Pridevniške tvorjenke na -ski, -ški, -čki in -cki v Trubarjevih in Dalmatinovih prevodih biblijskih besedil
Andreja Legan Ravnikar
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, Novi trg 2, SI - 1000 Ljubljana, alegan@zrc-sazu.si
- scn i/1 [2008], 53-66 -
V prispevku analiziramo najbolj produktiven tvorbeni model pridevniških tvorjenk v 16. stoletju: izpeljavo s priponskim obrazilom -ski in različicami -ški, -čki in -cki, ki se pripenjajo na enako besedotvorno podstavo. V biblijskih besedilih smo ugotavljali konkurenčna razmerja med njimi, razlikovanje med Trubarjem in Dalmatinom in razkrivali zapleteno problematiko oblikovanja knjižnih novotvorjenk v 16. stoletju.
This paper analyses the most productive model of forming adjectival derivatives used in the 16th century: derivation with the suffix -ski and its variant -ški, and with the suffixes -čki and -cki which are affixed to the same word-formation base. The paper is an attempt to identify the competitive relations between these suffixes and discern the differences between Primož Trubar and Jurij Dalmatin with regard to their use. The paper also attempts to shed light on the complex issue of forming literary neologisms in the16th century.
Ključne besede: 16. stoletje, biblijski prevodi v slovenščino, pridevniške tvorjenke na -ski, -ški, -čki in -cki, Primož Trubar, Jurij Dalmatin
Key words: 16th century, Bible translations into Slovene, adjectival derivatives with the suffixes -ski, -ški, -čki and -cki, Primož Trubar, Jurij Dalmatin
0 Besedotvorna analiza tvorjenih oz. motiviranih besed se omejuje na jezikovno gradivo iz vseh slovenskih biblijskih prevodov 16. stoletja. V manj kot treh desetletjih je izpod prevajalskega peresa Primoža Trubarja in Jurija Dalmatina izšlo dvanajst besedil. Prvi slovenski biblijski prevod v knjižni izdaji je Trubar-
— 53 —
Andreja Legan Ravnikar
jev TA EVANGELISVETIGA MATEVSHA (1555).1 Nadaljnji protestantski prevodi si kronološko sledijo takole: TA PERVIDEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA (TT 1557), TA DRVGI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA (TT 1560), SVETIGA PAVLA TA DVA LISTY (TL 1561), Ta Celi PJalter Dauidou (TPs 1566), SVETIGA PAVLA LISTVVY (TL 1567). Prvi Dalmatinov prevod predstavlja delo JESVS SIRAH (DJ 1575), dve leti pozneje je izšel Trubarjev NOVIGA TESTAMENTA PVSLEDNI DEIL (TT 1577), naslednja sta prevoda Dalmatina BIBLIE, TVIE, VSIGA SVETIGA PISMA PERVI DEIL (DB 1578) in SALOMONOVE PRIPVVISTI (DPr 1580). Trubarjev najobsežnejši prevod svetega pisma je nova zaveza TA CELI NOVI TESTAMENT (1581-82). Dalmatin je prevajalsko delo zaključil s celotnim prevodom svetega pisma BIBLIA (DB 1584). V slovarski obliki predstavljen popis občnoimenskega besedja je v preteklem letu 2007 (z letnico 2006) izšel v mednarodni zbirki Biblia Slavica, v knjigi komentarjev k faksimilirani izdaji devetih od obstoječih dvanajstih prevodov biblijskih besedil 16. stoletja. Pregled nad besedjem iz najstarejših slovenskih biblijskih prevodov je omogočil obstoj popolnih izpisov slovenskega besedila vseh 12 knjig, ki so sestavni del trimilijonske kartoteke popolnih izpisov slovenskih besedil iz vseh 53 ohranjenih tiskanih del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja.2 Zanimivo je, da biblijski prevodi predstavljajo skoraj dve tretjini vseh izpisov, to je 1.702.600, samo BIBLIA 1584 ima 950.000 enot.
0.1 Najproduktivnejši model tvorbe pridevnika v knjižnem jeziku 16. stoletja, ki izkazuje tudi pogosto rabo, je navadna izpeljava s priponskim obrazilom -ski ter različicami -ški, -čki in -cki. V slovarsko popisanem besedju smo izpeljanke poiskali in izločili ročno; izločili smo tudi druge tvorjenke na -ski in njihove različice. Jezikoslovna analiza je potekala po predstavljenih problemskih sklopih, ki izkazujejo tipološke lastnosti tvorbe pridevniških tvorjenk v obdobju oblikovanja slovenske knjižne norme.
1	Matevžev evangelij je bil ponatisnen še dvakrat, in sicer v TT 1557 in TT 1581-82. Jezikovne spremembe v obeh delih je primerjala M. Merše (1990).
2	Intenzivno izpisovanje je v Sekciji za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU potekalo od srede sedemdestih do začetka devetdesetih let 20. stoletja. Uporabili so klasičen postopek izpisovanja, ki je bil v prvih letih, ko fotokopiranje ni bilo splošno dostopno in poceni, najsodobnejši način. Gradivo za leksikografsko delo so pripravili tako, da so uporabili listke formata A6, na katerih so fotokopirali besedilne odlomke, ki zagotavljajo dovolj sobesedila za vsestransko slovarsko predstavitev zaporedno izpisovanih enot, zlasti za njihovo pomensko razumevanje in prepoznavanje uresničevanih skladenj skih vlog. Zajete so vse besede ne glede na besedno vrsto v vsakokratni rabi. Gradivo je bilo zbrano za načrtovani slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja (gl. Poskusni snopič 2001). V popis občnoimenskega besedja je vključeno vse besedje prevoda, robne in medbesedilne opombe, povzetki, ki uvajajo poglavja, besedilnozvrstno raznolika spremna besedila ter slovenski predgovori, ki večinoma sledijo nemškim. Besedam so pripisane besednovrstne in slovnične oznake in v katerih delih se posamezni leksem uporablja. Podrobneje o zgradbi besednovrstnega popisa in novih podatkih gl. Einleitung (Merše (ur.) idr. 2006: 101-111).
- 54 --Slavia Centralis 2/2008
	 Pridevniške tvorjenke na -ski, -ški, -čki in -cki v Trubarjevih in ... 	
1 Obrazilni morfem -ski3 je domače priponsko obrazilo besedotvornopo-mensko raznolikih po večini vrstnih pridevnikov.4 Kot je pokazalo jezikovno gradivo, se je rabil za poimenovanje pripadnosti (vdovski), povezanosti s čim (benediktinski), izvora (grčki), podobnosti (hlapčiski), vrste (evangeliski) in za izražanje skupinske svojilnosti (slovenski). Kasneje se je zamenjeval s prevzetimi obrazilnimi morfemi, npr. -ičen, zlasti pri novejših prevzetih besedah, npr. tonemičen namesto tonemski, enciklopedičen namesto enciklopedijski, fi-lologičen namesto filološki (Toporišič 1972: 308). Za 16. stoletje smo ugotovili, da so številne novotvorjenke nastale z izpeljavo iz osebnih imen in imen za prebivalce mest, pokrajin, svetopisemskih krajev in dežel v skladenjski podstavi in priponskim obrazilom -ski. Novotvorbo potrjujejo mnoge različice, ki se razlikujejo po besedotvorni podstavi ali/in priponskem obrazilnem morfemu: glasoslovne, pravopisne, oblikoglasne in besedotvorne različice. Razlog za tvorbeno raznolikost je pripisati dejstvu, da gre za skupino tvorjenk s prevzetim skladenjskopodstavnim samostalnikom, slovenska pisna norma pa se je šele oblikovala.5 Gre za prevode bibličnih in drugih verskih besedil iz/ali preko nemščine, latinščine in grščine (Ahačič 2007: 268-282), zgledi pa izkazujejo različne stopnje prilagoditve slovenskemu jeziku. Stopnjo prilagojenosti lahko potrjujemo s konkretnimi primerjalnimi zgledi iz Lutrove postile.6
3	Po Bajcu (1952: 62-64) je izhodiščno praslovansko obrazilo -bskb, ki ima enak pomen in rabo v slovanskih in germanskih jezikih. Posledica vzporednega razvoja in dolgotrajnega vplivanja nemščine na slovenščino so tudi kalkirane pridevniške tvorjenke z obrazilom -iš, ki so se posamostalili, npr. evangeliš (en zgled v TT 1557), lutriš (Krelj). Kot je pokazala primerjalna analiza krščanskih terminoloških tvorjenk v tristo letih knjižnega jezika, so se tovrstne tvorjenke v dobi katoliške prenove pogosteje pojavljale, npr. cvingljaniš, evangeliš, kalviniš, katoliš, lutriš, ob zavedanju slovenskih besedotvornih zakonitosti pa so se povsem umaknile pridevniškim tvorjenkam na -ski (Legan Ravnikar 2001/02: 189).
4	A. Vidovič Muha (1978: 257-258) utemeljuje tudi kakovostni pomen pridevnikov na -ski in -ški, ki imajo stilno zaznamovano podstavo, npr. frkolinski, stremuški, gizdalinski itd., ker jim ustreza vprašalnica kakšen in zanje velja večina meril, vezanih na kakovostne pridevniške besede, npr. stopnjevanje.
5	Neustaljenost tvorbe in rabe izpeljank na -ski ter njihovih besedotvornopomenskih kategorij se kaže od prvega pravopisega normiranja slovenskega jezika leta 1899 (Dobrovoljc 2004: 274-279). Na primer pomenskorazločevalno razmerje med priponsko različnimi oblikami so skušali uvesti šele v slovarskem delu Slovenskega pravopisa (1962), npr. aprilovo vreme 'vreme meseca aprila' in aprilsko vreme 'vreme, podobno aprilovemu'.
6	M. Merše (1990: 177) je ugotovila, da zamenjave odkrivajo konkurenčno neizostreno alternativnost enobesednega krajevnega imena in poimenovanja, sestavljenega iz pridevnika na -ski ter ustreznega občnega imena. Zamenjava je praviloma tekla v smeri sestavljeno poimenovanje > enobesedno ime, npr. Galileiska deshela > Galileia. Izbor levega pridevniškega prilastka namesto desnega samostalniškega predstavlja oddaljitev od Lutrove predloge. O problematiki v zvezi z izpeljavo pridevnikov na -ski iz tujih lastnih imen je pisal A. Breznik (1982: 335-337).
— 55 —
Andreja Legan Ravnikar
1.1 Besedotvorne vrste
1.1.1 Prevladujoč tvorbeni postopek pridevniških tvorjenk na -ski in različic na -ški, -čki in -cki je navadna izpeljava iz samostalnika, lahko tudi iz nižje-stopenjske samostalniške tvorjenke, npr. pri Dalmatinu samopravičarski, izjemoma iz pridevnika, npr. norski, očinski, studenski 'studenčen', ali deležnika, npr. pri Dalmatinu povzdigovanjski, spominjavski, zaklanski (ofer). Skoraj vse izpeljanke so nemodofikacijske.
1.1.2 Za pridevniške izpeljanke na -ski je v 16. stoletju značilna tudi konverzija (Legan Ravnikar 2007c: 115), in sicer posamostaljenje in poprislovljenje. Preobrazbo v samostalnik so doživeli pridevniki, kot deželski, dvorski, duhov-ski, gosposki (DB 1584) in gosposka (TPs 1566), moški (TT 1577), mrtvački in mrtvaški, naturski, pozemeljski. Nekateri pridevniki so prešli med prislove, npr. ajdovski, bukovski, človečki (Dalmatin), ferraterski, goljufski (dva zgleda za prislov, trije z razlikovalnim morfemom -sko), grčki (Dalmatin), grški (Dalmatin), grski (Trubar), junački (in junačko), judovski,7 kranjski, kraški (le prislov), latinski (pridevnik v devetih delih, prislov v sedmih delih, enkratna pojavitev latinsko v TPs 1566), mojstrski, slovenski (v enajstih delih pridevnik, v petih prislov), tiranski (in tiransko). Pridevnik grški je izpričan v sedmih in prislov grški v petih Trubarjevih delih, v enem je posamostaljen; kot manj konkurenčno različico Trubar navaja grski (TL 1561, TL 1567) in izjemoma grsko (TL 1567). V vseh treh skladenjskih vlogah je izpričana izpeljanka grčki, ki jo je Dalmatin dosledno zapisoval (DB 1584, DJ 1575). Poglejmo si nekaj zgledov v sobesedilni rabi:
Inu one imaio zhes fe eniga Krala, eniga Angela is tiga predpoda, kateriga ime ie po Iudovsku Abaddon, inu po Gershkim ie nemu ime Appollyon, tu ie, konzhauez (TT 1581-82, 398). Onu ie tudi ofgorai nad nim tu pifmu bilu piffanu Sgershkimi, inu Slatinskimi, inu Siudouskimi pushtabi, Leta ie ta Iodouski Kral (TT 1557, 248). On praui, Vmeish ti Gershki? (TT 1557, 406). Tu meiftu Corintus leshi vti Gerski desheli (TL 1561, A IIa). Inu ako eden ali dua oli Try uti Cerqui fnefnanimi Iefyki, Iudouski, Gershku oli Latinski, poredu gouore (TL 1561, 48a). Veidra) v'Gerzhkim ftoji Metreta, katera mera dershi okuli dvajfseti nafhih Firtelnou (DB 1584, III, 48a). Onefimus fe v'Gerzhkim jesiki rezhe priden (DB 1584, III, 119b). Inu fo zhes fe eniga Krajla imele, eniga Angela is te Prepadi, timuiftimu je Iudoufki ime, Abaddon, inu Gerzhki je njemu ime, Apollyon (DB 1584, III, 143a).
Prevzete besede, ki tvorbenega postopka konverzije niso doživele, so predvsem novotvorjenke, npr. angliski, arimatijenski, austriski, barbariski, ce-remoniski, gileadski, gomorski, hebronski, hesbonski, zabuloniski, kseniski, kramarski, litvaniski, pajerski, pamfiliski, razbojnski, saducejski (< saduceer
7 Judovski v prislovni rabi je izpričan v petih biblijskih prevodih pri Trubarju in Dalmatinu, medtem ko se besedotvorna varianta judovsko uveljavlja le pri Trubarju v štirih knjigah: v TT 1557 obstaja kot edina možnost, v TL 1561 konkurira starejši različici judovski, medtem ko se v kasnejših prevodih TT 1577 in TT 1581-82 uveljavlja kot edina možnost.
- 56 --Slavia Centralis 2/2008
- Pridevniške tvorjenke na -ski, -ški, -čki in -cki v Trubarjevih in ... -
pri Dalmatinu, saducej in saducejer pri Trubarju), saksoniski, sidoniski, sinajski, sinearski, tesaloniski, tiatriski, tiberiaski, traciski.
2 Ustaljeno izrazno podobo kažejo zgledi že predhodno znanih tvorjenk:
desetinski, dvorniski, gozdenski, hribski, igrski, katoliski, kmetiški, konjski, koroški, kroniški, kupski, lotrski, mlinski, moški (samostalniška raba le v TT 1577), ogenjski, peklenski, puntarski, rihtarski, rimljanski, rimski, ritenski, ogrski, šotenski, tempelski, valski, vdovski, ženski (samostalniška raba še ni izpričana), živinski, žrebski. Nepremenjenost, delna nepremenjenost ter izvršene glasovne premene v izglasju podstave in na stiku podstave s priponskim obrazilnim morfemom ter vpliv obrobnih slovenskih narečij so sprožili tvorbo še treh različic.8
2.1 Razlikovalni pari glede na besedotvorno podstavo
2.1.1 Razlike se kažejo v stopnji fonetične prilagoditve tvorjenk s prevzeto podstavo. Lahko gre za glasoslovne adaptacije nemških fonemov ali pojav protetičnih glasov, npr. antberharski in antverharski, betleemski (Trubar) in betlehemski (Dalmatin), izraelski in jezreelski. Dovolj pogoste so zamenjave fonemov: j in v, npr. galilevski in galilejski, j in n, npr. laodicejski in laodi-censki, d in t, npr. trahonidiski (Trubar) in trahonitiski (Dalmatin), a in o, npr. judavski in judovski, a in e, npr. apostelski in apostolski (oboje pri Dalmatinu), ebrajski in ebrejski, lutarski in luterski (različen zapis polglasnika - lutrski), magdalavski in magdelavski, t in n, npr. genezaretski in genezarenski, n in r, npr. amoniterski in amoriterski, ali pa izpad (po večini) zvočnikov oz. zlogov, npr.: adrianitiski (Dalmatin) in adriatiski (Trubar), aziatiski in aziski, belial-ski in beliaski, cidoniterski in cidonierski, efezirski in efeziski (oboje Trubar), judoski in judovski oz. judojski, galileski in galilejski oz. galilevski, genezare-
8 A. Bajec (1952: 63) je razlagal, da so tri različice -čki, -ški in -ski nastale zaradi glasovnih premen na morfemskem šivu: -čski > -čki in -žski > -ški, kar je še vidno v 16. stoletju, potem se je začelo analogično spremešavanje. Škrabec med drugim omenja prehod čk v šk/sk, ki je potekal prek vmesne stopnje -čšk-/-čsk- v besedotvornih obrazilih, kar naj bi bil veliko mlajši pojav. V 16. stoletju je zabeležil en primer: nemčki > nempčki > nempški; zadnje sta izgovarjala Trubar in Krelj, pisala pa sta po nemškem pisnem zgledu tistega časa. Prehodni glas p se med m in s ali š in t ali č nehote vrine v izreko, č pa se je spremenil v š verjetno zaradi soglasnika ali soglasnikov, ki so pred njim, in ne zaradi sledečega k: nembški (JD I, 330; JD IV, 221, 429-430). Tri leta po prvem pisanju je Škrabec o tem pojavu trdil, da je nemški lahko nastal neposredno iz nemčski (JD IV, 221). Za obliko človeški pa je bil prepričan (JD IV, 222, 430), da je nastala kot nekakšna izravnava vzporedno obstoječih oblik človečski (človečaski pri Krelju), človečki (Dalmatin) in človeski (Trubar). Prim. J. Narat (2006: 76). Soglasnik m pred č je po Škrabčevem mnenju izpad še pospešil, podobno kot r pred turski. Spremembo je razložil še drugače: zaradi soseščine soglasnikov č in š (čš = tšš) se je okrepil glas š, t pa je začel pešati in je izginil (Merše 2006: 60).
— 57 —
Andreja Legan Ravnikar
ski in genezarenski oz. genezaretski, kananejski in kananeski, kananejški in kananeški, kraljevski (Dalmatin in Trubar) in kraljeski (enkratna pojavitev v DB 1584), samarieski (TT 1557) in samariski (tri dela), keršanski (TE 1555), kerščanski (v vseh dvanajstih biblijskih besedilih) in kerščkanski (TL 1561).
2.1.2	Besedotvorna prilagoditev se kaže v tem, ali je obrazilo, ki ga pri višjestopenjski tvorbi pojmujemo kot del podstave, poslovenjeno ali ne: egip-terski (DB 1578) in egiptarski (DB 1578), ciganerski (TT 1557) in ciganarski (TT 1581-82), amoriterski (DB 1578, DB 1584) in amoritarski (DB 1578).
2.1.3	Konkurenčne izpeljanke s podaljšano osnovo so verjetno nastale, da so se »razbremenile« težko izgovorljive soglasniške skupine na stiku podstave in priponskega obrazila: bukovski (pri Trubarju in Dalmatinu) in bukviski (TE 1555), egiptovski (Trubar in Dalmatin, prim. Egiptovec in Egiptar v DB 1584) in egiptski (DJ 1575),prerokovski (Dalmatin) inprerokski (Trubar), hlapčovski (Trubar) in hlapčiski (Dalmatin), kraljevski (Dalmatin in Trubar) in kraljski (TPs 1566), levitovski (Dalmatin) in levitiski (Trubar in Dalmatin). Pri izpridev-niških tvorjenkah z domačo podstavo so oblikovale različice zaradi kopičenja soglasnikov na morfemskem šivu, npr. vinogradski in vinogradiski, zakonski (Dalmatin) in zakoniski (Trubar), zemeljski in zemliski.
2.1.4	Besedotvorne variante so nastale tudi zaradi razlikovalnih motivirajo-čih besed, od katerih se nekatere ne pojmujejo kot tvorjenke (v oklepaju), ker se je tvorbeni postopek izvršil v nemščini, npr. aleksandrinerski (< Aleksandriner) (Dalmatin) in aleksandriski (< Aleksandrija) (Trubar), araberski (< Araber) in arabski (< Arab 'Arabec'), asirerski (< Asirer) in asiriski (< Asirija) (oboje v DB 1584), benjamiterski (< Benjamiter) oz. benjaminiterski (< Benjaminiter) in benjaminski (< Benjamin), cidoniterski (< Cidoniter) in cidonski (< Cidon, prim. cidonierski < Cidoner) (vse v DB 1584), ebreerski (< Ebreer) (Dalmatin), ebrajski in ebrejski (< Ebrej) (Dalmatin), edomiterski (< Edomiter, Edomitar) in edomski (< Edom), epikurarski (< Epikurar v petih Trubarjevih delih, prim. epikurer in epikurej v DB 1584) (TL 1561, DB 1584), izraeliterski (< Izrae-liter) in izraelski (< Izrael), kaldeerski (< Kaldeer) (Dalmatin) in kaldejski (< Kaldej, Kaldeja?) (Dalmatin in Trubar), mahabeerski (< Mahabeer) (Dalmatin) in mahabeski (< Mahabea, Mahabeus?) (Trubar), madianiterski (< Madianiter) in madianski (< Madian, Madiana?) ter različici midianiterski (Dalmatin) in midianski (Trubar), moabiterski (< Moabiter) (Dalmatin) in moabski (< Moab) (Dalmatin), sodomiterski (< Sodomiter) (Dalmatin) in sodomski (< Sodoma 'oseba, mesto, dežela').
2.1.5	Drugi tip različnih besedotvornih podstav, ki jih združuje skupna korenska beseda, predstavljajo dvojice zgledov, ki se med seboj razlikujejo po vrinjenem fonemu i na morfemskem šivu, npr. betleemiski in betleemski, babiloniski (< Babilonija) in babilonski (< Babilon), epikuriski (v samostalniški in pridevniški rabi: TT 1557, TL 1567, DB 1584) in epikurski (TT 1557, TT 1581-82), salomoniski in salomonski, macedoniski in macedonski, persijaniski in persijanski, bibliski in bibelski, evangeliski (V 8 Trubarjevih in Dalmatinovih delih) in evangelski (poknjiženo evangeljski, enkrat v DB 1584), moabiski (Trubar) in moabski (Dalmatin), niceniski in nicenski, samariski in samarski,
- 58 --Slavia Centralis 2/2008
- Pridevniške tvorjenke na -ski, -ški, -čki in -cki v Trubarjevih in ... -
persijaniski inpersijanski, sodomiski (Trubar) in sodomski (Dalmatin), tiraniski in tiranski.
2.2 Razlikovalni pari glede na priponsko obrazilo
2.2.1 Že prvi pregled gradiva kaže, da med piscema obstajajo razlike v rabi tvorjenk z obrazilnimi morfemi -ski, -ški, -čki in -cki, ki smo jih ugotavljali tudi pri Krelju (KB 1566, KPo 1567) in Juričiču (JPo 1578).9 Obrazilni morfem -ški, ki se je v nadaljnjem razvoju knjižnega jezika izkazal kot edina knjižna različica izhodiščnega -ski, prevladuje pri Trubarju, medtem ko rabi Dalmatin pri istovrstnih zgledih priponsko obrazilo -čki, ki ga je moral poznati iz narečno zaznamovanega govorjenega jezika, npr. človeški (pri Trubarju v TT 1557, v desetih Trubarjevih delih je človeski) in človečki (enkrat človečki in človeki v DJ 1575), grški (redko grski) in grčki, mrtvaški (tudi mrtvaski) in mrtvački (in nemrtvački), junaški in junački, hrovaski10 in hrvački (manjkrat hrvacki, prim. poenostavitev v izgovoru lučki pri vseh protestantskih piscih). Primerjajmo zglede v sobesedilni rabi:
Kadar fe nam zhlovezhka pomuzh odpovej, taku bo gvifhnu Boshja pomuzh per nas (DB 1584, II, 139a). Raunu kakor pezh noue lonze skusha, taku shaloft skusha zhlouezko mifsel (DJ 1575, 111). Potreiba zhloueikimu lebnu (DJ 1575, 237). Sakaj le ti fam snafh vfeh Zhlovejkih otruk ferce: De fe tebe boje vfaki zhas, kakor dolgu ony v'tej desheli shiveo, katero fi ti nafhim Ozhetom dal (DB 1584, I, 189a). Inu to Linobo / nemarnoft / oblashane htimu Molene odsheni ftu Boshio Sapauido / oblubo inu zhloueshkimi nadlugami (TT 1557, ee b).
2.2.2 Tudi opozicija pri uporabi obrazilnega morfema -ski in -ški se deloma kaže v avtorstvu prevajalca, npr. babiloniski (v petih Trubarjevih delih in DB
9	Pri Juričiču sta potrjeni tvorjenki človečaski in človečastvo (polglasnik je zapisan z a), kjer gre po Ramovšu (1924: 299) za poenostavitev izgovora soglasniške skupine -čsk- s sekundarnim polglasnikom; prepričan je bil, da gre v JPo 1578 za srbohrvaške oblike. Besedotvorne variante oz. razlike se kažejo tudi v individualni rabi: Trubar ima človeski, človestvu Dalmatin človečki, človečtvu (Škrabec, JD II: 21, JD III: 512-513). Ramovš (1924: 297) je ugotavljal, da je -čki zapisoval tudi Tulščak in Megiser, izpričan pa je še v naslednji dobi protireformacije in katoliške prenove: pri Hrenu, Kastelcu in v Hipo-litovem rokopisnem slovarju. Pregled po Kastelec-Vorenčevem obrnjenem slovensko-latinskem slovarju (1680-1710) je pokazal, da obrazilni morfem -ški uspešno konkurira starejšemu -čki, kar se vidi iz dvojne rabe, npr. junački, kmetički sta predstavljena v večjem slovarskem sestavku, drugod pa je stara besedotvorna različica iz pisne rabe povsem izginila, npr. tvorjenke brez variant grški, meniški, nebeški, nemški. Izjemoma so se tvorjenke na -čki kot edina možnost tudi obdržale, npr. kovački, mrtvački (toda mrtvaštvo). Pridevnik človeški se je ustalil že pri Schonlebnu, Rogeriju in kasneje pri Japlju. Človeški se je še pojavljal pri Kastelcu in Basarju, pri Rogeriju pa imamo človeški in človestvo.
10	Prim. hrvatski (KB 1566), mrtvatski (JPo 1578).
— 59 —
Andreja Legan Ravnikar
1584) in babiloniški (TPs 1566), bibliški11 (TT 1577) in bibliski (TL 1567, TT 1577, DB 1584, tudi bibelski), istrijanski (*istrnski) in istrijanški (oboje v DB 1584), prešuski (TE 1555, TT 1557) in prešuški (TT 1581-82), turski (v štirih Trubarjevih delih in DB 1584) in turški (v štirih Trubarjevih delih). Maloštevilni zgledi tvorjenke papeski se pojavljajo hkrati s prevladujočo različico papeški, kar velja za Trubarja in Dalmatina. Zgledi na -ški, kot ciliciški (TT 1560), gala-taški, genezareški, kananeški in kananejški, kroniški, menihiški, niceniški (TT 1560),prazniški (TT 1581-82), turški, so izpričani le pri Trubarju. Različice na -ski v istovrstnih zgledih so potrjene pri Dalmatinu in kot manj konkurenčna možnost ponekod pri Trubarju, npr. ciliciski (TL 1561, TT 1581-82), niceniski (TT 1557), prazniski (TT 1581-82).
Iz naštetih primerov lahko razberemo, da Trubar na tem mestu izkazuje veliko besedotvorno ustvarjalnost. Dosti je premišljeval o različicah, ki jih je preizkušal v kronološko različnih besedilih, neutrudno je iskal bolj primerne ustreznice, tvoril pa je tudi po analogiji. Tak primer sta besedotvorni različici nebeski in nebeški. Do leta 1558 pri Trubarju odločno prevladuje različica nebeski, ki je po prilikovanju v slovenščini pričakovana, sledi doba konkurenčne napetosti med njima, npr. v CO 1564: nebeški (59 zgledov) in nebeski (26), v TPs 1566: nebeški (enajst zgledov) in nebeski (pet), v TC 1575: nebeški (38) in nebeski (17), v TT 1577: nebeški (37 zgledov) in nebeski (33), pričakovani zasuk se zgodi le v TT 1581-82, kajti nanj je vplival prevod dela Tapervi dejl tiga noviga testamenta (TT 1557), kjer je en sam zgled za različico nebeški, nebeski pa se pojavlja kar 105-krat.
Tako se že na enem primeru pridevniških izpeljank na -ski pokaže vsa zapletena problematika tvorbenih možnosti v slovenskem jeziku:12 kanaanski (Dalmatin) in kanaenski (DB 1578), kananejski (v šestih Trubarjevih in Dalmatinovih delih) in kananejški (TPs 1566), kananeski (TE 1555) in kananeški (TPs 1566), kananiterski (Dalmatin) in kanejski (Dalmatin) oz. kaninejski (Trubar). Rabo dokazujejo primeri v besedilnem okolju:
Obloshite vasho shiuyno, inu pojdite, inu kadar pridete Vkaansko Deshelo (DB 1578, 43a). /.../ ie vtim deili Kanaenske Deshele bill kateri ie Beniamineuimu Rodu slishal (DB 1578, 179b). /.../ potehmal kadar ie bil Abram deffet leit Vkananeiski Desheli prebiual (DB 1578, 12b). Osdraui te Cananeske shene (TE 1555). Inu fo nedolshne kry prelili, to kry nih Synou inu Szhery, kir fo tim Cananejskim Malykom offrouali (TPs 1566, 195b). /.../ noter dotle ie on nee vto Cananeishko oblubleno Deshelo, perpelal (TPs 1566, 189a). Neusami Shene od Kananiterskih Hzhery (DB 1578, 25a).
11	V besednovrstnem popisu (Merše (ur.) idr. 2006) so nekateri zgledi poknjiženi, zapis v 16. stoletju pa izkazuje kazalka, npr. bibliski gl. biblijski., medtem ko so v članku navedeni zgledi le prečrkovani, npr. še: austriski, namesto iztočnice avstrijski (austriski gl. avstrijski), ceremoniski namesto poknjižene iztočnice ceremonijski, (ceremoniski gl. ceremonijski).
12	Prim. različice, ki kažejo na novotvorbo in posledično neustaljenost tvorjenk: jerozo-limiski, jerozolimski, jeruzalemiski (vse Trubar) in jeruzalemski (Trubar in Dalmatin), jeruzalenski (TT 1557) jeruzolimiski (TT 1557) in jeruzolimski (TT 1581-82).
- 60 --Slavia Centralis 2/2008
- Pridevniške tvorjenke na -ski, -ški, -čki in -cki v Trubarjevih in ... -
3 Nepričakovan izbor priponskega obrazila glede na besedotvorni pomen tvorjenke
3.1 Iz do sedaj povedanega je razvidno, da je bil, kot se izkazuje tudi v sodobnem knjižnem jeziku, priponski obrazilni morfem -ski (z različicami) večpomenski (Toporišič 2000: 197-200, Vidovič Muha 2000: 44-45). Toda zaradi nejasnega razločevanja priponskega obrazila -ski po pomenskih kategorijah je prišlo do mešanja obrazila -ski s priponskimi obrazili -ovl-ev, -en, -ji, ki se v 16. stoletju pripenjajo na enako podstavo in izkazujejo enake besedotvorne pomene. Prekrivata se predvsem pomena individualne in skupinske svojilnosti. O enaki besedotvornopomenski vrednosti obrazilnih morfemov nas prepriča podobno ali celo povsem identično sobesedilno okolje, v katerem medsebojno konkurirajo besedotvorne variante, kot evangeljov (enkrat evangeliove pridige) in evangeliski (evangeliski vuk, cajhni, pridigarji, evangeliske obljube, evan-geliska pokora, pergliha, vera), levski in levov (prim. sobesedilo), hlapčiski (DB 1584), hlapčovski (TT 1581-82), hlapčji (DB 1584) in hlapčev (zgledi v sobesedilu), izraelskov (izraelskov trošt, izraelskovi ljudje) in izraelski (izraelski otroci, stariši, možje, rod, stol, kralj, izraelska dežela, gmajna, skala, izraelsko kraljestvo, seme), kadilen (kadilni altar, ofer pri Dalmatinu) in kadilski (kadilski ofer v TPs 1566), ognjen (ognjen plamen, steber, ognjena peč, ognjeno jezero, ognjene strile) in ogenjski (posamično pri Trubarju ogenjski plamen), ribski (ribski lov, ribska mreža pri Trubarju) in ribji (ribja mreža, ribja vrata, ribji žolč pri Dalmatinu), neduhovski (neduhovske in babske basni, neduhovsko ličkako klafanje, neduhovske inu prazne zgovori pri Trubarju) in neduhoven (neduhovno zanikrno klafanje, neduhovno trdo srce, neduhovne basni pri Dalmatinu), sonski (sonski gori hod inu zahod v TT 1557 in TT 1581-81) in sončen (pri Dalmatinu sončni izhod, zahod, sončno zahajanje), sovraški (sovraško maščovanje) in sovražen (sovražna dela, sovražni folk, sovražno malikovanje, sovražni angeli, sovražne ptice itd. pri Dalmatinu), malikovski (v desetih delih, npr. pri Dalmatinu malikovske službe, malikovski nepokorni ljudje, malikovska kraljestva, dežela, pokora, malikovske dežele, cerkve, hiše itd.) in malikov (le pri Trubarju, npr. v TT 1581-82: malikove službe, malikova hiša, malikovo skru-nenje, vendar v istem delu tudi malikovske božje službe, malikovske postave, malikovski ofri), kupski in kupčev (SJSPP 2001: 76, 80), menihov in meniški z bolj ali manj premenjenimi različicami meniski, menišski, menihiški, menihski, menihški (SJSPP 2001: 83-85).13 Nepričakovane tvorjenke se lahko pojavljajo tudi brez para, npr. ponedeljski pri Trubarju (pondeljski praznik). Poglejmo si zglede, kajti besedotvorni pomen pridevniške tvorjenke se razkriva šele v besedni zvezi ali širšem besedilnem okolju:
13 Na razvrstitvene posebnosti priponskih obrazil, zlasti v razmerju med -ski, -ški, -ov, -ev, -av glede na besedotvorno podstavo je opozorila tudi A. Vidovič Muha (1986: 363-364): bidertauferjav, papežov in papežen, nedeljni, jogrov.
— 61 —
Andreja Legan Ravnikar
/.../ inu ieft fem ifdert is tiga Leuskiga garla, inu ta Gofpud bo mene odreshil od vfakiga hudiga della (TL 1567, 74b). Pomagaj meni is levoviga garla, Inu otmi me od Samorogazhou (DB 1584, I, 285a). (Obrazilo za skupinski svojilnost se meša z obrazilom za svojino posameznika.) STujte tedaj v'tej flobodnosti, s'katero je nas Criftus flobodne fturil, inu nepuftite fe v'ta Hlapzhifki Iarem vkleniti (DB 1584, III, 103b). Sakaj vy nefte en hlapzhji Duh prejeli, de bi fe morali supet bati: temuzh vy fte en Otrozhji Duh prejeli, fkusi kateriga my klizhemo: Abba, lubi Ozha (DB 1584, III, 85a). /.../ temuzh on (Bog) je fam febe isprasnil, inu je na fe vsel hlapzhevo fhtalt, inu je bil raunu kakor en zhlovik (DB 1584 III, 107b).14
3.2 V redkih primerih se zdi, da ima izbrano priponsko obrazilo stilno vrednost, npr. hribske, polske inu gozdenske cirkve, kapele inu pildi (gozdenski se pojavlja le enkrat v TT 1577), ali da bi se izognili homonimiji, npr. običajno je malinovo drevje, izjema je malinovsko drevje [malina] v nasprotju z malinski kamen [mlinski].
VIRI
DB 1578 = Jurij DALMATIN, 1578: BIBLIE, TV IE, VSIGA SVETIGA PISMA PERVIDEIL. Ljubljana.
DB 1584 [1968] = Jurij DALMATIN, 1584: BIBLIA, TV IE VSE SVETV PISMV STARIGA inu Noviga Teftamenta. Wittenberg. Ljubljana, 1968.
DJ 1575 = Jurij DALMATIN, 1575: JESVS SIRAH. Ljubljana.
DPr 1580 = Jurij DALMATIN, 1580: SALOMONOVE PRIPVVISTI. Ljubljana.
JPo 1578 = Jurij JURIČIČ, 1578: POSTILLA. Ljubljana.
KB 1566 = Sebastijan KRELJ, 1566: OTROZHIA BIBLIA. Regensburg.
KPo 1567 = Sebastijan KRELJ, 1567: POSTILLA SLOVENSKA. Regensburg.
SJSPP 2001 = Majda MERŠE, France NOVAK, Francka PREMK, 2001: Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Poskusni snopič.
TE 1555 = Primož TRUBAR, 1555: TA EVANGELI SVETIGA MATEVSHA. Tübingen.
TL 1561 = Primož TRUBAR, 1561: SVETIGA PAVLA DVA LISTY. Tübingen.
TL 1567 = Primož TRUBAR, 1567: SVETIGA PAVLA LYSTVVI. Tübingen.
TPs 1566 = Primož TRUBAR, 1566: Ta Celi Psalter Dauidou. Tübingen.
TT 1557 = Primož TRUBAR, 1557: TA PERVIDEILTIGA NOVIGA TESTAMENTA. Tübingen.
14 Vsi trije obrazilni morfemi izražajo besedotvorni pomen podobnost s hlapcem, z nekom s spodnjega roba družbene lestvice: duh je kot od hlapca, duh, kakršnega ima hlapec, podoba, kot da je od hlapca. Pridevnik otročji (biblija, duh) v biblijskih prevodih 16. stoletja pomensko ustreza današnji izpeljanki otroški.
- 62 --Slavia Centralis 2/2008
- Pridevniške tvorjenke na -ski, -ški, -čki in -cki v Trubarjevih in ... -
TT 1560 = Primož TRUBAR, 1560: TA DRVGIDEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA. Tübingen.
TT 1577 = Primož TRUBAR, 1577: NOVIGA TESTAMENTA PVSLEDNI DEIL. Tübingen.
TT 1581-82 = Primož TRUBAR, 1581-82: TA CELI NOVI TESTAMENT. Tübingen.
LITERATURA
AHAČIČ, Kozma, 2007: Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Zbirka linguistica et philologica 18. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Anton BAJEC, 1952: Besedotvorje slovenskega jezika. II Izpeljava slovenskih pridevnikov. III Zloženke. Ljubljana: SAZU, Razred za filološke in literarne vede.
Anton BREZNIK, 1982: Pogreški pri nekaterih priponah. Toporišič, Jože (ur.): Jezikoslovne razprave. Ljubljana: Slovenska matica. 335-341.
Helena DOBROVOLJC, 2005: Pravopisje na Slovenskem. Zbirka Lingua Slovenica. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Milena HAJNŠEK - HOLZ, Primož JAKOPIN, 1996: Odzadnji slovar slovenskega jezika po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: ZRC SAZU, SAZU.
Franc JAKOPIN, 1986: Jezikovna in pisna adaptacija imen v besedilih 16. stoletja. Dolinar, Darko (ur.): Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije. Ljubljana: SAZU. 69-75.
Matija KASTELEC, Gregor VORENC, 1680-1710: DICTIONARIVM LATINO-CARNIOLICVM. Obrnjena verzija slovarja: Jože Stabej. Ljubljana, 1997.
Jože KRAŠOVEC, 2007: SVETOPISEMSKA LASTNA IMENA: Fonetika, etimologija, prevajanje in transliteriranje. BIBLICAL PROPER NAMES: Phonetic, Etymology, Translation and Transliteration. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, SAZU.
Andreja LEGAN RAVNIKAR, 2001/02: Obredna terminologija v razvoju slovenskega knjižnega jezika (Od Brižinskih spomenikov do ustalitve enotne knjižne norme sredi 19. stoletja). Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
--, 2007a: Izpridevniški krščanski termini v knjižni normi do srede 19. stoletja.
Jezikoslovni zapiski 13, 1/2. Torkar, Silvo (ur.), Furlan, Metka (ur.), Keber, Janez (ur.), Šivic-Dular, Alenka (ur.): Merkujev zbornik. 251-265.
—, 2007b: Izsamostalniške krščanske terminološke tvorjenke v razvoju slovenskega knjižnega jezika. Slavistična revija 55/1-2. 191-209.
—, 2007c: O konverziji kot postopku knjižne (terminološke) tvorbe pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja. Riječ 13/2. Časopis za slavensku filologiju. Rijeka. 108-127.
Fran LEVEC, 1878: Die Sprache in Trubers »Matthäus«. Jahresbericht der StaatsOber-Realschule in Laibach. Laibach.
— 63 —
Andreja Legan Ravnikar
Martin LUTHER, 1545 [1974]: Biblia: Das ist die gantze Heilige Schrifft. Wittenberg. Transliterirana izdaja. Band 1-3. München, 1974.
Majda MERŠE, 1990: Jezikovne spremembe v Trubarjevih prevodih Nove zaveze. Razprave -Dissertationes XIII. Ljubljana: SAZU, Razred za filološke in literarne vede. 163-179.
—, 2006: Trubar v Škrabčevem jezikoslovju. Toporišič, Jože (ur.): Škrabčeva misel V: zbornik s simpozija 2005. Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica. 49-69.
Majda MERŠE, Kozma AHAČIČ, Andreja LEGAN RAVNIKAR, Jožica NARAT, France NOVAK, Francka PREMK, 2006: Wortschatz der slowenischen Bibelübersetzungen des 16. Jahrhunderst. Krašovec, Jože (ur.), Merše, Majda (ur.), Rothe, Hans (ur.): Mathäus-Evangelium (1555). Paulus, Römerbrief (1560). Paulus-Briefe (1561, 1567). Psalter (1566). Neues Testament (1581-1582). Pentateuch (1578). Proverbia (1580). Kommentare. Biblia Slavica, Ser. 4, Südslavische Bibeln, Bd. 3). Paderborn [etc.]: F. Schöningh, 2006. [99]-325.
Majda MERŠE, France NOVAK, Francka PREMK, 2001: Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Poskusni snopič. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Majda MERŠE, France NOVAK, Francka PREMK, 2001: Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja: poskusni snopič. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Fran MIKLOŠIČ, 1875: Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen. Stammbildungslehre, II. Band. Wien.
Jožica NARAT, 2006: Sebastijan Krelj v Škrabčevih očeh. Toporišič, Jože (ur.): Škrabčeva misel V: zbornik s simpozija 2005. Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica. 71-77.
Martina OROŽEN, 1996: Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika (Od Brižinskih spomenikov do Kopitarja). Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Maks PLETERŠNIK, 1894-1895: Slovensko-nemški slovar. Furlan, Metka (ur.): I/A-O. II/P-Ž. Transliterirana izdaja. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, ZRC SAZU.
Fran RAMOVŠ, 1924: Historična gramatika slovenskega jezika. II. Konzonantizem. Ljubljana.
Marko SNOJ, 2006: Slovar jezika Janeza Svetokriškega. I/A-O. II/P-Ž. Ljubljana: ZRC SAZU, SAZU, Razred za filološke in literarne vede.
Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 1991: Izpridevniške modifikacijske tvorjenke v Pleteršnikovem slovarju. Prispevki iz slovenskega besedoslovja. Zora 7. Maribor: Slavistično društvo. 190-204.
Sveto pismo Stare in Nove zaveze. Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov, 1997. 2. izdaja. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije.
Stanislav ŠKRABEC, [1994-1998]: Jezikoslovna dela 1-4. Ur. Toporišič, Jože. Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica.
	 64 --Slavia Centralis 2/2008
- Pridevniške tvorjenke na -ski, -ški, -čki in -cki v Trubarjevih in ... -
Jože TOPORIŠIČ, 1973: Stilna vrednost glasovnih, prozodijskih, (pravo)pisnih, morfemskih in naglasnih variant slovenskega knjižnega jezika. Slavistična revija 21/2, 217-263.
--, 2000: Slovenska slovnica. Četrta, prenovljena in razširjena izdaja. Maribor:
Založba Obzorja.
Ada VIDOVIČ MUHA, 1978: Merila pomenske delitve nezaimenske pridevniške besede. Slavistična revija 26/3. 253-276.
—, 1986: Neglagolske tvorjenke v Trubarjevi Cerkovni ordningi. Pogorelec, Breda (ur.), Koruza, Jože (ur.): 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Obdobja 6. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 349-374.
--, 1992: Besedotvorna tipologija »novoslovenskega« gradiva pri Miklošiču.
Toporišič, Jože (ur.), Logar, Tine (ur.), Jakopin, Franc (ur.): Miklošičev zbornik. Obdobja 13. Ljubljana: SAZU, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru. 173-191.
—, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje: govorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
SUMMARY
The lexicon of 16th-century Bible translations into Slovene is documented in eight works by Primož Trubar and four works by Jurij Dalmatin. The first Slovene translation, TA EVANGELI SVETIGA MATEVSHA, by Trubar, was published in 1555. A complete Bible translation, BIBLIA, by Dalmatin, was produced in 1584. A full inventory of common nouns from all twelve Bible translations into Slovene was published in 2006 as part of the international Biblia Slavica collection. All adjectives that appeared in the relevant Bible translations were analysed and compared from the viewpoint of word formation. As the comparison revealed highly diverse results, the authors decided to focus on the most productive model of the formation of adjectives, the derivation with the suffix -ski and its variant -ški, and with the suffixes -čki and -cki. Some of the divergences are attributable to the authorship of Bible translations; Trubar, for example, more often used the variant -ški which exhibits consonantal mutation (junaški), while Dalmatin used the variant -čki (junački). Adjectival derivatives are largely formed from nouns adopted into Slovene from classical languages or German. The various categories of word-formation meaning, which were reliably identified only through the use of the adjectival derivatives in context, show a semantic multivalence of the suffix -ski and its variants. The conversion of derivatives ending in -ski, e.g. deželski and mrtvaški/mrtvački, was a prominent word-formation process as well. The period of establishing the Slovene literary norm was characterised by the conversion of adjectives bearing the suffix -ski into adverbs, such as bukovski and kranjski; alongside this, the forming of adverb pairs with both -ski and -sko suffixes, such as goljufski and goljufsko, was also attempted as an adverbialization model. Neologisms prevail among adjectives derived
— 65 —
Andreja Legan Ravnikar
from the names of Biblical places and lands, such as cidonierski, cidoniterski, and cidonski; galilevski, galileski, and galilejski. The differences among these examples are discernible in the level of phonetic assimilation of the adopted derivatives found in the word-formation base, such as antberharski and antverharski, and in the assimilation of the word-formation suffixes, such as egipterski and egiptarski (cf. egipterica, egiptovski, egiptski).
Because of the vague semantic distinction between word-formation suffixes, there are examples of non-systemic substitutions of the suffix -ski with other suffixes which are applied to the same base. Hence, derivational variants, such as levski and levov, or hlapciski, hlapcji and hlapcev, are mutually competitive and appear in similar or identical contexts.
	 66 --Slavia Centralis 2/2008