval od nas, ti bor>l° vselej postregli z najnižjimi tržnih cenami Mi imamo v zalogi vsak0" vrstnega lesa: Za stavbo hiš in podopij melik1 in trdi les, late, cederne stebr® deske in singlne vsake vrste. »as prostor je na Oesplaines blliu norega kanala. Predno kupU L.UKB* »glasi ie pri ntfv, d oglej si naSo zalogo! Ml te bomo zadovoljili 1" prihranili denar. W. J. LYONS, N&š Office in Lumber Yard je na DESPLA1NES IN CLINTON UL'C i! Društvene vesti. | AMERIKANSKI SLOVENEC, 1 'EMBRA 1905 Denarja potrebuje,da poravna svoje izgube, in ta denar .si mora pposo-diti, a ta no^Hla ' MfHft ^ gleškem. 15m pomoči oovtc strani japouiija ne bi mogla premagati Rusije. Najbolje, kar je možno reči JEDNOTA K. S. K. (akorporir&na v državi Illinois dne 12. ian. D. A. 1398. Predsednik: John R. Stbrbknc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mieh. I. Podpredsednik: Mihael Skebe, Box R., Collinwood, Ohio. II. Podpredsednik: Fkank Bo.jc,22 Messa ave., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Mihael Wakdjan, 903 Scott St. Joliet, 111. II. Tajnik: ,]osu» Jako, 167? St. Clair St., Cleveland, O. Blagajnik: John Grahkk, 1012 North Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. JohnPlevnik, 620—10th St., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivkc, 360 Gartield ave., Chicago, 111. anton Golobitsu, 805 North Chicago St., o 1 u. 111. Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich. Jos. Si tar, 805 N. Chicago St.. Joliet, III. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, III. George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111. Joseph Dunda, 400 Collins St., Joliet, 111. Martin Krkmesec, 503 W. 18th Place, Chicago, 111. Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111 Frank. Opeica, Box 477, Waukegan, 111. Rudolf Moaž,700 S. Central Park Ave., Chicago, 111. Nadzor- J niki: ] Finančni J odbor: j Pravni J odbor: J Prizivni 1 odbcr: j Dr. š. 21 članic. 25J2 Selalt Fran-Dr. š. 7 članic. Suspendovana članica zopet sprejeta: K društvu Matere Božje 80, So. Chicago, 111., 1375 Mauer Marija, 2 sept. 1905. Odstopila Članica: Od društva Marijinega Srca 86, Rock Springs, Wyo., ca, 4. sept. 1905. Suspendovane članice: Od društva sv. Cirila in Metoda 45, East Helena, Mont., 2212 Ulašič Franca, 8. sept. 1905. Dr. š. 12 članic.* Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, III., 1009 Bajt Marija, 1054 Stukel Marija, 12. sept. 1905. Dr. s. 57 članic. Izločeni članici: Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 2310 Boukovski Stanislava, 2351 Zupančič Johana, 11- sept. 1905. Dr. š. — članic. MIHAEL WARDJAN, glav. tajnik K. S. K. Jednote, J 903 N. Soott St., Joliet. Illinois L. STERN & SON 1005 Collins St., Joliet, in 903 N. Chicago St. 111. Novo društvo sprejeto: Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Neb., 8009 Gerdun Jožef, roj 1886 8070 Merzlak Janez, roj 1876, 8671 b rankovic Mihael, roj 1872' 8672 Borovac Tomaž, roj 1872, 8673 Svajgar Jožef, roj 187*, 8674' Capuran Janez, roj 1872, 8675 Požek Jure, roj 1870, 8676 Špraicar Janez, roj 1868, 8677 Omahen Janez, roj 1867, 86-8 Der-o-auc Martin, roj 1865, 8679 Papež Mihael, roj 1861 8680 Oatrouic Anton, roj I860, spr. 11. sept. 1905. Dr. š- IS Slanov. Pristopili: K društvu sv. Jožefa 2, Joliet,.III., 8681 Nemanič Janez, roj 1886, 8682 Žlogar Matin, roj 1881, 8683 Vivoda Janez, roj 1877, 8684 Kapele Nikolaj, roj 1875, spr. 12. sept. 1905. Dr. š. 245 članov. K društvu V. sv. Jurja 3, Joliet, 111., 8685 Krašovec Janez, roj 1835, 8686 Miklič Janez, roj 1883, spr. 12. sept. 1905. Dr. š. 73 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 8687 Šobar Franc, roj IS70, r.pr. 12. sept. 1905. I>r. š. 192 članov. K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 8688 Štefan Kir.il, roj 1887, 805i9 Lenac Cvetko, roj 1885, ■'3690 Jelenič Janez, roj 1884, 8691 Horvat Martin, roj 1881, 8692 Celihar Jožef, roj 1881, spr. 12. sept. 14)05 Dr. s. 195 članov. K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 8693 Debeljak Jožef, roj 1881, 8694 Vesel Matija, roj 1875, 8695 Roic Alojz, roj 1875, 8690 Žlindra Anton, roj 1874, 8697 Zbačnik Jožef, roj 1874, 8698 Gerbec Anton, roj 1873, spr. 12. sept. 1905. Dr. š. 103 člane. K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 8699 Matešič Peter, roj 1883, spr. 12. sept. 1905. Dr. š. 04 članov. K društvu V. sv. Florjana 44, So. Chicago, 111., 8700 Hacan Mihael,roj 1876, spr. 12. sept. 1905. Dr. š. 129 &lar~" K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 8701 Matešič N lai roj 1880, 8702 Radočaj Simon, roj 1885, 8703 Radocaj Nikolaj, roi 1877 8704 Bene Franc, roj 187a, 8705 Zivic Jure, roj 1868, spr. 19JQ5 ' Dr. š. 112 članov. K društvuav. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 8706 Turek Franc, roj 1872, spr. 12. sept. 1905. Dr. š. 92 članov. K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 8707 Zupančič Anton, roj 1878, spr. sept. 1905. Dr. š. 42 članov. K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 8708 Rački Martin, roj 1885, 8790 Vesel Janez, roj 1874, spr. 12. sept. 19C5. Dr. Š. 69 članov. K društvu sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 8710 Kodrič Franc, roj 1885, spr. 12. sept. 1905. Dr. š. 31 članov. K društvu Marija Pomagaj 79, Waukegan, III., 8711 Petrovčič Jožej, roj 1877, 8713 Mihevc Franc, spr. 12. sept. 1905. Dr. š. 55 članov K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 8713 Zakrajšek Franc, roj 1881, spr. 12. sept. 1905. Dr. š. 18 članov. K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 8714 Gasperič Jožef, roj 1887, 8715 Kocjan Anton, roj 1886, 8716 Cajzar Matija, roj 1880, 8717 Juršič Janez, roj 1883, 8718 Vranešič Nikolaj, roj 1881, spr. 12. sept. 1905. Dr š. 25 članov. Suspendovani člani zopet sprejeti: K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 2787 Okički Franc 6. sept. 1905. Dr. s. 53 članov K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 2603 Petrič Jakob, 20. avg. 1905 Dr. š. 274 članov K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 3449 Blatnik Janez, 9. sept. 1905 Dr. š. 84 članov Prestopil: Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., k društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kana., 387 Strubelj Jožef, 10. sept. 1905. 6 I. dr. š, 191 članov II. dr. š. 66 članov 3366 Strukel Franc, 25 Dr. s. 144 članov Naznanilo iz urada glavnega predsednika K. S. K. J. S tem se naznanja vsem društvom, spadajočim h K. S. K. Jednoti, da se je g. Mihael Wardjan, tačasni glavni tajnik K. S. K. Jednote odpovedal imenovanemu uradu,iz katerega izstopi z dnem 1.oktobra t,L Zatorej opozarjam vsa društva, da naj doneske (asesmente) za mesec sep tember pravočasno odpošljejo na g. M. Wardjana, da bo mogel čist račun predložiti gg. nadzornikom K. S. K. Jednote na dan 2. oktobra t.i. Obenem dajem na znanje vsem društvom, spadajočim h K. S. K. Jednoti, da bo g. Josip Dunda, dosedanji pravni odbornik K. S. K. J., prevzel urad glavnega tajnika iste z dnem 1. oktobra t. 1. in društva naj blagovolijo na njega odpošiljati doneske (asesmente) za mesec oktober in zanaj.rej. Bratski pozdrav vt>em članom K. S. K. Jednote. John Ii. Sterbenz, predsednik K. H. K. Jednote. Odstopili: Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., Jakša Martin, 9. sept. 1905. Suspendovani: Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 1905. Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., sept. 1905. 4903 Hren Alojz, 4. sept, Dr. š. 97 članov 7101 Hofman Vencel, Dr. š. 143 članov Od društva sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont. kolaj, 8. sept. 1905. Banka in parobrodna poslovnica« Denary- uesljivo ceneno in hi tro v staro domovino. Posojujemo denar na zemljiško lastnin > proti nizkim obrestim. Naprodaj hiše in lote v vseh delih mesta. Zavarujemo hiše in lastnino proti ognju in drugi škodi. Hiše, kijih talimo mi na prodaj se nahajajo na: Raub st., Cora St., Broadway, Chicago St., Jackson St., Indiana St., State St., Herkimer st., Chase ave., Francis St., Woodruff road in drugje. Naprodaj imamo dve veliki loti Cora st., po $175 vsaka, i n eno vogalno loto na isti cesti za $200. Mnogo izmed hiš, ki jih imamo mi na prodaj, morete kupiti na lahke plačevalne obroke, skoro tako kot bi plačevali rent ali najemnino. Pridite k nam kadir hočete kunltl hišo ali zemljišča. Naše cene so najnižje. IZVRŠUJEMO TUDI VSA NOTARSKA DELA. Etna, Pa., 0. sept. - Novo društvo sv. Petra in Pavla 89. K. S. K. J. se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom, kateri še niso pri nobenem katoliškem društvu, da je jim sedaj priložnost piistopiti k društvu sv. Petra in Pavla 89. K. S. K. Jednote. Kateri želi pristopiti v to društvo, naj se oglasi pri društvenem predsedniku, g. Jožef-Strhoviču, pri katerem dobi vsakijpoduk, kaj mu je storiti, da zamore pristopiti t društvu. Z bratskim pozdravom Jožef Strhovič, predsednik. 21. avg. je dobil tukaj delo, a je delal samo dva dni. Ko je šel tretji večer zdrav in vesel na delo, mu je prišlo naenkrat slabo. Začel se je silno tresti; delovodja ga je prav na lahko prijel in peljal do ograje, kjer ga je pustil. Janša se je vlekel še kakih dvesto korakov dalje, nakar je omagal. Tam so ga našli drugo jutro mrtvega. Pri podp. društvu ni bil razlagajo nobenem. Rojaki smo mu oskrbeli | vražliivf9Uj pogreb. Coal City, 111., io. sept. Charles Budino, premogar v tukajs- stracijo so skrivnostni. Morebiti imajo svoj izvor v dejstvu, da je bila mirovna pogodba podpisana v tej deželi ali morda so bili izgred-niki nahujskani do nasilja zlasti zoper Američane, ker si domišljajo, da so Združ. države tako pritiskale na japonsko vlado,da so pooblaščen ci morali podpisati pogodbo. Ampak ti vzroki so nezadostni in ne zadovoljivo izbruha so-Z ene strani niso Združ. države odgovorne za podpi sanje pogodbe v tej deželi, in z druge, če se je kaj pritiskalo, to samo dokazuje, da je imela japonska vla- Iz slovenskih naselbin. njem Dewey rudniku, je bil na me- da modrejše svetovalce v inozem-stu usmrčen ob ^3. uri po|>oludne. stvu nego doma. Resnica je bržkoue, Budino, ki je delal tu šele devet da je bil pritisk od Velike Britanje mesecev, je delal ob neki plošči močnejši nego od Združenih držav, blizu glavnega preduba (šafta), ko Jasno je dovolj iz zmedenega polo-se je 1,000 funtov težka skala nad žaja, ki je sedaj v japonski prestoli-ujim utrgala in zvalila nanj. Zade- ci in drugih mestih, da je bila Japo-la je nesrečneža ravno na glavo in! nij.a zrela za mir in ga je nujno po ga strašno zmečkala. Sosedje so trebovala, in da pod temi razmerami priskočili in odvalili skalo, a Budi-] ljudskega mišljenja ni bilo^juti.aio 1k mojega prijatelja ali kaj drugega, imata kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v naiem listu,ki vedno prinaSajo uspeh. Cena za jedne uvrščenje, ie oglas ne obsega več ko 7 vrst, S5c, za hkratno pa 7Sc. Če obsega oglas nad 7 vrst, pa za jed no v vrUsnje 50c, in za ikratno $1.60. Računa naj se povprečno po 6 besed najednoirrsto.' Svoto je poslati z oglasom naprej. PRODA SE IZ PROSTE ROKE ali pa odda v najem prodajalna z me- ' Sani m blagom z vso/.a logo in opravo pod zelo ugodnimi pogoji. Prodajalna leži v sredi mesta ob poulični železnici, nasproti gledišču in mestni hiši. Veg pove lastnik: J os. Sotlich, 329 Sistk St., Calumet, Mich. d38t3 www ^immamt- ^MM^m*** ao. je bil usmrčen ua mestu. Budino dro pi umestno,vojj^wwd^ 7039 Ulašič Ni Dr. š. 19 članov Od društva Marije Pomagaj 70, Waukegan, III., 8080 Trček Janez, 8087 Novak Ant»n, 8089 Štibenik Jožef, 11. sept. 1905. Dr. s. 53 članov Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 1553 Bajt Franc, 3171 Gergorič Franc, 1455 Benkovič Lovrenc, 1507 Stukel Janez, 12. sept. 1905. Dr. š. 191 članov. Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 7817 Žibert Ignac, 7916 Stefancioso Martin, 11. sept. 1905. Dr. š. 64 članov. Izločeni člani: Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 5^748 Volka Jožef, 5907 Papež Ignae, «295 Perušek Anton, 7324 Židanik Jožef, 5909 Papež Janez, 7467 Andrejak Ladislav, 7468 Bankovski Stanislav, 8082 Zorman Jožef, 7615 Zupančič Jožef, 11. sept. 1905. Dr. š. 83 članov. Od društva sv. Barbare 74, Springfield, III., 6983 Barbarič Avgust, 11. sept. 1905. Dr. š. 39 članov. Pristopile članice: ^ društvu V. sv. Jurja 3, Joliet, 111., 2855 Miklič Marija, roj 1887, spr. 12. sept. 1905. Dr. š. 42 članic. ^ društvu sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 2556 Intihar Marija, roj 1886, spr. 12. sept. 1905. Dr. š. 27 članic. K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 2557 Matešič Marija, roj 1887, spr. 12. sept. 1905. Dr. š. 15 članic. K društvu Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, III., 2558 Šuljak Marija, roj 1883, spr. 12. sept. 1905. Dr. š. 22 članic. f društvu Marije 7 Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 2559 Jakša Helena, roj 1885, spr. 12. sept. 1905. Dr. s. 51 člani«. K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 2500 Kuzmijak Neža, roj 1881, 2561 Rujevčan Terezija, roj 1880, spr. 12. sept. 1905. Dr. š. 2 članici. Pittsburg, Pa., io. sept. — Komaj štiri mesece je preteklo, od kar smo imeli pogreb rajnkega brata M. Vlašiča, a zopet je nebeški angel prinesel smrtno koso, katera je pobrala mlado cvetko v n^bolj cvetoči dobi, šele komaj 22 let starega mladeniča losipa Bolkovca. Imenovani je bil član tukajšnjega društva Matere Božje št. 33. K. S. K. Jed. Isto mu je dne 1. sept. priredilo krasen pogreb, kateri ostane v dolgotrajnem spominu ne samo našim društvenim bratom, ampak celi narodnosti v tukajšnji okolici. Marsikdo se je tako izrazil, da je veselja in žalosti ostrmel, ko je videl pomikati se v obilnem številu zbrano množico našega društva in da takemu pogrebu enakega še videl ni. Celo brezverci so rekli, da so jim veselja in žalosti prišle solze v oči, ko so zagledali nesti pred belim vozom umrlega brata umetno izdelani rožnati križ, na katerem se je videl društveni napis, odzadi za vozom pa krasni venec, katerega je podarila tukajšnja Locomotive Works Co., pri kateri je bil omenjeni uposlen. Dne 22. avg. je šel kakor po navadi zdrav in vesel na svoje delo, nemi. sleč,da se ne bode več vesel in zdrav povrnil na svoj dom. Ali človek obrača, Bog obrne. Čez eno uro ga je plin tako močno ožgal, da je bil takoj odposlan v tukajšnjo bolnišnico St. Francis Hospital. Po dveh dneh je bil od našega župnika č. g. Ivan Meretla previden s svetimi zakramenti za umirajoče. In dne 30. avg. je ob eni uri popoldne mirno v Gospodu, zaspal, v naročji svojega brata. Pokojnik je bil 4 leta v Ameriki. Tukaj v Pittsburgu zapušča žalujoča, starejšega in mlajšega, brata, v stari domovini pa očeta in mater in ene ga brata. Doma je bil iz fare pre-loške na Dolenjskem. Bodi mu lahka tuja zemlja! Nikolaj Gerdun, I. tajnik. sinčka. zapušča ženo in 18 mesecev starega Edini izgovor, ki se more napraviti; za tako sramotilo obnašanje, je, da JigUJtijieAiiS dirindaj, ab izbojev.rlUaponske^l^. Kako, so ameriški vojaki koncem državljanske vojne sprejeli položaj in se bratili drug z drugim, tako so se ruski in japonski vojaki spravili in pripravili za mir. Pozuali so vojne težave in bili zadovoljni nehati z borbo, če ni dobrih in zadostnih vzrokov za nadaljevanje iste. Mor-d?i i^s dokaže, da je bil sklep miru, neglede kje in kdaj dosežen, najsrečnejša stvar, ki se j.e mogla pri petiti Japoniji. Najhladnokrvnejši možje, ki so 89 razgovarjali o položaju, soglašajo, da ni bilo možno izsiliti velike odškodnine iz Kusije. Tudi ko bi se vojna nadaljevala in bi Japonci dobili Ilarbin, bi bila Rusija istotako malo naklonjena plačati kako odškodnino je kakor bila sedaj. Kaj nesrečno je, da se je drhal obnašala tako, da je vzbudila slabo čuvstvovanje v Združ. državah, ko ore in PRODA SE TAKOJ PODUGOD-tiiini pogoji cela zaloga grooerije in mešanega blaga (Dry Goods) na 1101 •AT. Hickory St... cor. Granite. JoliM. 111. Več se poizva istotam, N. W. telef. 815. p39U Lorain, 0., 10. sept. — Umrl je dne 23. avg. rojak Ivan Novak, star 47 let, doma iz šenUovrenske fare na Dolenjskem. Vročinska bolezen ga je zdelala. V stari domovini zapušča ženo in šestero otrok. Bil je pač pri podp. društva Marija Pomagaj skoro dve leti, a v svojo nesrečo je odstopil od društva mesec dnij pred svojo boleznijo. Za njegov pogreb so skrbela usmiljena srca. Rojaki v Združ. državah, pristopajte k našim podpornim društvom, dokler ni prepozno! KJE JE JOHN GRAHEK? PRED 14 meseci je Sel iz Kveleih. Doma i« nekje od IH-notnlja. Zanj bi r»d zvedel Jacob Zalar, Box 855, Evelelh, Mirni. p39ti" IŠČE SE MIHAEL STARAŠIN1Č, doma iz Krasinca, fare Podzemelj. V Ameriki je žo kakih 15 let. Biva nekjo v Chicago ali v okolici. Zanj bi rada. izvedela njegova starejša hči Ana Sta-rašinič, Box 334, Bradley, 111. p40t4 Braddock, Pa., 10. sept. - Rojak Anton Jug, star 25 let, doma od sv. Eme na Štajarskem, se je smrtno ponesrečil. Dne 30. avg. se je odpravil na delo v premogov rov. Ker ga ni bilo do poznega večera domov, so ga šli iskat v rov, kjer so ga našli mrtvega pod veliko skalo. Pokojnik je bil šele tri mesece v Ameriki, in pri društvu ni bil nobenem. Za pogreb so skrbeli rojaki. Waukegan, 111., io. sept. Umrl je tu rojak Ivan Janša dne 23. avg. V Ameriko je prišel svojo ženo šele dne 20. jul. Dne Kupujte svoje cvetlice in šopke pri The Spot Cash na voglu Jefferson in Ottawa oesi., JOLIET Japonska omika. The Chicago Daily Tribune" z dne 9. t. m. je donesla sledeči članek: Novica o japonskih izgredih in [oUaponiji, je, da ima neodkrite iz- drhalskem nasilju zoper vlado ter o virke obrti in gospodarstva. Japonci zasramovanju in poskušanih napadih »o brihtni posnemovalci ter bodo na ameriške državljane v Tokiu i" Uj^isLa, v preji in drugih izdelkih drugod bo čitana z začudenjem v tekmovali z Anglijo in Združ. državah in bo morda naglo I vami ter se iznebili vsacega dolga, premenila čuvstvovanje in vzbudila Ampak še nekaj časa bo morala čut maščevanja do Japonije. Pri- Japonija iskati posojil v inozemstvu, zori drhalskega nasilja so taki, kakor Kakor so sedaj stvari ua Japonskem, u: „„ __...i: ___J____V- •! • _____X., ___:x_i_______t: -3 bi se pričakovali v najjnračhjjj ^em kotu Kitajskega bolj nego v Japoniji, ki se je smatrala za sočutno z zapadno prosveto ali omiko. Ti prizori kažejo, da je tamkaj se naveden in deumen razred v velikih mestih, ampak celo potem ni bilo pričakovati, da bi bilo javno mišljenje naperjeno zoper Ameriko, kajti nobena dežela se nima toliko zahvaliti Združ. državam kakor Japonija. Vzroki sa protiameriško demon- ni mogoče pričakovati od Ijudij Združ. držav, da bi kupovali novih japonskih obveznic ali zadolžnic ko-likorkoti. To je čas skušnje za japonsko vlado. — Tako ugledni chicaški list. Veseli nas, da spregledavajo že tudi Ame ričani, dasi malo prepozno. A kdaj se odpro oči nekaterim našim roja kom,ki še vedno ne morejo pojmiti, da ^e Rus največji član alavjanake družine, a Joponec lisičji pogan, ki ni storil še prav nič za svetovno pirosveto? Izdelujejo se ukusni šopki in cvetlični okraski za poroke, pogrebe in druge priložnosti. Cene so vedno nizke ter cvetlice izbrane in sveže. Pridite in se prepričajte! Ne pozabite nas povprašati za cene premogu predno ga naročite za svojo zimsko potrebo. Mi vam bomo prihranili denar. Wilmington mehki premog v kepah in manjših kosih ter Scranton trdi premog. F. A. Barthčlme, Urad: 414 E. Washington St. Oba telefona 198 Naročila se tudi sprejemajo I HI N. Hickory St. Chicago telefon 2302. Joliet, lil. £ AMERIKANSKI SfeuVENEC 15 SEPTEMBRA 905. POMORSKI ROPAR. Angleški spisal Captain Marrvat. Poslovenil .1. M. X. Na peščiaem otoku. (Dalje.) Oslepljen od dežja in morske vode ni mogel ničesar razločevati. Naenkrat je padel; izpodtakuil se je bil nad enim sodom za vodo in njegova glava je zadela ob zaboj. Kje pa je bil čoln V Ni ga bilo več! — Veter ga je moral odnesti! Toraj je bilo vse upanje izgubljeno! In če bi ga srdito valovje ne odneslo, moral bi čez nekoliko dni vseeno poginiti! Wdarec ob zaboj in prestrašenost zaradi izgube čolna sta bila tako močna iu velika,da se je za nekoliko časa onesvestil. Ko se je zopet zavedel, je bil pri aor zopet ves spremenjen. Prostrano vodovje je bilo divje in strašno razburkano. Šumelo je tako grozrto kakor prej burikan. Ves peščeni otok, izvzemši oni del, na katerem se je Francisco nahajal, je bil pokrit z razburkanimi penami, in tudi njegovo pribežališče je bilo včasih preplavljeno, ako so se večji valovi nagromadili nad navadne in se razlili notri do njegovega vznožja. Francisco se je začel pripravljati na smrt! Polagoma pa je tema izginjevala in ni bilo več tako črnih oblakov na obzorju. Francisco je upal — ah! upal kaj? — Da morebiti uteče v trenutku smrti, da bi moral pričakovati se bujšo; da se reši srditih valov, ki ga groze pogoltniti in ga v nekoliko trenutkih rešiti vseh bolečin in muk, da pogine žeje in gladu pod žgočim solncein, da kliče v svojem smrtnem boju po vodi. Ko »i je Frauoisco vse to premislil, si je zakril z rokami obraz in molil: "O Bog, zgodi se tvoja volja! Toda i vzdigni, v svoji uemiljeiiosti,še'višje -vzdigni vodovje!" A voda ui več naraščala. Tuleoje viharja iti vetra je polagoma poM-iiavalo in peneči valovi so se ukjo-aili božjemu povelju — tako _daleč j so sli in ne dalje! Dan se jo že svi-tal in nebo se je zjasnilo. Prvi sle- j dovi jutranje zarje, oznanjajoči svetlobo in gorkoto, so se prikazali ita obzorju, ke so se obrnile oči obu-pajočega mladeniča na neko temno jtvar v razburkanem vodovju. Bila je neka ladija z eno samo jamboro, Mae je močno zibala sem in tja in ki jo je guai. veter uaravnost proti peščenemu otoku, na katerem se je mi nahajal. Njeno ogrodje je bilo sedaj vzdignjeno visoko v zrak, se-iaj zopet je izginilo njegovim očem v dolinah vaiovja. "Razbila se bode na kosce!" si je mislil Fntrscisco, "izgubljena je — ue vidijo peščenega otoka! In ako bi bil zmožen bi jim dal znamenje, da jih opozori na nevarnost, tako celo je pozabil v Jem trenutku ria svoj lasten žalostni položaj. Ko je Francisco opazoval ladijo, je posijalo solnce svitlo iu veselo nad tem prizoriščem strahu iu trpljenja. Vedno bližje je letela ladija pred vetrom, mej tem ko so jo lovili valovi, da bi jo uničili. Strašno ;'e bilo videti njen hitri beg, in to tem bolje,ko se je vedelo, da. hiti narav uost v pogin. Savnezadnje je mogel razločevati ljudi na krovu. Mahal je z rokami, toda oni ga -'.iso videli. Vpil je, a njegov glas je odnesel veter. Ladija je prihajata vedno bližje, kakor da lii bila nična osoda odločena. Le se dva kablja je bila od otoka, ko so ljudje na krovu zapazili nevarnost. Toda bilo je že prepozno! — Skušali so jo obrniti — toda val za valom jo je tiral proti peščenemu otoku. Sedaj je zadela vanj! — Edina še preostala jambora je padla ma stran iu divji valovi so hiteli, da dokončaio svoje delo razdejanja in amrtil XI. Rešitev. Franciscove oči so bile nepremično obrnjene na ladijo, na katero so »e »edaj zagnali valovi s strahovito srditostjo. Zdelo se je, da je bilo kakih osem ali devet mož na njenem krovu. Vsak val, ki je zadel ob 1a-dijimo strau iu se potem razlil čez njo, jo je porinil le še bolj na peščeni otok. Navsezadnje je bila že tako daleč, da so valovi zgubili že »koro vso moč, predno so dospeli do nje. Ako bi bila ladija zgrajena močno in dobro,'bi bilo, upati,da se bi vspešno ustavljala sili viharja, iu mornarji bi se rešili. A ladija je bila povsem druge vrste, in sicer, kakor je Francisco po pravici domneval, ameriška 'brig', zgrajena za hijro pol, zelo ozka in vrhu tega zelo na lahko zgrajena. Kakor si lahko mislimo, se niso Franciscove oči uiti za trenotek odmaknile od edine stvari, ki ga je mogla sedaj zanimati —od nenadnega prihoda in očividne nevarnosti, v kateri so se nahajali ljudje na ladiji. Zapazil je, da sta se dva izmed mož podala k ladjiuim v-ra-tam in jih odprla. Nato sta šla doli in akoravno so «c valovi razli-' vali čez ladijo in je tudi že precej vode moralo priti vanjo, niso vseeno oni, ki so ostali na krovu,zaprli zopet vrat za njima. Toda v malo minutah je bila cela skrivnost razkrita: iz ladije so prišli skozi ta vrata ljudje, najprvo posamezno drug za drugim, potem pa kar na tucate — bili so to ujeti Afrikanci, ki so bili tovor ladije. V kratkem času jih je bilo na krovu vse črne; ubogi ljudje so bili izpuščeni po človekoljubnih dveh Angležih, da bi imeli isto nado, kakor oni, da rešijo svoje življenje. Do sedaj še veduo-niso poskusili zapustiti ladije. Pomešani med seboj, kakor čreda ovac, sredi razburkanih valov, ki so se razlivali čez nje, so ostali vsi, Evropejci in Afrikanci, na ladiji. In ko so težki udarci valov stresali ladijo, se jih je videlo, kako so se obračili v vsako smer vsi brez raz: ločka, jetniki in njihovi »atiralci. A ta prizor se je kmalu spremenil. Ladija se ni mogla več dalje ustavljati sili valov in naenkrat je Francisco zapazil, kako se je v sredi prelomila m sta se obadva dela prevrnila. Nastal je boj za življenje. Sto in sto jih je plavalo na srditem elementu in se borilo za obstanek. Bele pene oceana so bile pomešane s črnimi glavami zamorcev, ki šo skušali splavati na peščeni otok. Bil je strašen in grozen prizor videti toliko ljudi ob istem času, kako so jih preplavljali in metali sem iu t*ja valovi — toliko ljudi, ki so stali na pragu večnosti, V enem trenutku so bili že čisto blizu obrežja, ko jih je sila valov vrgla tja, v drugem pa jih je zopet odstopajoča voda in tok splavil daleč nazaj v morje, in od one mm-žice, ki jo je bilo videti plavati iz početka, jih je zginilo skoro polovica, da nikdar več ne ustanejo. S strahom je gledal Francisco in opazil, da se je število njih vedno bolj krčilo in da še nobeden ni prišel do brega. Navsezadnje je pograbil vrvi jader svojega čolna, ki so ležale blizu njega, ter hitel k onemu nesrečnemu kraju doli, da kolikor mog«če pomaga, in njegovi napori niso bili zaman. Koso \rgli valovi na suho telesa, v katerih na videzno ni bilo več niti iskrice življenja,in bi jih zopet odplavili seboj v morje, jih je zagrabil in zvlekel na suho v varno zavetje, in to je delal toliko časa, dokler ni ležalo petnajst zamorcev na obrežju. Akoravno izmučeni in nezavestni,v*e no niso bili mrtvi in mnogo prej, predno je izvlekel zadnjega na suho, so se mnogi izmed onih, ki so bili prvo rešeni, že zopet zavedli, ako ravno jim je samo solnčna gorkota pomagala pri tem. Francisco bi še nadalje izvrševal to delo usmiljenja, toda valovi so razbili prelnmujeno ladijo na tisoče koscev in celo obrežje je bilo pokrito s tramovi, deskami in blagom, ki so jih valovi vrgli na suho in splavili zopet seboj. V kratkem času je postal vsled udarcev od teh ostan kov ladije popolnoma nezmožen za nadaljno delo in zgrudil se je upehan na pesek. V resnici,vsi nadaljni poskusi bi bili zaman. Vsi, kar jih je bilo na obrežju, niso potrebovali nobene pomoči več. Francisco se je podal k onim, ki so bili rešeni; dvanajst izmed njih se je zopet I zavedlo in so sedeli s prekrižanimi uogami, ostali pa so ležali še vedno v nezavesti. Nato se je Francisco vrnil na griček, kjer je imel svoj zaboj in iivež, se vrgel na tla in gledal ves prizor. Veter je ponehal in solnce je lepo sijalo. Tudi morje ni več tako zelo gnalo valov, ki so se polegli^ in ker jih ni več naganjala moč huri-kana, so se drvili veličanstveno in svečano, in ne več tako divje in silovito, kakor pred malo urami. Celo obrežje je bilo polno ladijinih koscev, desk iu sodov za vodo in vsak trenutek je bilo videti, kako so se v peneči vodi prikazovala trupla zamorcev in zopet izginila. Celo uro je Francisco gledal in premišljeval, potem pa se je zopet podal tja, kjer-so rešeni sedeli, komaj trideset korakov daleč proč. Bili so bolehave, suhe postave, toda ker so spadali k rodovom, ki je prebival ob obrežju in ki so bili že od mladega vajeni biti cel dan v vodi, so se lažje rešili, kakor pa ostali sužnji, ki so bili privedeni iz notranjih dežel, ali pa evropski mornarji, ki so vsi poginili. Videlo se je, da so Afrikanci hitro spet zadobili svoje moči v solnčni gorkotit ki je bila tako nez-nosna za Francisca, ter se jeli pogovarjati mej seboj. Vsi so zopet oživeli, samo zanemarjali so one, ki so najbolj potrebovali pomoči.Fran. cisco jim je dajal razna znamenja, toda oni ga niso razumeli. Vrnil se je nazaj na grič, nalil vode v nek vrč in ga nesel doli k njim. Ponu-dil ga je enemu izmed njih, ki je naglo segel po njem. Voda je bila nekaj posebnega, kar so le redko-kedaj dobili na suženjski ladiji. Pil je /. veliko slastjo ter bi bil popolnoma izpraznil vrč, da ne bi mu ga vzel Francisco in ga ponudil druge-mu. Trikrat ga je moral napolniti, predno j j dal piti vsem. Nato jim je prinesel nekoliko pečcmca ter jih zapusti),kajti-sprevidel je nevarnost, da mu vzamejo celo njegovo zalogo živežajin ga povžijejo. Zaradi tega je zakopal sode z vodo iu živežem pol čevlja globoko v pesek, kar je izvršil, ne da bi ga videli zamorci, ki so bili še vedno na starem mestu, Mejtem je tudi solnce zopet zašlo. Franciec-o je kmalu sklenil, da naredi iz ladijinih ostankov s pomočjo zamorcev plav in poskusi dospeti do obrežja. Nato pa se je vlegel, v drugič, na tem pomenljivem kraju, se priporočil varstvu Vsemogočnega in kmalu trdno zaspal. Šele ko so topli solnčni žarki posijali na mladeniča, se je zopet zbudil. Zelo je bil utrujen od naporov in trpljenja prejšnjega dne in pa ker v prvi noči ni zatisn.iločij.Vstal je in se vsedel na zaboj. Kako ves drugačen prizor se je mudil njegovim očem! Ocean je zopet spaval, nebo jo bilo čisto in jasno in niti najmanjšega oblačka ni bilo videti nikjer. Obzorje je bilo čisto in ravno, iu rahel vetrič je pihljal nad temnomodrim morjem,iznad katere-roga se je zopet vzdigaval peščeni otok v isti velikosti, kakor onega dne, ko je stopil Francisco prvič nanj. Toda s tem je z lepoto prizora pri kraju. Ospredje otoka je bilo strašno videti. Celo obrežje je bilo posuto s kosi razbite ladije, sodi za vodo in drugimi stvarmi, ki so bile tu in taiu visoko nagromadene. Mej vsem tem pa so ležala trupla onih, ki so poginili. Na nekaterih krajih so bila trupla vržena daleč na suho iu so bila že vsa posušena, druga pa so še vedno plavala na malih valovih. Bila je to prava podoba smrti iu opustošenja. Rešeni zamorci so še trdno spali, ko je trancisco zapustil svoj vzvišeni prostor in se podal na obrežje, da vidi, kakšna sredstva za rešitev inu je dala tuja nesreča. V veliko svoje veselje ni samo našel množice sodov, temveč tudi mnoge napolnjene s pitno vodo. Vrhu tega tudi dovolj živeža in raznih drugih stvarij, s pomočjo katerih se bi dalo narediti plav. Imel je zdaj dovolj živeža in vode za samega sebe in rešene za tnorce. Nato se je podal k tem in jih nagovarjal, oni mu niso dali odgovora niti se sploh ganili. Suval jih je, toda zastonj. Njegovo srce je že začelo hitreje biti strahu, da ne bi bili morebiti že umrli vsled prejšnjih naporov. Radi tega je močno sunil z nogo enega izmed njih, in šele sedaj, ko se je poslužil (Nadaljevanje na 7. strani.) JOSEPH TBINER'Sl Radosti življenja je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega pre-bavljanja, ker „ Trine vo zdravilno grenko vino lr*ER VM register«:® vam bo vst da to pomei kri, ki je vii Zahtevan, prikazujejo rt lo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem uaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le Trinerjevo ivilno grenko vino jedino pristno kot najpopolnej Dober Dobro Dobro ; Jedino to zdravilo in i gim boleznim, kadarkoli je zabranilo bolezni. POZOR! - Kadar ral morate vzdržati s ko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu. ovijanje, je. 3Xo6ni živci. Močne mišice. Dolg-o življenje. igo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mno-{abite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot H • Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER, 799 South Ashland Avenue CHICAGO, ILL. Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah: Trinerjevein brinjevcu, slivovici, tropinovcu in konjaku. Anton Terdič 200 RUKY STREET. J0E.IET, ILL. N. W. Phone 825. Rojakom priporočam svojo [ SLOVENSKO GOSTILNO i kjer jim postrežem pole? drugih C pijač tudi z najboljšim domačim > vinom, ler finimi smodkami. k Prodajani trd in mehak premog po S nizki ceni. Rojaki, dobrodošli »oKmo« USTANOVLJENA 1871 OF J0LIET, ILLINOIS, Kapital in preostanek S300,000.00 Prejema raznovrstne denarne uioare ter pošilja denar na vse dele sveta. J- A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. c- H. TALC.OTT, blagajnik TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so uaše "The 0. s." ioc. in ''Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v JolietJIls. JOHN UMEK l°či Sehlilz-evo pivo, ki je najboljše v Ame-r*ki. Raznovrstne druge Pijače in smodke:::::::;: Cor. Lake and Genesee Streets , Telefon 851 waukegan, ill. GEO. LATCH 168 95 cesta. South Chicago, telefon štev. 1844. ~~ priporoča— Slovencem ia Hrvatom svoj nov sQ,00 Srebrna možna ura z enim pokrovom in 15 kamni ... .............814.00 Nikijasta ura s 7 kamni......$ (j.O0 " '»obe se tudi srebrna ure z dvojnim [ pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu. Urno koiesovje tniilnm kakorlao si kdo izbere EUrin ali Waltham. Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo. II v??!« l lic s slike trii ivb »ti nu-av-nih P"^?^ ri-salh »mrriških držav 3 za 10, 13 za 3jC. Velika raz?Wdnioa s sliko cele šetubaUke rsunave en za 15 ojat-iv. Valilo uJno ra'.?led-nice 3 za 103 Iž za 33c. Razprodajalcem knjig dajem rabat ali popust po pismenem dogovoru. Mani t zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Naslov za knjige in cenik: Naročila za ure in zlatnino: M. POftORELC, Bos 22«, Wake- Ml p0U0RELC, <"• o. 15. Sclmctte, Held, Mich. g0!,m «®« Masuitc Temple, ANTON NEMAN1CH, 205-207 OHIO ST., JQLIET, ILL. Prvi slovenski pogrebnimi zarod in konjušnica. Chicago Phone 2278. Northwestern 416. Priporočam ae Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza. Ntanovanje 913 TV. Scott Street, Northwestern Telephone 344. AMERIKANSKI SLOVENEC itr SKPTKMHRA 1905 1 M. F. LOUGHRAN, Loughi-aii Hldg. JOLIET, ILL. Prodaja hiše in lote v ugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in poso-juje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseli takih zadevah. (Nadaljevanje e 6. strani.) Anton Vogrin 100 RUBY "STREET JOLIET, ILL. Slovenski - čevljar Rojakom priporočam svojo čevljarsko delavnico, kjer šivam, krpam in popravljam čevlje lepo, hitro in po nizki ceni. V zalogi imam tudi nove čevlje za moške in ženske. preMOG TRD IN MEHEK, TER kok in drva ZA KURJAVO prodaja v Jolietu po najnižjih cenah Stefan Kukar, Northwestern Telefon 348 in 1479. FRANK MEDOSH 9478 Ewlng Ave., vogal »5th ulice, en blok 0(1 slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, III. —+oo+— ostiluičai*.... G Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu. TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123. M. B. Soli 11 s ter Young Building Joliet, Illinois. Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota. Lote na Hickory cesti v Jolietu. ter zavaruje poslopja in življenj STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in fimežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah Alexander Chicago telef. 2791 122 Jefferson Street:::::JOLIET. ILL N. W. telef. 927 Tie Joliet MM BiH Razpošilja denar na vse kraje sveta. Kapital $100,000. T- A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic prva gostilna V ROCKDALE. Naznanjam rojakom po Jolietu in okolici, da sem otvoril svojo novo gostilno, v kateri bodem točil vedno 8*eže Porterjevo pivo in druge pijače. Priporočam se vsem v obilen °bigk, zagotavljajoč vsem dobro Postrežbo. 27ifn ** ern o j 31arentic. kaše slovenske gospodinje vedo so pri nas vedno dobro in solidno Postrežene. Zato jim priporočava nadalje svojo novo urejeno MESNICO °bilo založeno s svežim in prekaje-^iia mesom. Naša doma scvrta mast )e zelo okusna ter je garantirano {Uta. John & anton pesdertz 1103 N. Broadway, Joliet, 111. Northwestern Phone 1113. Chicago Phone 4531 sile, kar ne bi nikdar ne storil drugače, se je zamorec vzbudil iz svoje brezčutnosti, vzdignil glavo in gledal malomarno okoli sebe. Francisco se je bil nekoliko priučil jezika Kroumanov in je nagovoril zamorca v tem jeziku. V svoje veliko veselje je opazil, da mu je odgovoril in akoravno ne v istem jeziku pa vendar v nekem drugem, onemu podobnem, da so se lahko pogovarjali. S pomočjo tega zamorca, ki ni delal posebnih ceremonij z ostalimi, so se zbudili še oni in kmalu so se živahno pogovarjali. Francisco jim je kmalu dopovedal, da bodo naredili plav in se vrnili domov. Dokazoval jim je, da bode živeža in vode kmalu zmanjkalo, ako ostanejo tukaj in da bodo morali vsi poginiti. Ubogi ljudje skoro niso vedeli, ako bi ga imeli za kako nadnaravno bitje ali ne, in si mej seboj pripovedovali, kako jim je prejšnjega dne prinesel sveže vode. Vedeli so, da on ni bil na razbiti ladiji in iaradi tega jim je bila njegova navzočnost prava u-ganka. Njihov pogovor je imel ta dobri uepeh,da so imeli mladeniča za neko višje, njim prijazno bitje in so mu bili radi pokorni. Peljal jih je gori na grič, jim ukazal odkopati pesek in jim dal na novo vode in živeža. Ravno ta dar in način, kako ga jim je dal, je vzbudil njihovo občudovanje bolj,kakor kaj druzega. Francisco je jedel z njimi, vzel iž svojega zaboja nekol'H© orodja, kolikor ga is imel, ter jim dejal, da naj gredo z njim. Najprvo so zbrali sode in jih zvalili skupaj. Prazne so pripravili za plav — pobrali so kose jambor ter skrbno odvzeli od njih vrvi,da jih porabijo za zvezanje plava. Eno ali dve jadri, ki so jih tudi našli, so razvili, da se posuše, in dali na eno stran ves živež in pa oblačila,ki so utegnila biti še dobra. Zamorci so delali rade volje, ter so kazali precej razumnosti. Predno je napočil večer, je bilo na varnem vse, kar je imelo le količkaj vrednosti. Valovi so metali sedaj sem in tja le mrtva trupla in male ostanke razbite ladije, ki niso bili za nobeno rabo. Mnogo časa bi nam vzelo, ako bi hoteli natančneje popisati vse napredovanje Francieca in zamorcev tekom naslednjih štirih dni, ko eo vsi jako naporno in marljivo delal'. Resnica je, da je zelo pogosto sila mati iznajdbe, in mnogo duhovitih stvari so izumeli, predno bo zamogli zgraditi plav, ki je bil tako velik, da je mogel nositi vse in njih živež, in je imel eno jamboro in jadro. Navsezadnje se jim je dobro posrečilo in petega dne so se Francisco in zamorci podali na plav. Najprvo so ga z drogovi odrinili od obrežja, potem jim je pa bilo kmalu mogoče razviti jadro, in ker je vlekel ugoden veter, so zamogli pluti s hitrostjo treh milj na uro naravnost proti obrežju. Šele ko so bili pol milje od otoka, se je izgubil ves strašni smrad, ki je prihajal od gnjitja trn pel, katerih niso mogli vseh pokopati, ker bi to vzel6 preveč časa. Zadnja dva dni njihovega bivanja na otoku je postal vzduh tako strašet', da 80 se začeli celo zamorci zgražati nad tem. Predno pa je napočila noč in je bil plav kakih osem milj od otoka daleč, je nastopila popolna tišina, ki je vladala celega naslednjega dne, dokler ni va vsezadnje potegnil ve trič iz jugovzhoda, ki jih je potem gnal proti severu. Ta veter jih je gnal v stran od obrežja,kar oni niso mogli tega preprečiti. Francisco je le hvalil Boga, da so imeli toliko množino živeža in vode, da eo mogli biti brez vsake nevarnosti, da ne bi jim zmanjkalo potrebnega za življenje, če tudi bi imeli nasproten veter za več dni. Veter pa je vlekel nespremenjeno in čilo, in so ee oni sedaj nahajali v Beninskem zalivm Vreme je bilo lepo in morje gladko. Leteče ribe so se v celih tropah vzdigovale iznad morske površine in" padale na plav, ki je plaval še vedno proti severu. Tako so pluli Francisco in njegovi zamorci za kakih štirinajst dni na prostanem oceanu, ne da bi le količkaj druzega videli kakor vodo in nebo, ki se jim je kazalo dan za dnevom. Francisco je približno preračunal, da ne mcirejo biti daleč od suhe zemlje, ko so navsezadnje petnajstega dne zagledali na eeverni strani dve jadri. Franciecovo srce je utripalo veselja do Boga. Ni imel sicer daljnogleda, da bi ei mogel ladijo natančneje ogledati, toda vseeno je plul proti njej,in ko so prišli proti večeru bližje, je zapazil, da ima pred seboj dve ladiji. Ko je Francisco še vedno zrl in in ugibal,kakšni„ladiji bi to utegnile biti, je zahajalo solnce ravno za njima. In ko je čez nekoliko minut zatonilo za obzorjem,so se pokazali obrisi ladij točno in razločno. Ni se mogel motiti. Francisco je bil prepričan, da je bila ena teh ladij 'Avenger' in njegova prva misel je bila, da bi spremenil tek plava in se dal zopet od vetra gnati proti severu. Toda ko je stvar natančneje premišljeval za trenutek časa, ee je odločil rs-vnati drugače. Zavil je jadro, da bi ne bilo mogoče opaziti plava, ter na to opazoval, kako se sučeta ladij i,dokler je bilo še evitlo. Prav nič ni dvomil, daje bila ladija zajeta iti da so se pri tem vršili navadni pvizori ropanja in prelivanja krvi. Plav je bil sedaj nekako štiri milje daleč od njih, ki so že izginjale izpred Franciscovih oči, ko je naenkrat opazil, da ee je roparska ladijf obrnila proti zapadu. Francisco je čutil, da se mu eedaj ni bilo več bati,da bi tudi njega zajeli, je zopet razvil jadra v nadi, da dospe do ladije, ter jadra z njeno polnočjo, do prvega pristanišča, ako je niso navrtali. Komaj pa se je bil plav obrnil zopet proti njej, se je v daljavi zasvetilo in opazil je,da eo roparji ladjo zažgali. • Sedaj je bilo seveda povsem nepotrebno priti do nje. Francisco je že zopet mielil obrniti svoj plav proti severu, ko mu je šinila v glavo misel — dobro je poznal krutoet in krvoločnost pomorskih roparjev — da so mogoče roparji pustili nekaj živih ljudi na ladiji, da poginejo v ognju. Zaradi toga je še nadalje plaval v smeri proti goreči ladiji, katero je neprestano opazoval. Plamen ee je širil vedno bolj in bolj in se lotil jambor in jader drugega za drugim. Veter je močno vlekel in ladija ee je držala vedno v smeri vetra — znamenje,da so bili ljudje na krovu. V začetku ee je zdelo, da se vedno bolj oddaljujejo od ladije. Ko pa je ogenj uničil jadro za jadrom, ee je njena hitrost zmanjšala in tekom ene ure se je nahajal Francisco pod njenim zadnjim delom. Ladija je bila eedaj en sam plamen od sprednjega krova do glavne jambore. Ogenj je švigal izza prednjega dela ladije visoko gori nad nižje jambore ter se končeval v velik in gost oblak dima, ki ga je veter nesel pred njo. Srednji del krova še ni gorel, vendar pa je vladala tu že tolika vročina, da se je moštvo podalo na zadnji del ladije, kjer so trepetali sedaj v veliki razburjenosti ali pa nemem obupu. Roparji so namreč v svoji krvoločnosti odrezali in uničili vse čolne, da bi se oni ne mogli rešiti. Vsled svetlobe, ki jo je razširjala goreča ladija, so kmalu zapazili bližanje Francisca. Komaj je prišel s plavom pod zadnji del ladije in je zavil jadra, so spustili doli vrvi in so skoro vsi splezali na plav. V malo minutah, ne da bi spregovorili besedice, eo bili vsi raz ladije in Francisco je zopet od-plul, ravno ko je začul ogenj švigati skozi okna kajit. Plav, na katerem ge je sedaj nahajalo dvanajst oseb več, ee je obrnil zopet proti severu. Kmalu potem, ko so bili rešeci postrežem z vodo, po kateri,so zelo hrepeneli, je Francisco zvedel kaj več o njih. Ladija je plula iz Kar-tagene v Južni Ameriki v Lisabon z nekim Don Cumanoe, ki je imel tam velika posestva. Obiskal je tuid tam svojo družino, ter ee je zdaj vračal čez kanarske otoke, kjer je tudi imel posestva, zopet nazaj v Južno Ameriko. Na tej poti pa jih je vihar zagnal proti jugu, kjer so srečali 'Avenger ja'. Ker pa je bila Cumanosova ladija zelo hitra, jo je mogel ropar šele po dolgem teku vjeti. Ko so se je polastili in hišo našli na njej skoro nobenih vredno Btnih stvari, ker je bila napolnjena večinoma le s pohištvom in drugim orodjem za Do n Cumanosa,so se raz-ljutili in najprvo uničili vse čolne, na to pa ladijo zažgali in pazili, da nian rriocli momarii CITAJTE NOVO IZŠLO KNJIGO ZDRAVJE! SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLSNS. Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak I rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje. Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem o čuti lih, o človeški naravi ali temperamentu, prcmernbi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali /ene. V drugem poglavju točno opisuje vzroke, razvitek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi bolezni mož ki h ali ženskih, zujedno nas t;i knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — m v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in najradikalneje ozdraviti. Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini. Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa. Src ii zdravi uli bolni pinite j»o to lcn|i«-o ! Ako ste bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroku radi katerih je bolezen nastopila, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite. Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU OOLLUnTSU ker je to koristno knjigo napisal in to tem več ker je tudi preskrbel da se: 20 tiso« linjioolezni najhitreje zadobi nazaj prvotno ZDRAVJE. Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajto-na sledeči naslov; Dr. E. C. COLLINS MEDIC AL I > ST I TUT 13, 140 W. 34th Street, NEW YORK, N. Y. I POZOR! Rojake, kateri so knjige že naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo I da so mogli toliko časa čakali za nje, kajli nam ni bilo mogoče poprej postreči, ker so knjige J že le sedaj gotove. Ali se zanimate za južne kraje? Želite-li izvedeti o čudovitem razvoju, ki se zdaj dotraja po velikem osrednjem jugu? O brezštevilnih priložnostih za rr.lade in stare može—da se obogate ? Ali želite izvedeti o bogatih poljedelskih zemljiščih, rodovitnih, ugodno ležečih, ob večji železcični progi, kiobrode dve, tri ali štiri letine na istem polju vsako leto, katere lahko kupite pozelo nizkih cenah in pod ugodnimi pogoji? Ali morda o živinoreji v krajih kjertraja zimsko krmljenje kraikih šest (G) tednov? Okrajih, kjer prinaša pridelek zelenjadi in sadja vsako leto velike dohodke? 0 deželi, kjer se lahko živi na prostem vsaki dan leta? O priložnostih za vstanov- 1 jen je dobičkonosnih izdelovalnih industrij; o bogatih rudninskih legah in ugodnih mestih za kupčijo? Ako želite 'zvedeli podrobnosti o jednem ali o vseh gori navedenih vprašanjih, pišite name. Z veseljem vam bom spore čil »atanino in resnično. G. A. PARK. General Immigration and Industrial Agent. LOUISVILLE & NASHVILLE RAILROAD CO. LOUISVILLE, KY. F. KORBEL & BROS. prodajalce >inn od trte in žgainia H. Sol« 201 i a 202 Burber bid*. JOLIET. I L 11 S O I S. JAVNI NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. r\ niso mogli mornarji ognja ganiti dokler bi bilo mogoče. Tedaj so pa ti lopovi popustili nedolžne in nesrečne ljudi svoji usodi,da poginejo v ognju. (Dalje prih.) Sonoma Co. OeJLi±or:n.iei. Vbodna zaloga vina in urad: 684-686 W 12 St. TELEFON: tin CANAL. A. Schoenstedt, naslednik firmi Lougliran & Sclioenstedl E.PORTER BREWING COMPANY EAGLE BREWERY Izdelovalci Pokoj uje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke. Cor. Cass & Chicago Streets, I. nadstropje, sari ULEŽAM FIVE Pivovarna: South Bluff Street. mm PAL ALE IN LONDON PORTER i&iisj Posebnost je Pale W.iwier Bier, JOLIET, ILLINOIS PetriC & Legan '209 Indiana Street, Joliet. llliroli N. W. Pilot!« 703 i SI o venska * goslljit!«. Naznanjem rojakom, da s^m \f pievzel prni ktaiktm žo dobre poznano gostilno ter se pripoio-tam vsem v obilen obisk. AMERIKANSKI SLOVENEC 15. SEPTEMBRA 1905 f7liilU1r\a r^rifti^-r Velika jesenska otvoritev naše ^IlUllU & ^UIIICI prodajalne v SOBOTO 16. SEPT. ggg* na voglu Jackson in Chicago cest, Joliet ~ Vsi rojaki po Jolietu in okolici so uljudno vabljeni k ti veliki otvoritvi naše prodajalne, kajti postreči jim zamoremo sedaj z raznim blagom po nizkih cenab. Največja zaluča ženskih kloMtov, moške ii ženske oprave, noškit ii ženskib čevljev, moških klobukov, moške, ieške in otroške obleke I. dr. *sr^rttstr* Merile In navedene cene in isMito se mmhm im nriiih Zaloga ženskih Jklobukov. Na izber imamo veliko zalogo pocestnih klobukov (Street Hats) najnovejših krojev kot so t.akozvani: Polo, Tommy Atkins, Camille, Hambler itd. po cenah od Silno mbfino blago za modroce (licking), navadna vrednost loc, pri otvoritvi yard le po................................9c Pri nas se dobi tudi vsakovrstni konec, šivanke, žnora za obleke, elastični pasovi, zapone, mere za Šivilje, bucike, na-prstniki, knofi, pavola, lasne bucike in lepo dišeči perfum po najnižjih cenah, Pine praznične srajce, lepo izdelane, vredne vedno $1, v soboto le po......75c Moške spodnje obleke, 50c kakovost, v soboto le po........................3flc 25c kakovost, v soboto le po........19c MoSki beli telovniki ali vestje, raznih vrst, posebno lepi, vredni vedno $1,50, v soboto pa le po.....................#5c Moške potr Fine nogovice za mošt vredne 16c par, le to soboto pa -ia 25c Najboljše moške nogo ne par 25c. le to soboto pa..........za 25c Na izber jih imate v, kol črne, rjave, pisane, i. d Lepa izber moških in -amnic (opri ........................do 50c F' '••« za mo: • e bodo šle '-i c« Fini ženski nedeljski čevlji, vredni $2. samoto soboto pa par za.........$1.50 Najboljši ženski čevlji iz Vici kid, box calf in patent usnja, vredni $3 in $3.2"> sam o to soboto par za...........$2.75 Velika zaloga čevljev za fante, dekleta in otroke, vsi garantirani, da se dobro nosijo. To soboto jih dobite po najnižji ceni. v Ge si želite popravljati svoje čevlje, dobite pri nas močne podplate, cveke, i- dr. po nizki ceni. 'Shinola' je najboljče črnilo za snaženje čevljev, po katerem se usnje nikdar ne razpoka, vedno lOcškatlja, to soboto pa Krasna vrsta umetnih in modernih okrašenih klobukov (Trimmed Hats), z žametom,.[trakovi, nojevimi in drugimi peresi in okraski. Oene so od $1.69, $1.98, $2.19, $2.49, $2.98, $3.19, $3.49, pa do $ 11.00 Se dražje klobuke izdelamo po naročilu hitro in zanesljivo. Popolna izber jesenskih trakov krasnih in umetnih barv yard od.....4c do BOc Pri nas dobite tudi posamezna krasna peresa za okrašenje klobukov po.... 15c 25c, 29c, 39c pa do $1.98 Oe si želite sami okrasiti klobuk, dobite pri nas lepe in moderne modele iz klo-bučevine (felt shapes) raznih barv po ..................................69 c Obleka za moške in dečkk Pridejali smo to jesen naši prodaja ni tudi še oddelek za moško obleko, kaif re i mamo popolno zalogo, najboljšega kakor tudi najtrpežnejšega izdelka. Tu navajamo nekaj cen:. Moške lepe obleke, močno in unijsko izdelane, vredne povsodi $12.50, pri nas pa samo to soboto po............$9.60 Moške fine obleke, za katere morate povsodi plačati $18, samo to soboto pa le po........ ...................$13.50 Največja izber oblek za moške, vse ročno izdelane in silno trpežne po najnižjih cenah in glede na kakovost blaga od;....................$10 do $22.60 Pridite in se sami prepričajte o naših oblekah. Videli bodete, da govorimo resnico in da vam prihranimo denar. Velika zaloga moških, deških in otroških sukenj po nizkih cenah v predpro-daji. / Fine obleke za šolske fante, garantirane in lepo izdelane vredne $2.5^, samo to soboto pa le po...................$1.65 Naša lina deška 'VikingSystem' obleka, čisto volnena, vredna $4.50 in $5, samo to soboto pa le po................$3.45 Popolna izber deške obleke, najmočneje izdelane od $1.65 pa do........$6.60 Moške fine hlače, vredne $2 in $2.50, to soboto pa le samo po.. .$1.50 i« $1.75 Moške delavne'Jean'hlače, vredne $1, to soboto pa samo..................65c Fantovske vsakdanje 'Jean' hlače,vredne 75c, to soboto pa le samo.........50c Kratke hlače za dečke, garantirane, da se ne razparajo in čisto volnene, vredne 50c le po...........................85c Imamo jih tudi še druge vrste, ki se prodajajo vedno po 75c, 85c in $1. ki jih bomo dajali samo to soboto po . .50c Plave vrhnje hlače (overalls) 'California Drill'rdeče znotraj, za katere morate vselej plačati 05 in 75c; pri nas pa jih dobite v soboto le po..............3SJc Jopiči ali bluze za na delo le po.....39c Delavne srajce. jal»o močne, vredne 50c. v soboto le po..................... ,85c Klobuki in kape za moške in dečke. Nalboljše vrste klobuki za moške, 'Tiger iJrand', navadna cena $3, to soboto pa le za....................$2.50 Vsi $2 .50 vredni moški klobuki lo soboto P°..............................$2.00 Vsi $1.50 klobuki v soboto po.... $1.3 5 Vsi $1.25 klobuki v soboto po.......95C Lepa izber klobukov za dečke, najnovejše mode, vseh vzorcev in po nizki ceni. Im amo tudi v zalogi lepe kape za moške in dečke, raznih vrst. ki jih bomo dajali to soboto po znižani ceni. ' *«■ pisalnega papirja,kovert, črnila, *nikov, igralnih kart, krtač, >žic za ključe, i. dr. v so- Moški s v n't. ■•tnimi črkami, vredni ^ >to pa lepo................................• • 40c Popolna zaloga platn ' )v po nizki ceni. Moške fine praznične >0 lepo izdelane, vredne 95c, $1 .. o soboto po zelo znižani cen; Moške fiue delavne rok edne vedno $1 in $1.25, to sobe '-»za Največja izber vseh mestu. Lepa vrsta knofov za man tons) vredni vedno par po 50c m soboto pa le par po..........25c in Knofi za ovratDike, vedno en po 5c, v soboto pa kar 2 za ... .„.............5c Velika iz.ber dežnikov (marel) za moške in ženske po izvenredno nizkih cenah to soboto. Čevlji za moške in ženske. Vsi veste, da so 'University čevlji najboljši čevlji za moške kar se jih danes prodaja v Ameriki. Vsak par je garantiran, da se dob|-o nosi. Imamo jih vseh velikostij in oblik, par po.. $3.50 Velika izber finih moških čevljev iz samega usnja, vrednih vedno$3.50, to soboto pa par le..................$2.95 Čevlji za moške za praznik, vredni 82.50, samo to soboto pa par le za.$1,85 Delavnih" čevljev za moške dobite tu veliko izber, vredni vedno $1.50, to soboto pa par samo za..............$1.10 Velika izber ženskih potrebščin. Tu dobite celo vrsto dobrih in trpežnih ženskih dekliških in otroških nogovic po cenah par od.........10c pa do 50c Krasni ženski ovratniki, stranski lasni glavniki, robci, pasovi, denarnice, mo-derci, spodnje srajce, -wrappers, izdelani predpasniki beli in raznobarvni, se dobe pri nas po najnižjih cenah ter so solidne kakovosti. Kadi pou. j.^iij.. ; r -nili prodati vso svojo zalogo kufrov po nižji ceni kot nas siane jo. Pridite in se 6ami prepričajte. «—— Mešano blago in drobnarije. Fino močno Percale-blago preje vedno yard po 10c, zdaj v soboto pri otvoritvi yard le po..........................,7c Druge še boljše vrste Percale, preje yard 12|c, zdaj pri otvoritvi yard le po____9c Naše krasno Gingham-blago za obleke, temnih in svitlih barv pri otvoritvi yard le po..............................lOc Beljeni in nebeljeni muslin, navadna 10c kakovost, pri otvoritvi pa yard le po..........................6c in 8c Močno blago za rjuhe, 2 yarda Hiroko, preje yard po 25c, zdaj pri otvoritvi yaid le po...............'.........I8c Društveni znaki. "Cisto zlati društveni W. C. IT. znaki, vredni $2, v soboto le po ........................$1.35 <'isto zlati K. of C. znaki, vredni vedno $1.25, to soboto le po ..........................95C Ženski društveni broži za naše borštnarice, čisto zlati, vredni $1.50, to soboto pavle po... 9 5 c mm Iz Združeni 11a rilipine. fi ^ i*QQQOOOOOOCXXXX>0(X>OOOQ&^ Kje je najbolj varno naložen denar? p Mestna hranilnica ljubljanska ijj j"e največji in najmočnejši slovenski d< nami /1 v«d te vrste po vsem Slorenskem. 1 Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Kontni davek pričuje Ji| hranilnica sama. i]1 V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Z« varnost vseh ; ;■ ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem ' svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, j du nlagatelji ne morejo nikdar imeti 1 ifcene izgube. To jri poznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, kadway, Joliet, [lis.