MED TEORIJO IN PRAKSO NTC sistem učenja v predšolskem obdobju Maja Rožič, dipl. vzgojiteljica, Vrtec Jesenice Strokovni delavci javnih vrtcev smo zavezani programu za predšolsko vzgojo, tj. Kurikulumu za vrtce. Ta predstavlja strokovno podlago za načrtovanje in izvajanje dejavnosti v oddel- kih. Nudi nam nabor ciljev in primerov dejavnosti po področjih, ki usmerjajo k optimalnemu razvoju otrok. S predpostavko, da strokovni delavci ob vsem tem razumemo razvojno teorijo predšolskih otrok, pomen spodbudnega učnega okolja in vpliv igre na otrokov razvoj. V želji po obogatitvi naše prakse strokovni delavci iščemo in vključujemo tudi druge, sodobnejše vzgo- jne koncepte. Eden izmed njih je sistem NTC učenja, ki ga je zasnoval dr. Ranko Rajović in se osredotoča na tri glavna področja: na stimulacijo razvoja sinaps, na asociativno razmišljanje in na razvoj funkcionalnega mišljenja. Uvod na razvojno stopnjo. Učenje se praviloma začne s Skozi leta prakse sem v svoje delo vključevala različ- prepoznavanjem nekega problema, pri čemer pri- ne vzgojne koncepte. Pri delu v prvi starostni sku- de do neravnotežja v delovanju miselnih struktur. pini sem vpeljevala predvsem elemente pedago- Različni avtorji, ki aplicirajo Piagetovo teorijo v pra- gike Marie Montessori ter koncepta Reggio Emilia, kso in poudarjajo konstruktivizem kot način uče- ki sem ju spoznala v času svojega študija. Nekaj let nja in poučevanja, menijo, da otrok v interakciji z sem sodelovala v mreži mentorskih vrtcev progra- različnimi materiali in dogodki konstruira znanja. ma Korak za korakom, ki deluje pod okriljem Pe- Pomembno je torej okolje, v katerem se otrok uči dagoškega inštituta. Program sem izvajala v vseh ob aktivnem raziskovanju in v interakciji z odrasli- starostnih skupinah. Leta 2017 sem se na izobraže- mi, vrstniki in materiali (Marjanovič Umek v Kroflič vanju srečala s programom NTC učenje. Elemen- idr. 2001, 27). te v svojo prakso vpeljujem še danes. Ker opažam pozitivne rezultate, si želim, da se nad konceptom Vigotski je bil v svoji sociokulturološki teoriji razvo- programa navduši še več strokovnih delavcev ter jih ja mišljenja kritičen do Piagetovega pogleda, po začne vpeljevati v svojo vsakdanjo prakso. katerem je treba čakati, da je otrok pripravljen na posamezno razvojno stopnjo, in s tem razvoj pre- Koncept temelji na povezovanju nevrofizioloških pustiti spontanosti. Vigotski je mnenja, da je za spoznanj in edukacijskih ved. Učenje z NTC me- otrokov razvoj zelo pomembno tudi učenje. Uče- todo odpira vrata kreativnemu učenju, hitrejšemu nje naj bi namreč pospeševalo razvoj, sploh če je spoznavanju ter lažjemu odkrivanju in razvijanju zastavljeno tako, da je korak pred otrokovim razvo- otrokovih sposobnosti. Število in hitrost ustvarjanja jem. Vigotski uvaja pojma aktualni razvoj (ki po- možganskih sinaps sta največja prav v zgodnjem meni že doseženo stopnjo razvoja) in potencialni obdobju otrokovega razvoja; tako za intelektualni, razvoj (ki predstavlja najvišjo stopnjo razvoja, ki bi motorični, govorni kot tudi grafomotorični razvoj ga otrok v določenem trenutku dosegel). Vigotski (Rajović 2016, 5). posebej poudarja pomen socialnega učenja, ki po- teka med kompetentnimi vrstniki ali odraslimi na Psihologija poučevanja eni strani in otrokom na drugi strani (Marjanovič Ko govorimo o tem področju, najpogosteje izpo- Umek v Kroflič idr. 2001, 28). stavimo tri kognitivno razvojne teorije, iz katerih so izpeljani številni modeli predšolske vzgoje. Brunerjeva kognitivna teorija pa predstavlja tri ravni obdelave informacij, s pomočjo katerih otrok Piagetova teorija razvoja mišljenja govori o fazah oblikuje modele realnosti: aktivnost, slika, jezik. Av- razvoja, ki so kronološko opredeljene, razvoj pa po- tor skozi spiralni model razvoja (ki ga aplicira tudi teka po napovedljivih in zaporednih fazah. Na po- na učenje) izpelje tezo, da otrok določene ideje in sameznih stopnjah si otrok ob izmeničnih proce- koncepte razume najprej na intuitivni ravni in jih sih asimilacije in akomodacije postopoma izgraju- šele kasneje pretvori na zahtevnejšo raven. Glavni je vse celovitejše spoznanje o objektih in vse celo- poudarek Brunerjeve teorije je, da je vsaka raven vitejše miselne strukture. Različne miselne opera- razumevanja veljavna in vsebine same po sebi cije, kot so konzervacija, grupiranje, razvrščanje in niso pretežke. Tudi Bruner (podobno kot Vigotski) prirejanje, se razvijajo na vseh razvojnih stopnjah. meni, da je poučevanje zelo pomemben del razvo- Vendar pa je otrokova miselna struktura odgovo- ja. Oba pa pri razvoju in učenju posebej poudarjata rov in utemeljitev kakovostno zelo različna glede pomen socialnega konteksta. Bruner tudi poudar- 13 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO ja, da na pripravljenost otroka ni potrebno čakati, - Zagotavljanje zasebnosti in intimnosti. ampak jo lahko tudi poučujemo in s tem pospeši- - Zagotavljanje fleksibilnosti in stimulativnosti mo otrokov razvoj (Marjanovič Umek v Kroflič idr. (ureditev igralnice naj se spreminja glede na 2001, 28). starost otrok in glede na dejavnosti, ki v igral- nici potekajo). Nevrofiziološki vidik V predšolskem obdobju je hitrost ustvarjanja po- Organizacija prostora mora biti fleksibilna do te vezav ter število ustvarjenih povezav med nevroni mere, da nudi možnosti za organizacijo dejavnosti, neprimerno večje kot po sedmem letu starosti. V ki potekajo v vsej skupini hkrati, za dejavnosti, ki notranjosti možganov se med nevroni odvija boj potekajo v manjših skupinah, vedno pa je potreb- za dominacijo, ustvarjajo se nove povezave med no zagotoviti tudi prostor za umik. aktivnimi nevroni in nove komandne poti. Razvoj pomembnih centrov v možganih dobiva vzpodbu- Otroška igra de, oblikuje se celotna mreža novih poti, neaktivni Otroška igra je univerzalna dejavnost, ki se spre- nevroni odmirajo, neaktivne poti pa se izgubljajo. minja glede na otrokovo starost, vsebino, čas in V tej stimulaciji se nahaja odgovor na vprašanje, ali okolje. Igra je dialog med domišljijo in resničnostjo, bo otrok dosegel svoje biološke potencialne ali ne med preteklostjo in prihodnostjo, med konkretno- (Rajović 2013, 6). stjo in abstraktnostjo, med varnostjo in tveganjem. Otroško igro lahko opredelimo tudi tako, da opi- Pomembno je, da v predšolskem obdobju vsako- šemo njene značilnosti, zlasti tiste, ki jo ne glede dnevno vnesemo elemente, ki dokazano stimuli- na vrsto igre in ne glede na teoretske razlage igre rajo mentalni razvoj otrok, pa tudi specifične vaje, razlikujejo od drugih dejavnosti: ki razvijajo koordinacijo kretenj in motorike ter na ta način preprečijo motnje koncentracije in pozor- - Igra je notranje motivirana; v njej se otroci bolj nosti v kasnejšem življenjskem obdobju. Enako ukvarjajo z dejavnostjo samo kot s cilji, njihovo pomembno je tudi razvijanje hitrosti razmišljanja vedenje je spontano. in sklepanja (funkcionalno znanje), s čimer spremi- - Zunanja pravila igre ne definirajo pomembno. njamo nadarjenost otrok (Rajović 2013, 7). Otroci sami definirajo pravila in jih tudi spre- minjajo, če jih potrebujejo za »nadziranje« igre, Predšolska vzgoja v kurikulu za vrtce npr. v simbolnih igrah, igrah s pravili. Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki ima - Otroci v igri pogosto pretiravajo s čustvi, tako z svojo osnovo v analizah, predlogih in rešitvah, ki so vrsto kot intenzivnostjo in prehajanjem iz ene- uokvirile koncept in sistem predšolske vzgoje v vrt- ga čustva v drugega. Dovoljeno jim je tudi in- cih, kot tudi v sprejetih načelih in ciljih vsebinske tenzivnejše izražanje tistih čustev, ki sicer niso prenove celotnega sistema vzgoje in izobraževa- zaželena; npr. jeza, strah, moč. nja. Je dokument, ki na eni strani spoštuje tradici- - Ko se otroci igrajo, uživajo v svojih čustvih, ide- jo slovenskih vrtcev, na drugi strani pa z novejšimi jah in socialnih odnosih. V igri se veliko giba- teoretskimi pristopi o zgodnjem otroštvu in iz njih jo in so fizično dejavni. Navadno so v igro zelo izpeljanimi drugačnimi rešitvami in pristopi do- vključeni in jo neradi prekinjajo zaradi zuna- polnjuje, spreminja in nadgrajuje dosedanje delo njih opozoril. v vrtcu (Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v - Otroci se igrajo z znanimi predmeti, raziskuje- vrtcih 2009, 7). jo neznane predmete, predmete pretvarjajo in dopolnjujejo s svojimi predstavami. Bahovec in Kodelja (1996, 45) pravita, da izraz pred- - Igralne dejavnosti so pogosto domišljijske in šolski kurikulum zajema naslednja področja: zago- igra lahko poteka zgolj na simbolni ravni; npr. tavljanje dejavnosti za otroke v vsej skupini, majh- igre pretvarjanja in igre vlog. nih skupinah ali individualno; časovni in prostorski - Otroci v igri uporabljajo govor za neposredno in razpored dejavnosti; možnosti, ki jih imajo otroci socialno referenčno komuniciranje, z metajezi- ali odrasli za injiciranje dejavnosti; kakovost in raz- kovnim zavedanjem vzdržujejo referenčni okvir ličnost ponujenih spodbud, vrste sredstev, materi- igre in uporabljajo govor v različnih govornih alov in pripomočkov; bistvene vsebine dejavnosti; položajih (za pripovedovanje, razlaganje, poga- formalnost in neformalnost izvajanja dejavnosti; janje, izražanje čustev). didaktične, spontane igre in strukturirane naloge. - Ko se otroci igrajo, poskušajo pokazati, česa so se naučili. Pokažejo usvojene spretnosti in Spodbudno učno okolje kompetentnosti. Kurikulum za vrtce (1999, 23) navaja, da je pri obli- - Igra otrokom pomaga povezati različne zmo- kovanju prostora potrebno upoštevati tri načela: žnosti, znanja in spretnosti, ki so jih razvili oz. - Organizacija zdravega, varnega in prijetnega se jih naučili na različnih področjih (Marjanovič prostora (tako notranjih kot zunanjih površin). Umek in drugi 2008, 72). 14 Didakta NTC sistem učenja čokolado ali kaj podobnega, bo to morda kdaj pa Številna empirična spoznanja so pokazala, da mi- kdaj tudi storil. Če pa je njegovo igrišče od domo- selna aktivacija otrok prispeva k povečanju zna- vanja oddaljeno 5 km in tja prihajajo njegovi prija- nja, trajnosti in večji uporabi usvojenega znanja, telji, se bo vsakokrat, ko bo imel čas, odpeljal 5 km uspešnejšemu transfernemu učenju, zmanjše- v hrib, da bi se igral. Igra je za otroke največji motiv. vanju napak v mišljenju, boljšemu razumevanju Enako analogijo lahko damo tudi v šoli. Če otroko- bistva in zakonitosti – vzrokov in posledic, večji vo učenje pogojujemo z dobrimi ocenami, da bo v usposobljenosti za samostojno učenje, razvoju prihodnosti imel dober poklic in dobro plačo, mu kritičnega in ustvarjalnega mišljenja, njene flu- to ne bo nikakršen motiv. Če pa učenje izvajamo entnosti in fleksibilnosti, razvoju raziskovalnega skozi igro, se bo lažje naučil tisto, kar pričakuje- duha, motiviranost otrok, živahnosti delovne at- mo, ne bo ga strah šole in odgovarjanja na pamet, mosfere, zadovoljstvu zaradi uspešnega reševa- dobil bo samozaupanje in hitreje bo napredoval nja problemov in podobno (Rajović 2016, 5). (Podgornik in drugi 2015). Ustanovitelj programa Ranko Rajović je specia- Program (Rajović 2016) se izvaja v treh stopnjah, list interne medicine, magister nevrofiziologije v mlajših skupinah (15–25 otrok), z vmesnimi in doktor športnih ved. Je ustanovitelj Mense v obdobnimi testiranji, s katerimi spremljamo in petih državah in od leta 2002 član odbora za na- usmerjamo razvoj otrok. darjene otroke mednarodne organizacije Mensa (predsednik 2010–2012). Je tudi sodelavec UNI- 1 Dodatna stimulacija razvoja sinaps v možganih CEF-a in dobitnik nagrade mednarodne Mense (MERF – Mensa education and resarch fondation) Telesno – gibalne igre z veliko gibanja na prostem, za intelektualni prispevek družbi. Dela na peda- hoja in tek po valovitem terenu, preskakovanje, goški fakulteti v Kopru. Sodeloval je na TEMPUS plazenje (otroci naj bodo veliko bosi), vrtenje oko- projektu Anglija – Slovenija. Po NTC projektu so li svoje osi, veliko različnega skakanja, plezanje ter izvedli tudi dva EU projekta (IPA CBC): Hrvaška- vaje za ravnotežje. -Črna Gora in Srbija-Romunija. Program se tre- nutno izvaja v sedemnajstih evropskih državah Igre za akomodacijo oziroma prilagajanje očesnih in kar v sedmih je akreditiran pri ministrstvu za leč sliki ali situaciji, ki je najpomembnejši proces za izobraževanje (Vir 1). kasnejše funkcionalno branje, učenje in koncen- tracijo. To so igre z žogo, iskanje podobnosti med Cilj NTC programa je, da otroke pravilno spodbudi- slikami, igre za preskakovanje, plazenje, plezanje, mo v obdobju, ko se, kot že rečeno, intenzivno obli- plavanje, sestavljanje besed po predlogi, sestavlja- kujejo vzorci razmišljanja, sklepanja, povezovanja, nje mozaika po vzorcu. ter da se pri njih razvije funkcionalno znanje tako, da se z zanimivimi nalogami in igrami izzove vedo- Grafomotorične vaje, kjer se razvija fina motorika željnost. Ob tem se razvijejo miselni procesi. Če re- za izvajanje natančnih gibov rok ob vzdrževanju čemo otroku, naj vsak dan vozi kolo 5 km v hrib in v dobre kondicije med prsti in očmi: držanje pribora, 15 letih boš postal svetovni prvak, tega prav gotovo slačenje in oblačenje, zapenjanje gumbov, zavezo- ne bo počel. Če pa mu rečemo, da bo vsakič dobil vanje vezalk, polaganje in sestavljanje žebljičkov. 15 Vrtenje Ravnotežje Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Pajkova mreža Hoja po ravni liniji Akomodacija Seriacija 2 Spodbujanje razvoja asociativnega učenja Ko se otrok igra s simboli, se uči branja in prepo- znavanja simbolov (ta proces je temelj za nadaljnje učenje in se mora spodbuditi že zelo zgodaj); otrok prepoznava in pomni logotipe avtomobilov, ozna- ke držav, klubov, različnih izdelkov. Tudi pesmi in deklamacije se uči s simboli in asociacijami. Igre spomina: otrok pojme (zastave, logotipe, em- bleme), ki jih je med igro spoznal, uporablja v kla- sičnih spominskih igrah ter igrah spomina z aso- ciacijami. Glasbene dejavnosti: otrok posluša himne različ- nih držav, jih primerja (ob poslušanju ustvarja zve- zo med abstraktnimi simboli), prepoznava instru- mente po zvoku, razlikuje glasbo v načinu, ritmu, tempu, dinamiki, kar spodbuja pogovor o glasbe- nem okusu (Juriševič in drugi 2010). Igra s simboli (igra spomina, igra prirejanja) 16 Didakta Družabna igra s simboli Olimpijske igre Možiček kopitljaček, to bister je junaček, nikdar se ne upeha, kopitati ne neha, kopita skoz in skoz, kopitne Anko v nos Primer NTC sestavljank Učenje deklamacij s pomočjo asociacij 17 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Je čas, ko lepo, mlado listje brsti in se kukavica iz gozda oglasi (POMLAD). Primeri ugank na osnovi posebnih informacij (Podgornik in drugi 2015): V kakšni povezavi so koale s številom 18? ODGOVOR: Koala vsak dan prespi do 18 ur. V kakšni povezavi je komar s številom 500? ODGOVOR: Komarjeva krila zamahujejo tako hi- tro, približno petsto udarcev na sekundo, da za- radi tega žuželka med letom neprestano oddaja brenčeč zvok. Zaključek Program NTC sistem učenja vnaša spremembe v izobraževanje tako v vrtcu kot tudi kasneje v šoli. Uporaba programa prispeva k ustvarjanju spod- budnega okolja za učenje in optimalnemu razvo- ju otrok. Dejavnosti so bolj zanimive, dogaja se nekaj novega, otroci so bolj motivirani, brez stra- hu pred neuspehom. Tako za otroke kot za vzgoji- telje igralnica postane kraj, kjer se počutijo varno in kamor vsi radi prihajajo. Prvi korak in naloga pri Učenje deklamacij s pomočjo asociacij poučevanju z NTC sistemom učenja, ki ga je po- Vir: Enci benci na kamenci trebno narediti, je poznavanje NTC tehnik in vsa- kodnevno vnašanje le-teh v prakso. Na začetku je uporaba občasna in izbrana. Od ustvarjalnosti, ra- dovednosti, znanja in svobode učitelja je odvisno, 3 Spodbujanje razvoja funkcionalnega mišljenja v kakšni meri bo uporabljal NTC tehnike. Rezul- Najnovejše raziskave kažejo, da je logično razmi- tati, ki se dosegajo, pa dajejo vse večjo svobodo šljanje in hitro reševanje problemov mogoče uriti in samozavest vzgojitelju. Izredno pomembno je in da možgani lahko ustvarjajo določeno »stanje izobraziti starše o NTC tehnikah, da bodo razume- dobre forme«. To spodbujajo ugankarske zgodbe, li način dela in da bodo lahko sledili delu in na- ki ustvarijo razmišljujočo situacijo, ob reševanju predovanju svojega otroka. Nenazadnje pa bodo katere otroci doživljajo radost. Veliko zgodb otroci lahko določene tehnike izvajali tudi doma. Zave- ne bodo mogli rešiti sami. Zamišljene so tako, da dati se namreč moramo, da domača in institucio- pri reševanju sodelujejo tudi vzgojitelji. Dejavnosti nalna vzgoja hodita z roko v roki. lahko izpeljemo na dva načina, in sicer s pomočjo ugankarski zgodb ali ugank in ugankarskih vpra- šanj (Rajovič 2015). Uganke in problemska vprašanja: za najmlajše so Literatura primerna vprašanja iz narave in sveta, ki jih obkro- Bahovec, E. D., Kodelja, Z. (1996): Vrtci za današnji čas. Ljubljana: ža, starejšim postavljamo težja vprašanja, jim po- Center za kulturološke raziskave pri Pedagoškem inštitutu. Gašperin, R. (2007): Enci benci na kamenci: slovensko ljudsko izroči- magamo, jih usmerimo in pomagamo pri skupin- lo. Ljubljana: Mladinska knjiga. skem delu. Hohmann, M., Weikart, D. P. (2005): Vzgoja in učenje predšolskih otrok. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Juriševič, M., Rajović, R., Drgan, L. (2010): NTC UČENJE. Spodbujanje Igre za spodbujanje ustvarjalnega mišljenja: otro- učnih potencialov v predšolskem obdobju – gradivo za strokovni seminar. Univerza v Ljubljani: Pedagoška fakulteta. ka v igri spodbudimo k iskanju različnih in izvirnih Kroflič, R., Marjanovič Umek, L., Videmšek, M., Kovač, M., Krajnc, S., idej iz raznolikih področij – odprta vprašanja in Saksida, I. idr. (2001): Otrok v vrtcu – priročnik h kurikulu za vrtce. Ma- ribor: Založba Obzorja. preizkušanje ter ustvarjanja idej otrok (Juriševič in Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. drugi 2010). Primeri ugank s skrito besedo (Pod- Marjanovič Umek, L., Fekonja Peklaj, U. (2008): Sodoben vrtec: mo- žnosti za otrokov razvoj in zgodnje učenje. Ljubljana: Znanstveno- gornik in drugi 2015): raziskovalni inštitut Filozofske fakultete. Podgornik, T., Rajović, R. (2015): Tu ga ni, le kje tiči? Ljubljana: Mensa Slovenija. Mi še ne vemo, če radi bi to dvoživko doma imeli, Rajović, R. (2016): Kako z igro spodbujati miselni razvoj otroka. Lju- saj bojimo se zelo, da bi se njenega strupa navzeli bljana: Mladinska knjiga. Rajović, R. (2013): IQ otroka – skrb staršev. Ljubljana: Mensa Slovenija. (MOČERAD). Vir 1: https://www.ntcslovenija.com/ntc-ekipa/ 18 Didakta